018-202/03
Številka: 018-202/03-25-1546Datum sprejema: 3. 10. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za gradnjo glavne ceste G1-2, odsek 1290: â??-â??, pododsek obvoznica .. od km 0+002 do km 6+050; gradnja trase, deviacij, priključkov, premostitvenih objektov, vodnogospodarskih objektov in komunalno-energetske strukture, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â?? (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) in vloženega zahtevka za revizijo podjetja â?? (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),
odločila:
1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 12.11.2002 sprejel sklep, št.2002/00282, o začetku postopka oddaje javnega naročila za gradnjo glavne ceste G1-2, odsek 1290: â??, pododsek obvoznica â?? od km 0+002 do km 6+050; gradnja trase, deviacij, priključkov, premostitvenih objektov, vodnogospodarskih objektov in komunalno-energetske strukture. Naročnik je predhodni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??. Naročnik je nadalje javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/03-RPP-LM, z dne 28.03.2003, je razvidno, da je na javni razpis pravočasno prispelo pet ponudb. Naročnik je dne 09.04.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike, ki so oddali ponudbo obvestil, da bo izvedel nov postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb namreč ugotovil, da so na javni razpis prispele štiri nesprejemljive ponudbe in ena sprejemljiva ponudba, ki pa je hkrati nepravilna, zato naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ni opravil izbire najugodnejšega ponudnika.
Naročnik je ponovni javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/03-RPP-LM, z dne 26.06.2003, je razvidno, da je na javni razpis pravočasno prispelo sedem ponudb. Naročnik je dne 06.08.2003 izdal obvestilo, št. 402-26/03-RPP-ŽP/282, o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestil, da bo predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji v skladu s 1. točko drugega odstavka 20. člena ZJN-1. Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb namreč ugotovil, da je na javni razpis prispelo šest nepravilnih ponudb ter ena nesprejemljiva ponudba.
Prvi vlagatelj je dne 14.08.2003 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je dne 08.08.2003 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, v katerem je naročnik med drugim ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, ker je ta v svoji ponudbi v vseh analizah prikazal še dodatni fiksni strošek v različnih višinah. Naročnik nadaljuje, da je v točki 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe opredeljeno: "Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D, D1 in F Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so zahtevane v analizi." Naročnik je ugotovil, da analize niso izdelane v skladu s citirano zahtevo razpisnih pogojev in je zato ponudbo prvega vlagatelja označil za nepravilno. Prvi vlagatelj se s tako naročnikovo oceno ne strinja, saj meni, da so ne glede na prikaz dodatnih fiksnih stroškov pri analizah cen le-te po enoti mere virov, iz prilog v navedenih obrazcih povsem jasno razvidne ter enake navedenim v analizi. Prvi vlagatelj navaja, da pri izračunu ponudbene vrednosti vkalkulira tudi določene fiksne stroške v zvezi s pripravljalnimi in zaključnimi deli, ki se pojavljajo pri izvedbi vsakega objekta, višina teh stroškov pa je seveda različna glede na vpliv stroškov pri izvedbi posameznih skupin del, zato se ti fiksni stroški vpisujejo v različnih višinah tudi pri analizah cen in so vpisani ločeno od ostalih postavk analize posamezne cene, še posebej iz razloga, da so cene po enoti mere virov toliko bolj razvidne. To vpisovanje fiksnih stroškov pri analizah cene pa nikakor ne pomeni, da analize cen ne bi bile pregledne ter da cene po enoti mere virov iz prilog v obrazcih ne bi bile razvidne in enake tistim iz analize, zato so po mnenju vlagatelja povsem v skladu s točko 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in s tem z zahtevo razpisnih pogojev. Prvi vlagatelj še dodaja, da je naročnik imel v skladu s 54. členom ZJN-1 možnost zahtevati od ponudnika pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik bi v tem primeru dobil pravočasno in ustrezno pojasnilo o ugotovljenih dodatnih fiksnih stroških v analizah cen, tako da bi lahko vlagateljevo ponudbo ocenil v skladu s citirano zahtevo razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj glede na navedeno meni, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, zato je predlagal naročniku, da njegovo ponudbo sprejme kot pravilno in jo v postopku oddaje javnega naročila obravnava v skladu z določbami ZJN-1.
Naročnik je s sklepom, št. 402-25/03 2002/00282, z dne 02.09.2003, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi (zapisnik seje strokovne komsije za izvedbo postopka predmetnega javnega naročila z dne 28.08.2003) navaja, da je ponovno presojal ponudbo prvega vlagatelja v spornem delu in ugotovil, da bi moral biti prikaz analize cene po enoti razčlenjen na material, delo, mehanizacijo in transport, ne pa tudi na dodatne fiksne stroške, ki so nedefinirani in nerazčlenjeni. Seštevek osnovnih virov mora biti enak ceni po enoti mere postavke in ceni v predračunu. V kolikor vsebuje analiza še karkoli drugega, na primer nedefinirane fiksne stroške, to ni v skladu z zahtevo iz točke 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Seštevek zmnožka porabe in cene po enoti vira predstavlja ceno po enoti mere postavke. Ta mora biti enaka ceni iz predračuna, viri pa so material (po vrsti materiala), delo (po vrsti dela), mehanizacija (po vrsti mehanizacije) in transport (po vrsti transporta). Zato je zahteva razpisnih pogojev, da mora biti prikaz analize tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D, D1 in F razvidne in enake, kot so navedene v analizi. Prvi vlagatelj pa analiz ni predložil v skladu z navedeno zahtevo, ker so poleg cen po enoti virov navedeni še nedefinirani in nerazčlenjeni fiksni stroški. Naročnik dodaja, da mu analize, kot jih je predložil prvi vlagatelj v svoji ponudbi, ne omogočajo ustreznega nadzora niti opredelitve vrednosti eventualnih dodatnih del. Naročnik zaključuje, da tudi pojasnilo prvega vlagatelja ne bi moglo spremeniti ugotovitve, da je prikaz analize enotnih cen v nasprotju z zahtevo iz točke 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Naročnik je prvega vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo sicer bo štel, da zahtevek za revizijo umika.
Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 08.09.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom, z dne 11.09.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo prvega vlagatelja skupaj z relevantno dokumentacijo.
Zoper naročnikovo odločitev, da bo predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji v skladu s 1. točko drugega odstavka 20. člena ZJN-1 je tudi drugi vlagatelj dne 18.08.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da je njegova ponudba nepravilna. Drugi vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe in mnenje pooblaščenega revizorja v nemškem jeziku, kar po mnenju naročnika, naj ne bi bilo v skladu z zahtevo točke 12 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v kateri je določeno, da mora biti dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, predložena v slovenskem jeziku. Drugi vlagatelj nadaljuje, da je naročnikovo ravnanje v nasprotju s 7. členom ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov) in s tretjim odstavkom 12. člena ZJN-1, v katerem je navedeno, da če naročnik ob pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je potrebno del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezen rok za to dejanje. Torej je imel naročnik možnost pozvati drugega vlagatelja, da mu predloži ustrezen prevod garancije za resnost ponudbe in mnenja pooblaščenega revizorja, pa tega ni storil. Drugi vlagatelj nadaljuje, da je v ponudbi predložil garancijo banke in poročilo pooblaščenega revizorja, ki sta prevod naročnikovih predlogov iz razpisne dokumentacije (vzorec bančne garancije za resnost ponudbe, poglavje 10-5.1 s prilogo 1 in prilogo 2).
Drugi vlagatelj nadaljuje, da tudi ni pravilna trditev naročnika, da iz priloženih analiz enotnih cen ponudnika in kalkulativnih osnov ni razviden faktor prodajne cene delovne sile in niso razvidne vrednosti vhodnih materialov, torej da ponudba ni pripravljena v skladu s točko 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Drugi vlagatelj dodaja, da je naročnik že na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da njegova ponudba vsebuje vse elemente za izračun analize celotnih cen, in sicer obrazce C, C1, D, D1 in F ter s tem povezane analize cen, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Faktor prodajne cene je zapisan na obrazcu v desnem kotu priloga D, poglavje 5. V točki 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni nikjer točno navedeno kakšne oblike naj bodo analize enotnih cen (na primer faktor prodajne cene delovne sile ni nikjer omenjen). Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga naročniku, da ponovno prouči njegovo ponudbo in ugotovi njeno pravilnost.
Naročnik je s sklepom, 2002/00282, z dne 02.09.2003, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi (zapisnik seje strokovne komsije za izvedbo postopka predmetnega javnega naročila z dne 28.08.2003) navaja, da je ponovno presojal ponudbo drugega vlagatelja v spornem delu in pri tem najprej ugotavlja, da točka 12. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določa, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku. 12. člen ZJN-1 sicer daje naročniku možnost, da sme poleg slovenskega jezika dovoliti tudi uporabo tujih jezikov, vendar pa mora to v razpisni dokumentaciji ustrezno opredeliti. V predmetnem javnem naročilu naročnik navedene zakonske možnosti ni uporabil in je tudi ni bil dolžan uporabiti, bi jo pa sicer smel, če bi se tako odločil. Pri pripravi razpisne dokumentacije je naročnik avtonomen, ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Določilo tretjega odstavka 12. člena ZJN-1 se nanaša na situacijo, ko naročnik v razpisni dokumentaciji predvidi tudi uporabo tujih jezikov, vendar pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb ugotovi, da potrebuje za del ponudbene dokumentacije prevod v slovenski jezik. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je razpisna dokumentacija, ki je enaka za vse ponudnike, jasno dovoljevala uporabo le slovenskega jezika. Navedba drugega vlagatelja glede neupoštevanja načela enakosti ponudnikov je neutemeljena, saj bi ravno v primeru, če bi naročnik dopustil naknadno predložitev prevodov delov ponudbene dokumentacije diskriminiral ostale ponudnike, ki so izpolnili navedeno zahtevo razpisne dokumentacije.
Naročnik nadaljuje, da je pri ponovnem detajlnem pregledu predloženih analiz ugotovil, da je faktor prodajne cene delovne sile vpisan v prilogi D, ki jo je predložil drugi vlagatelj, ni pa vpisan v prilogi D, ki jo je predložil njegov podizvajalec. Za postavke ponudbenega predračuna, ki jih bo izvedel podizvajalec, drugi vlagatelj ni predložil analize, temveč je vpisal le "po ponudbi podizvajalca". Naročnik dodaja, da je preveril tudi del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na podizvajalca, vendar zahtevane analize ni predložene. Navedba cene za material brez opredelitve, kateri material bo uporabljen, v kakšni količini in po kakšni ceni, ne omogoča naročniku ustreznega nadzora in tudi ni mogoče opredeliti cene morebitnih dodatnih del. Naročnik še dodaja, da je javno odpiranje ponudb le ena izmed faz postopka oddaje javnega naročila, ki ji sledi faza pregleda in ocenjevanje tiste ponudbene dokumentacije, glede katere se je na javnem odpiranju ponudb ugotovilo ali je predložena ali ne. Pravilna ponudba pa je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Navedene ugotovitve glede pomanjkljivosti ponudbe drugega vlagatelja pa ni bilo mogoče sanirati s pojasnilom, saj bi to pomenilo spremembo oziroma dopolnitev predloženih analiz, torej takšno spremembo ponudbe, ki ni dopustna.
Naročnik je drugega vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo sicer bo štel, da zahtevek za revizijo umika.
Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 08.09.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj v dopisu tudi povzema navedbe, ki jih je podal že v zahtevku za revizijo.
Naročnik je z dopisom, z dne 11.09.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z relevantno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je o obema vloženima zahtevkoma za revizijo odločila z istim sklepom, glede na to, da sta naročnik in predmet javnega naročila ista.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne, zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na vsebino analize cen na enoto mere za določene postavke iz ponudbenega predračuna, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti navedb prvega vlagatelja morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Pri tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Naročnik je v točki 13.1/b.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da mora ponudba, ki jo predloži ponudnik, med drugim vsebovati tudi analizo cene na enoto mere za določene postavke iz ponudbenega predračuna ter nadalje: "Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D", "D1" in "F" Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi."
Državna revizijska komisija je navedbe prvega vlagatelja o pravilnosti njegove ponudbe presojala z vidika navedenega določila razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju zgoraj navedene omejitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v točki 13.1/b.3 navodil zahtevano, da mora ponudba vsebovati analizo cene na enoto mere za postavke iz ponudbenega predračuna, ki so v tej isti točki navodil tudi navedene (S 11111, S 12111, S 12112, â??). Nadalje je podana zahteva glede stopnje preglednosti analize cen na enoto, in sicer, da mora biti analiza tako pregledna, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) v analizi razvidne in enake tistim, ki so opredeljene v prilogah (obrazci C, C1, D, D1 in F). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil analizo cene na enoto mere za zahtevane postavke iz ponudbenega predračuna, ki vsebuje potreben vir (material, delo, mehanizacija in transport), mersko enoto, potrebno količino, ceno za enoto ter ceno za celoto. Prvi vlagatelj pa je poleg virov v analizi prikazal tudi fiksne stroške, ki bodo nastali ob izvedbi posameznih postavk iz ponudbenega predračuna in se gibljejo od 1% do 10% zneska potrebnih virov pri posameznih postavkah. Prvi vlagatelj je torej v ponudbi predložil analizo cen na enoto mere za v točki 13.1/b.3 navodil zahtevane postavke iz ponudbenega predračuna, vendar pa je pri posameznih postavkah poleg stroškov na enoto mere za posamezne vire (material, delo, mehanizacija in transport), opredelil tudi fiksne stroške, ki so podani kot relativno število, torej so odvisni od zneskovne vrednosti posameznega vira, kar pomeni, da so odvisni od gibanja potroškov posameznih virov in so torej njihov sestavni del. S tem pa prvi vlagatelj ni izpolnil zahteve iz točke 13.1/b.3 navodil, da morajo biti v posameznih analizah podane cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport), enake tistim, ki so opredeljene v prilogah C, C1, D, D1 in F, saj so cene virov, ki so navedene v analizah, zaradi vsebnosti fiksnih stroškov, višje od tistih, ki so navedene v prilogah. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da glede na obravnavano določbo razpisne dokumentacije, ni mogoče slediti prvemu vlagatelju, da s tem, ko je v analizi cene na enoto mere opredelil tudi fiksne stroške, ni prekršil zahteve razpisne dokumentacije iz točke 13.1/b.3 navodil, saj s svojim ravnanjem ni izpolnil naročnikove zahteve glede potrebne stopnje preglednosti analize cene na enoto mere. Ponudniki so bili namreč dolžni v ceni na enoto mere posameznih virov zajeti vse stroške, ki nastanejo pri uporabi oziroma porabi posameznega vira, saj je naročniku na ta način omogočen ustrezen nadzor in opredelitev vrednosti morebitnih dodatnih del, torej nedvoumno kalkulacijo morebitnih dodatnih del (po potrebni količini posameznih virov in njihovi vrednosti na enoto) in tudi nadzor nad količino opravljenega dela ter zneskovno vrednostjo tega dela.
Prvi vlagatelj je s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.". Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtev razpisne dokumentacije pa je, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal tudi skladno s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.".
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisija pod točko 1. izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja dopusten in ali je drugi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Drugi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne, zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na predložitev bančne garancije za resnost ponudbe in mnenja pooblaščenega revizorja ter nadalje v delu, ki se nanaša na predložitev analize cen na enoto mere za določene postavke iz ponudbenega predračuna, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti navedb drugega vlagatelja morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Pri tem Državna revizijska komisija ponovno navaja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Državna revizijska komisija pri tem najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 12. navodil določil: "Ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na Ponudbo, mora biti napisna v slovenskem jeziku." Za pravilnost ponudbe v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije", je torej potrebno šteti vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije kot relevantne pri presojanju pravilnosti ponudb, vključno s citirano zahtevo, da morajo ponudniki predložiti ponudbeno dokumentacijo v slovenskem jeziku.
Državna revizijska komisija se ni spuščala v presojo primernosti zahteve naročnika v zvezi z jezikom v katerem morajo biti predložene ponudbe, saj je potrebno določila razpisne dokumentacije v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi naročnika o ne/oddaji javnega naročila) obravnavati kot aksiom, kateremu so morali ponudniki slediti in jih skladno z določili petega odstavka 12. člena ZJN-1 niti ni več mogoče izpodbijati. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala ali ponudba drugega vlagatelja izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med naročnikom in drugim vlagateljem ni sporno, da je ta v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe ter mnenje pooblaščenega revizorja v nemškem jeziku.
Upoštevaje navedeno gre torej ugotoviti, da ponudba drugega vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zato je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročnik je namreč za zadostitev pravilnosti ponudb v razpisni dokumentaciji zapisal tudi zahtevo iz točke 12. navodil, kateri pa drugi vlagatelj ob predložitvi ponudbe ni sledil.
Zaradi ugotovitve, da ponudba drugega vlagatelja ni pravilna, ker ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije iz točke 12. navodil, so ostale navede drugega vlagatelja, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe brezpredmetne (ne morejo vplivati na presojo pravilnosti ponudbe drugega vlagatelja) in jih Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enega izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.
Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisija pod točko 2. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne