018-205/03

Številka: : 018-205/03-23-1459

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo reševalnega vozila in reanimobila in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila za dobavo reanimobila, ki je razvidna iz Obvestila o oddaji naročila, št. 1-DIR/03-562, z dne 12.08.2003 in iz popravka Obvestila o oddaji naročila, št. 1-DIR/03-510, z dne 13.08.2003.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za dobavo reševalnega vozila in za dobavo reanimobila.
Naročnik je dne 08.08.2003 sprejel Poročilo o oddaji javnega naročila, št. 1-DIR/03-562, iz katerega izhaja, da javni razpis v sklopu reševalno vozilo ni uspel, ker ni prejel nobene ponudbe, v sklopu reanimobil pa je naročnik izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je s prej navedeno odločitvijo seznanil ponudnike z Obvestilom o oddaji naročila, št. 1-DIR/03-562, z dne 12.08.2003 (in s popravkom Obvestila o oddaji naročila, št 1-DIR/03-510, z dne 13.08.2003). V obrazložitvi Obvestila o oddaji naročila je naročnik med drugim navedel, da so na javni razpis v sklopu reanimobila prispele štiri pravilne ponudbe in da je izbrani ponudnik glede na postavljena merila prejel največje število točk. Naročnik je na vlagateljevo zahtevo slednjemu posredoval tudi Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 1-DIR/03-562-1, z dne 20.08.2003).

Vlagatelj je dne 21.08.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da iz Obrazloženega obvestila o oddaji naročila nesporno izhaja, da je njegova ponudba najcenejša, vendar pa vpliv najnižje cene ne daje tudi ekvivalentne razlike v točkah oziroma je merilo prirejeno tako, da postane ta prednost glede na ostala merila irelevantna.
Nadalje se vlagatelj ne strinja z ocenjevanjem po merilu reference in naročniku očita, da je pri slednjem upošteval samo določen tip vozila na območju Republike Slovenije, kar pa ni v skladu z razpisno dokumentacijo, kjer je naročnik zapisal, kjer je naročnik reference omejil le na določeno obdobje, ne pa (tudi) na območja. Opisano po vlagateljevem mnenju ni v skladu z 39. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), kjer je izrecno določeno, da naročnik pri ocenjevanju ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj se ne strinja tudi z ocenjevanjem po merilu dolžina garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil in navaja, da bi moral po zadevnem merilu prejeti vsaj 12 in ne 0 točk. Vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da je ponudba izbranega ponudnika zavajajoča, saj naj bi pooblaščeni uvozniki in proizvajalci predmetne opreme (defibrilator z EKG-jem, respiratorâ??) nudili le 12 mesečno garancijo.
Vlagatelj nadalje navaja, da je pri merilu servis predhodno navedena kontradiktornost še očitnejša. Vlagatelj je namreč po predmetnem merilu prejel 5 točk, izbrani ponudnik pa nobene in meni, da ni možno, da izbrani ponudnik, ki ni pooblaščen po enem merilu prejme 24 točk pri drugem pa nobene, kar velja obratno tudi za vlagatelja.

Naročnik revizijski zahtevek zavrača kot neutemeljenega (sklep št. 1-DIR/03-562-2, z dne 05.09.2003) in navaja, da je v razpisni dokumentaciji natančno določil pet meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, in sicer ceno, reference ponudnika, dolžino garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil, servis in plačilne pogoje. Naročnik je za merilo cena določil način uporabe le-tega oziroma določil kako bo izračunal število točk pri posameznih ponudnikih. Naročnik je pri določitvi meril upošteval določilo 50. člena ZJN-1, saj so bila slednja vnaprej določena tako v javni objavi kot tudi v razpisni dokumentaciji. S postavitvijo meril je naročnik zagotovil enakovredne pogoje vsem ponudnikom. Glede na način uporabe merila cena, to je z uporabo matematične formule pa naročnik poudarja, da gre pri tem za uporabo formule, ki se pri naročniku običajno uporablja. Na podlagi matematične formule je naročnik pravilno izračunal število točk, in sicer tako pri vlagatelju kot tudi pri izbranem ponudniku. Naročnikova matematična formula je namreč zasnovana tako, da ponudnik z najnižjo ceno prejme 100 točk, za vsak en procent višje cene od najnižje pa prejme ponudnik dve točki manj. Glede na majhno razliko ponujenih cen med izbranim ponudnikom in vlagateljem v višini 1,66%, je majhna razlika tudi pri pridobljenih točkah in tako znaša le 3,33 točke (1,66 x 2).
Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu reference ponudnika. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo po predmetnem merilu priznal referenco za vsako dobavo enakovrednega tipa vozila v obdobju od 01.01.2001 do 01.07.2003. Strokovna komisija naročnika je pri ocenjevanju sklenila, da bo pri ponudnikih upoštevala samo dobave enakovrednih tipov vozil na območju Slovenije. Res je, da naročnik pri obravnavanem merilu ni posebej navedel, da se bodo upoštevale dobave enakovrednih tipov vozil, vendar pa je strokovna komisija naročnika sklenila, da je potrebno pri navedeni dobavi blaga upoštevati specialno zakonodajo, in sicer Pravilnik o nujni medicinski pomoči (Uradni list RS, št.77/96). Vlagatelj je v referenčno listo vpisal tudi dobavo motornega kolesa BMW 650 F, ki ga naročnik prav tako ni smel upoštevati kot dobavo enakovrednega tipa vozila. Ker je naročnik pri kriteriju reference vnaprej določil način vrednotenja je tako po ponovni presoji celotne dokumentacije, vlagatelju priznal le 6 in ne 9 točk, kot izhaja iz Obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik je ugotovil, da ima vlagatelj nedvoumno izkazane dobave enakovrednega tipa vozila to je znamke MB Sprinter 316 CDI, pod zaporednimi številkami 3, 4, 13 in 19, to je skupaj 6 vozil. Vlagateljeve navedbe, da je naročnik z določitvijo območja Slovenije kršil določilo 39. člena ZJN-1 so tako irelevantne, saj vlagatelj tudi v drugih državah ni dokazal dobave enakovrednega tipa vozila.
Na podlagi ocenjevanja po merilu dolžina garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozila je ponudba izbranega ponudnika prejela največje število točk, in sicer 24. Izbrani ponudnik je namreč ponudil daljšo garancijsko dobo od zahtevane minimalne (eno leto), medtem, ko je vlagatelj v ponudbi navedel, da ponuja garancijo za vozilo v dolžini 24 mesecev, za opremo pa 12 mesecev z dodatkom, da nudi garancijo za predelavo v dolžini 24 mesecev. Glede na to, da je naročnik napovedal, da bo vrednotil tako dolžino garancijske dobe za vgrajeno opremo kot tudi kvaliteto preureditve vozil kumulativno in ker vlagatelj ni ponudil tudi garancije za opremo v dolžini 24 mesecev, mu naročnik po tem merilu ni priznal nobene točke. Naročnik še ugotavlja, da sta po predmetnem merilu izbrani ponudnik in vlagatelj ponudila različne garancijske roke, kar je imelo za posledico različno točkovno vrednotenje. Naročnik še dodaja, da zanj ni pomembno kakšna je dolžina garancije, ki jo nudijo proizvajalci oziroma pooblaščeni uvozniki, saj v kolikor je izbrani ponudnik ponudil daljši garancijski rok od garancije, ki jo ponujajo le-ti, je s tem sam prevzel tudi določen rizik.
Tudi kar se tiče ocenjevanja po merilu servis, naročnik meni, da je bilo opravljeno v skladu z vnaprej določenim načinom, in sicer je vlagatelj po le-tem prejel 5 točk, ker je podal izjavo, da ima lasten servis, izbrani ponudnik pa 0 točk, saj zagotavlja zgolj pooblaščeni servis.
Naročnik še ugotavlja, da so postavljena merila omogočila transparentno in nediskriminatorno vrednotenje ponudb in da meril ni uporabil v škodo vlagatelja, saj je vse ponudbe vrednotil na način kot ga je vnaprej zapisal v razpisno dokumentacijo.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.09.2003 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še navaja, da je naročnik najprej zapisal, da je pri merilu reference ponudnika upošteval "specialno zakonodajo na področju nujne medicinske pomoči", torej volumen bolniškega prostora reanimobila, vrsto in količino fiksne in prenosne medicinske opreme - pripomočkov, ne pa blagovne znamke vozila (Mercedes Benz Sprinter 316 CDI), kar je naročnik zapisal kasneje. Vlagatelj meni, da je zahteve "specialne zakonodaje na področju nujne medicinske pomoči" možno zadovoljiti tudi na vozilih drugačne blagovne znamke kot je Mercedes Benz Sprinter 316 CDI, kar je tudi dokazal z referenčno listo drugih naročnikov, ki so se odločili (tudi) za druge blagovne znamke vozil, vendar še vedno za opravljanje storitev nujnih medicinskih prevozov, kar pa je za ocenjevanje po zadevnem merilu bistvenega pomena.

Naročnik je dne 15.09.2003 (z dopisom št 1-DIR/03-562-4, z dne 12.09.2003), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za dobavo ranimobila, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj dne 21.08.2003 vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom potem pa je dan kasneje zahtevek za revizijo (z enako vsebino) "vložil" še pred Državno revizijsko komisijo. V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da se skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vloži (le) pred naročnikom. Vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo preide namreč na Državno revizijsko komisiji šele takrat, ko naročnik opravi določena procesna dejanja, ki so od njega zahtevana v 16. in 17. členu ZRPJN. Naročnik mora torej o zahtevku za revizijo odločiti (16. člen ZRPJN), o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, ter ga hkrati pozvati, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali le-tega umika. Po (morebitnem) prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pa mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Upoštevaje določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN se Državna revizijska komisija ni opredelila do vlagateljevih navedb, ki se nanaša na oblikovanje merila cene. Naročnik naj bi namreč po vlagateljevih navedbah predmetno merilo oblikoval tako, da le-to glede na ostala merila, ni dajalo dovolj velike prednosti.
V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je izjema od siceršnje možnosti vložitve revizijskega zahtevka v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila - prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Prej citirana zakonska določba uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve revizijskega zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj bi omogočilo sprotno odpravljaje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Oblikovanje meril, je v skladu z ZJN-1 terminsko uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem reševati še pred javnim odpiranjem ponudb (z možnostjo zahtevati dodatna pojasnila na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1) oziroma (najkasneje) do prejema odločitve o dodelitvi naročila (z vložitvijo revizijskega zahtevka).
Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane (ne) pravilnosti v zvezi z oblikovanjem merila cena jasno ugotoviti, da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do trenutka prejema izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že vse od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije (vlagatelj je prejel razpisno dokumentacijo dne 15.07.2003). Ker je torej vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita tudi nepravilno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer po merilu cena, reference ponudnika, dolžino garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil ter servis, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila postopek ocenjevanja vseh štirih ponudb.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v 12. točki (Merila za izbor najugodnejšega ponudnika) zapisal, da bo pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval naslednja merila oz. ocenjevalne kriterije:

1. ceno
2. reference ponudnika
3. dolžino garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil
4. servis
5. plačilne pogoje

Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo predhodno navedena merila ocenjeval na naslednji način:

1. Cena
Za končno ceno ponudbe, ki vključuje vse popuste in rabate bo naročnik priznal določeno število točk po naslednjem izračunu:

100 x 2 (ponujena cena - minimalna ponujena cena)
100 - --------------------------------------------------------------------- = â??â??. točk
minimalna ponujena cena


2.) Reference ponudnika:
Za vsako dobavo enakovrednega tipa vozila v obdobju od 01.01.2001 do 01.07.2003 dalje bo naročnik priznal 1 točko. (Po tem kriteriju največ 20 točk).

3.) Dolžina garancijske dobe, za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil:
Za vsak mesec garancijske dobe nad 1 letom bo naročnik priznal 2 točki. (Po tem kriteriju največ 24 točk).


4. Servis:
Za lasten servis bo naročnik priznal 5 točk, pooblaščen servis 0 točk. (Po tem kriteriju največ 5 točk).


5. Plačilni pogoji
Minimalni plačilni rok je 30 dni po končani dobavi in montaži, za vsakih 5 dni odloga plačila nad 30 dni priznava naročnik ponudniku 2 točki. (Po tem kriteriju največ 24 točk).

Naročnik torej najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih različnih (tudi necenovnih) meril.

Vrednotenje po merilu plačilni pogoji med strankama ni sporno (vlagatelj je po le-tem prejel najvišje možno število točk - 24 točk, izbrani ponudnik pa 4 točke), zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ponudb v revizijskem postopku ni neposredno preverjala.

Pri merilu cena je naročnik vse štiri ponudnike ocenil na podlagi vnaprej predvidene formule. Tako je vlagatelj za najugodnejšo ceno (29.999.990,00 SIT) prejel 100 točk (kar je najvišje vnaprej predvideno število točk pri predmetnem merilu), izbrani ponudnik pa za 1,66% višjo ceno 96,67 točk (torej za 3,33% manj točk kot jih je prejel vlagatelj). Ponudnik â?? je za 2,12 % višjo ceno od izbranega ponudnika prejel 95,76 točk (torej za 4,24% manj točk od izbranega ponudnika), ponudnik â?? pa za najvišjo ponujeno ceno v znesku 33.263.115,08 SIT (torej za 10,87% višjo ceno od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik) 78,25 točk (21,75% manj točk od izbranega ponudnika).

Pri merilu servis so trije ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) za ponujene lastne servise povsem upravičeno prejeli 5 točk (najvišje možno število točk po obravnavanem merilu), izbrani ponudnik pa (v skladu z vnaprej zapisanim načinom uporabe) ni prejel nobene točke, ker je zagotovil (zgolj) pooblaščene servise oziroma, ker ni ponudil lastnega servisa.

Razlika v prid izbranega ponudnika je torej nastala pri merilu reference ponudnika in pri merilu dolžina garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil.

Pri merilu reference ponudnika pri katerem je naročnik zapisal, da bo priznal 1 točko za vsako dobavo enakovrednega tipa vozil v določenem obdobju (od 01.01.2001 do 01.07.2003). Po zadevnem merilu so ponudniki lahko prejeli največ 20 točk.
Iz Zapisnika o pregledu in ocenjevanju ponudb za dobavo reševalnega vozila in reanimobila (dokument št. 1-DIR/03-562-A, z dne 08.08.2003) izhaja, da se je strokovna komisija glede na razpisano dobavo blaga odločila, da bo reference ponudnikom in s tem določeno število točk priznala samo za dobavo enakovrednih tipov vozil, to je Mercedes Benz Sprinter 316 CDI. Strokovna komisija se je ravno tako odločila, da se dobave enakovrednih tipov vozil kot referenca upoštevajo izključno na območju Republike Slovenije ter, da se mora pri priznavanju referenc upoštevati specialna zakonodaja s področja nujne medicinske pomoči, to je Pravilnik o nujni medicinski pomoči (Uradni list RS, št. 76/96).
Naročnik je z zgoraj navedenim spremenil prvotno določeni opis predmetnega merila tako, da ga je omejil tako na točno določen tip vozila ( Mercedes Benz Sprinter 316) kot tudi na (le) določeno območje. S prej opisanim je bil vlagatelj seznanjen šele z Obrazloženim obvestilom o oddaji naročila. še več. Naročnik celo v Obrazloženem obvestilu o oddaji naročila ni seznanil vlagatelja z obema spremembama, pač pa le s tisto, ki se nanaša na upoštevanje samo tistih referenčnih poslov, ki so bili sklenjeni na območju Republike Slovenije. šele v sklepu s katerim je zavrnil vlagateljev revizijski zahtevek pa je zapisal, da je vlagatelju upošteval le tiste reference, ki se nanašajo zgolj na določen tip vozila (Mercedes Benz Sprinter 316). Vlagatelju je tako namesto (prvotno dodeljenih) 9 točk pripadlo le še 6 točk.
ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena ZJN-1), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena ZJN-1), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena ZJN-1).
Določitev meril in njihovo vrednotenje je sicer ena najpomembnejših sestavin vsakega postopka oddaje javnega naročila. Opis meril in njihovo vrednotenje namreč ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejšega ponudnika. Prepoved spreminjanja meril po objavi javnega naročila (ali po oddaji povabila v omejenem postopku) in zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način kot so bila opisana in ovrednotena sta namenjeni predvsem objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku, bodisi v fazi, ko so le-ti že dvignili razpisno dokumentacijo (in so kot potencialni ponudniki že znani naročniku), bodisi v fazi, ko so že oddali ponudbe.
Naročnik je z zgoraj navedenim spreminjanjem merila ni kršil le četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, temveč tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1 in katero od naročnikov zahteva, da mora zagotoviti takšne okoliščine, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik je namreč s svojim ravnanjem povzročil, da sta izbrani ponudnik (in ponudnik Medicop d.o.o. Murska Sobota) dobila vsak po 16 točk, vlagatelj in ponudnik â?? pa le 9 (oziroma vlagatelj, kot je zapisal naročnik v sklepu s katerim je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljenega le 6 točk, saj naj bi po naročnikovih navedbah predložil le 6 referenčnih poslov, ki se nanašajo na dobavo vozila Mercedes Benz Sprinter 316).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija se naročnik celo pri takšnem (naknadno spremenjenem) načinu ocenjevanja ni v celoti držal le-tega, saj je izbranemu ponudniku in ponudniku â?? (sicer pravilno) upošteval vse reference, torej tudi tiste, ki se niso nanašale zgolj na vozila Mercedes Benz Sprinter 316.
Že s preprostim matematičnim izračunom pa je mogoče ugotoviti, da bi se v primeru spoštovanja vnaprej zapisanega načina uporabe spornega merila (torej, če naročnik upošteval vse dobave enakovrednega tipa vozila in četudi pri tem vlagatelju upravičeno ne bi upošteval reanimacijskega motornega kolesa) vrstni red zamenjal v prid vlagatelja. V skupnem seštevku po vseh merilih je namreč izbrani ponudnik prejel 140,67 točk, vlagatelj pa le 2,67 točk manj. Nenazadnje bi se omenjeno zgodilo celo v primeru, če bi naročnik vsem ponudnikom upošteval le vozila tipa Mercedes Benz Sprinter 316 (izbrani ponudnik in ponudnik â?? sta namreč ponudila vsak le po dve takšni vozili, vlagatelj in ponudnik â?? pa vsak po šest takšnih vozil).

Kar se tiče ocenjevanja po merilu dolžina garancijske dobe za vgrajeno opremo in na kvaliteto preureditve vozil, pri katerem je naročnik zapisal, da bo za vsak mesec garancijske dobe nad enim letom priznal 2 točki (vendar največ 24 točk), je potrebno najprej ugotoviti, da merilu kot takšnemu ni mogoče ničesar očitati. Vendar pa zadevno merilo v obravnavani zadevi pridobi močan in odločujoč vpliv na ocenjevanje v povezavi s predloženim obrazcem, ki ga je naročnik ravno v namen izkazovanja dolžine garancijske dobe vključil v razpisno dokumentacijo. V obrazec št. IV/10 (Izjava o ponujenem garancijskem roku) so morali namreč ponudniki v, s strani naročnika vnaprej pripravljen tekst, vpisati dolžino garancije za vozilo in dolžino garancije za opremo.
Naročnik je torej v Navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe (12. člen - Merila za izbor najugodnejšega ponudnika) predvidel prejem točk za (nad 1 leto) ponujeni dolžini garancijskih dob tako za vgrajeno opremo kot tudi za kvaliteto preureditve vozil, v obrazec pa so morali ponudniki vpisati dolžini garancijskih dob za vozilo in opremo.
Pregled ponudb vseh štirih sodelujočih ponudnikov pokaže, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? v obrazec vpisala 24 mesečno garancijsko dobo tako za vozilo kot tudi za opremo, ponudnik â?? 24 mesečno garancijo za vozilo in 12 mesečno garancijo za opremo, vlagatelj pa 24 mesečno garancijo za vozilo, 12 mesečno garancijo za opremo in 24 mesečno garancijo za predelavo. Iz zapisnika o pregledu in ocenjevanju ponudb za dobavo reševalnega vozila in reanimobila (št. 1-DIR/03-562-A, z dne 08.08.2003) izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku (in ponudniku â??) po predmetnem merilu podelil 24 točk, vlagatelju (in ponudniku â??) pa nobene točke. Iz Obrazloženega obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik pri vrednotenju zadevnega merila upošteval le ponujeno garancijo na opremo, čeprav je ravno naročnik v sklep s katerim je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljenega zapisal, da je pri vrednotenju kumulativno upošteval tako garancijo na opremo kot tudi garancijo na kvaliteto preureditve vozil.
Čeprav gre dejstvo, da kar trije ponudniki (med njimi tudi izbrani ponudnik) niso ponudili (tudi) garancije na kvaliteto preureditve vozil najverjetneje pripisati različnemu naročnikovemu zapisu v Navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe in vnaprej pripravljenem obrazcu, pa gre ugotoviti, da je naročnik ne glede na to tudi pri ocenjevanju po obravnavanem merilu ravnal v nasprotju z vnaprej predvidenim načinom uporabe le-tega (in s tem kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1) in v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je namreč izbranemu ponudniku (in ponudniku â??) za ponujeno 24 mesečno dolžino garancijske dobe (zgolj) za ponujeno opremo priznal 24 točk, izbranemu ponudniku pa nobene točke čeprav je ponudil 24 mesečno garancijo na kvaliteto preureditve vozila.

Državna revizijska komisija se je glede na zgoraj obrazloženo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti odločitev naročnika kot izhaja iz Poročila o oddaji javnega naročila št. 1-DIR/03-562, z dne 08.08.2003.
Naročnik naj v nadaljevanju postopka, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, pri ponovnem vrednotenju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa. Če pa bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije (torej obstoječih meril) ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne