018-201/03

Številka: 018-201/03-24-1756

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??, ki je s pisnim pooblastilom, z dne 01.10.2002, za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in izbiro najugodnejšega ponudnika pooblastila â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-173/2003-20, z dne 16.07.2003.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 500.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.05.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, št. 404-08-173/2003-3, za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Uradnem listu RS, â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil predhodni razpis, v Uradnem listu RS, â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, pa javni razpis za oddajo javnega naročila za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih. Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-173/2003-11, z dne 01.07.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 16.07.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-173/2003-20, katerem je navedel, da se kot najugodnejša izbere ponudba izbere ponudba ponudnika ... (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.07.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je z dopisom Opredelitev poslovne skrivnosti, št 404-08-173/2003-24, z dne 29.07.2003, vsem ponudnikom posredoval tabelo s podatki, ter jih pozval, naj opredelijo oziroma označijo, kateri podatek opredeljujejo kot poslovno skrivnost in katerega ne. Naročnika tudi zanima, ali za navedene podatke ponudniki dovoljujejo kopiranje in posredovanje kopij skic, risb, diagramov, izračunov ter prospektov ostalim ponudnikom, ki sodelujejo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik se sklicuje na določbi četrtega odstavka 74. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in tretjega odstavka 79. člena ZJN-1.

Dne 06.08.2003 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-173/2003-33. Kot prilogo obrazloženemu obvestilu je naročnik posredoval tudi:
- Analizo ponudb â?? 153/2003-ODP, SPECIALNA REšEVANJE OB NESREČAH V PREDORIH;
- Priloga 1 - Zahteva za obrazloženo obvestilo - odgovor;
- Kopije prospektov, skic, risb iz ponudbene dokumentacije posameznih ponudnikov.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.8.2003, v katerem navaja, da je naročnik obvestilu o oddaji javnega naročila priložil analizo ponudb, pri kateri gre v resnici za tabelo, v kateri je s točkami ocenil posamezne ponudbe na podlagi ocenjevalnih kriterijev iz razpisne dokumentacije, namesto da bi v obvestilu navedel tudi opisno primerjavo med ponudbami in tako utemeljiti svojo izbiro. To pomeni, navaja vlagatelj, da bi bilo iz t.i. analize (tabele) potrebno izpeljati obrazložitev in utemeljitev izbire najugodnejše ponudbe, skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 78. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik poleg imen zavrnjenih ponudnikov navede tudi razloge za njihovo zavrnitev. Ker temu ni bilo tako, hkrati pa so bili v tabeli navedeni podatki (ki so osnova za točkovanje po ocenjevalnih kriterijih), ki so vzbujali resen dvom, da ustrezajo dejanskemu stanju, je vlagatelj zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je besedilo obrazloženega obvestila identično besedilu obvestila o oddaji javnega naročila, v prilogi zajeti podatki iz vsebine zahtevka za obrazloženo obvestilo pa so bili podani za štiri ponudnike, medtem ko je peti, to je izbrani ponudnik, na pisni poziv naročnika, vse podatke (razen treh) iz zahtevka za obrazloženo obvestilo opredelil za poslovno skrivnost. Tako so torej označeni vsi podatki, na podlagi katerih je naročnik preveril, ocenil in med seboj primerjal ponudbe ter skladno z ocenjevalnimi kriteriji iz razpisne dokumentacije izbral najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj se sicer strinja, da mora naročnik upoštevati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, če jih kot take označi ponudnik, vendar pa opozarja, da je poslovna skrivnost lahko le podatek, ki je za določeno podjetje specifičen, ki zanj pomeni konkurenčno prednost in sme biti po volji tega podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa, po prepričanju vlagatelja, ni mogoče šteti podatkov, ki so bili potrebni zaradi vložitve zahtevka za revizijo, hkrati pa so to podatki, ki so dostopni vsakomur, saj so objavljeni v propagandnih materialih in prospektih proizvajalca, še več: tudi pooblaščenec je od ponudnikov zahteval, da za dokazilo navedb v Tabeli o izpolnjevanju tehničnih zahtev (razpisna dokumentacija - Priloga 6) pri največ postavkah priložijo ustrezen prospekt.
Nadalje vlagatelj navaja, da naročnik pri treh postavkah v zvezi z banko zraka za posadko/motor ni zahteval podatka o številu in volumnu tlačnih posod ter upoštevanja faktorja stisljivosti pri izračunih. Vlagatelj opozarja, da je podatek o številu in volumnu tlačnih posod enostavno razviden iz izračunov volumnov bank zraka za posadko in motor, te izračune pa so ponudniki morali obvezno priložiti ponudbi, sicer bi jo naročnik izločil iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v primeru, da ostali ponudniki v svojih izračunih niso upoštevali faktorja stisljivosti, tudi v vlagateljevi ponudbi upoštevati tiste podatke oziroma izračune, ki so bili narejeni brez upoštevanja tega faktorja ter dodaja, da je sam vse izračune napravil zelo skrbno, natančno in jasno, naročnika pa je na to v svoji ponudbi tudi ustrezno opozoril. V dokaz lahko služi pregled izračunov ponudbe vlagatelja. Na podlagi dostopnih podatkov iz drugih ponudb vlagatelj v zahtevku trdi, da je ponudnik â?? (v nadaljevanju: â??), v zvezi z banko zraka v svoji ponudbi navajal podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so zavajajoči. Vlagatelj pojasnjuje, da banko zraka tvori skupaj šest tlačnih posod s prostornino po petdeset litrov ter da je ponudnik to število uporabil pri izračunu volumna (brez upoštevanja faktorja stisljivosti!), temu pa ne ustreza risba, iz katere je razvidno, da banko zraka navedenega ponudnika tvori le pet (5) tlačnih posod. Poleg navedenega vlagatelj opozarja, da je v prilogi Težišče nadgradnje z vgrajeno opremo v točki 8 navedena teža banke zraka, ki znaša 100 kg, to pa je po njegovem mnenju skrajno zavajajoč podatek, saj pomeni, da naj bi šest železnih tlačnih posod skupne prostornine 300 l tehtalo le 100 kg ali celo 8 kg manj kot šest dihalnih aparatov s tlačnimi posodami narejenimi iz lahkih kompozitnih materialov skupne prostornine manj kot 84 l. Za primerjavo lahko služi podatek iz ponudbe vlagatelja, kjer je razvidno, da znaša teža obeh bank zraka (posadka/motor) skupaj 1100 kg (350kg+750kg) ali kar 1000 kg več. Za podkrepitev neustreznosti (oz. zavajanja) podatka o teži lahko po mnenju vlagatelja služijo podatki svetovno znanega proizvajalca â??, ki ima v svojem programu ustrezno 50 l tlačno posodo dolžine 1630 mm, obsega 229 mm in teže 96 kg (neto teža posode brez ventilov in delov za pritrditev instalacije ). Zato je ponudnik v tabeli Porazdelitev na sprednjo in zadnjo os navedel povsem napačne podatke o teži (npr. skupna teža: 12.371 kg) in o deležu obremenjenosti podvozja (ta naj bi znašal 88 %). Ob upoštevanju pravih podatkov je po vlagateljevem prepričanju mogoče ugotoviti, da je ponujeno podvozje v resnici preobremenjeno in kot tako neustrezno, na to pa kaže tudi dejstvo, da so vsi ostali ponudniki (štirje) ponudili zmogljivejše podvozje.
Iz vsega navedenega vlagatelj ugotavlja, da je ponudnik â?? v ponudbi navajal podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so za naročnika zavajajoči.
Vlagatelj dalje navaja, da je kljub nepopolni obrazložitvi oddaje javnega naročila, iz objavljenih in dostopnih podatkov prišel do sklepa, da so posamezni ponudniki pri navajanju podatkov, ki naj bi naročnika prepričali o ustreznosti njihove ponudbe, navedli podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Vlagatelj je mnenja, da naročnik ni preverjal resničnosti njihovih navedb, čeprav si je to možnost (tudi preverjanja na terenu) izrecno pridržal.
Vlagatelj nadalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahtevana samonosna aluminijasta nadgradnja. Tako nadgradnjo naj bi ponudili vsi ponudniki, čeprav imata od vseh ponujenih proizvajalcev nadgradnje le proizvajalca Ziegler (v eni ponudbi) in Rosenbauer (v dveh ponudbah) v svojem proizvodnem programu tovrstno izvedbo nadgradnje. To pomeni, navaja vlagatelj, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? ponudila nadgradnji proizvajalcev, ki v svojem programu nimata takih nadgradenj, jih še nista izdelala in tudi nimata ustrezne tehnologije za njihovo izdelavo. To dejstvo bi naročnik po vlagateljevem mnenju zlahka ugotovil, saj mu navedena ponudnika ob izraženi zahtevi po preverjanju tega podatka le-tega ne bi mogla praktično podkrepiti ne na papirju (npr. slike, prospekti izdelanega vozila s tovrstno nadgradnjo), ne na terenu. Vlagatelj tudi navaja, da je v zvezi z izdelovalcem nadgradnje ponudnik â?? kot proizvajalca navedel podjetje â??, iz dokumentacije, ki jo je isti ponudnik dal na razpolago v odgovoru na vprašanja vlagatelja, pa je jasno razvidno, da naj bi bilo proizvajalec nadgradnje podjetje â??.. Vlagatelj opozarja, da poleg tega, da gre v tem primeru za očitno navajanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma so si med seboj v nasprotju, velja tudi v primeru podjetja â?? d.o.o. za proizvajalca, ki v svoji proizvodnji nima samonosne aluminijaste nadgradnje.
Vlagatelj še navaja, da je naslednji sporen podatek v analizi ponudb, podatek v vrstici B2, ki ga v svoji ponudbi navaja podjetje â??. Tako naj bi vozilo z najšibkejšim motorjem in najvišjim težiščem imelo najboljše razmerje med močjo motorja in težo vozila. V tabeli, ki jo je v obrazloženem obvestilu poslal naročnik, je razvidno, da je masa podvozja s kabino 6100 kg (pri vlagatelju 5590 kg), masa nadgradnje brez opreme 2394 kg (pri vlagatelju 1980 kg), torej gre po teh podatkih za precejšnjo razliko (skoraj 1000 kg v korist vlagatelja). Vlagatelj navaja, da je naročnik kljub temu upošteval (zavajajočo) navedbo podjetja â?? glede razmerja med močjo motorja in težo vozila, čeprav je mogoče iz ponudbe razbrati, da ponudnik â?? v izračunu skupne teže ni upošteval realne teže banke zraka in da je za predpisano opremo navedel podatek o teži (pribl. 1100 kg), ki očitno odstopa od realnega (pribl. 1600 kg).
Vlagatelj dalje opozarja, da so v analizi ponudb prikazani podatki, ki so jih ponudniki navajali za vgrajeno črpalko in monitor, pri čemer pa podatki iz ponudb izbranega ponudnika in ponudnika â?? močno odstopajo od dejanskega stanja, in sicer je izbrani ponudnik navedel podatke o pretoku 3000 l pri 10 bar in 750 1 pri 40 bar ter domet curka 79.2 m. Čeprav je vse podatke o črpalki in monitorju izbrani ponudnik naknadno opredelil kot poslovno skrivnost, je ugotovitev o neustreznih podatkih po vlagateljevem mnenju nesporna. Res je, navaja vlagatelj, da je izbrani ponudnik zgolj posredniški ponudnik, ki ponuja izdelek, ki je predmet javnega naročila, ki ga bo izdelala druga oseba, ki bo vanj vgradila črpalko tretjega proizvajalca in monitor četrtega proizvajalca. Ne glede na to pa je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja za poslovno skrivnost označil podatke, ki so vsakomur dostopni že iz prospektov proizvajalcev teh izdelkov, pri čemer je k taki odločitvi po vlagateljevem mnenju verjetno pripomoglo dejstvo, da je v ponudbi navedel podatke, ki ne ustrezajo - očitno zgolj v nameri po pridobitvi čim višjega števila točk. Po vlagateljevem mnenju, glede na v analizi navedene podatke, ki so bili predmet točkovanja, gre za črpalko GODIVA (tip WT2010 ali WT 3010), ki jo podjetje BAI tudi sicer najpogosteje vgrajuje v gasilska vozila, ki jih izdeluje. Iz podatkov o karakteristikah teh črpalk je res mogoče razbrati, navaja vlagatelj, da ima črpalka take (maksimalne) karakteristike, vendar ne v pogojih, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji (vlagatelj pripominja, da ima tudi Rosenbauerjeva črpalka precej višje maksimalne podatke od tistih, ki so bili pravilno navedeni v ponudbi, ker je ponudnik upošteval razpisne pogoje). V diagramu je celo mogoče opaziti, navaja vlagatelj, da je podatek 750 l/min pri 40 bar (vpisan na roko) povsem izven uradnega diagrama proizvajalca črpalke. Vlagatelj ugotavlja, da gre za zavajajoč podatek, kar je mogoče podkrepiti s trditvijo, da v tem trenutku na trgu v resnici sploh ni črpalke s takšno karakteristiko in gre torej v tem primeru le za podatek o maksimalnem pretoku pri visokem tlaku - vendar ne pri tlaku 40 barov (temveč 55 barov). Vlagatelj dodaja, da v svojih dokumentih celo proizvajalec GODIVA realno navaja pretok 400 l pri tlaku 40 barov.
Prav tako je po prepričanju vlagatelja zavajajoč in daleč od dejanskega tudi podatek o dometu curka (79.2m). Vlagatelj navaja, da so morali ponudniki v skladu z jasnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije navesti podatek o maksimalnem dometu curka pri 0°, ki ga omogočajo karakteristike ponujene opreme (črpalka + ostala oprema). Ker je znano, navaja vlagatelj, da je optimalni domet običajno pri 30° in da je za približno 1,4 x večji od dometa pri 0°, bi bilo sklepati, da max. domet (pri 30°) po ponudbi izbranega ponudnika znaša dobrih 100 m, kar pa po prepričanju vlagatelja ni resnično (niti možno), kar je mogoče zelo enostavno preveriti z natančnim pregledom diagramov iz ponudb, v praksi pa je to še bolj nazorno z obiskom (kar slovenskih) gasilcev, kjer se lahko naročnik nazorno prepriča v (ne)resničnost v ponudbi izbranega ponudnika navedenega podatka. Tudi podjetje â?? je po vlagateljevem mnenju za domet curka navedlo neresnični podatek. Iz tehničnih podatkov je razvidno, da je maksimalni domet monitorja približno 62,5 m (pri naklonu 30°). Kako je potem mogoče, se sprašuje vlagatelj, pri naklonu 0° doseči domet 60 metrov" Tudi naročniku je lahko jasno, trdi vlagatelj, da je to nemogoče, saj bi bil v tem primeru maksimalni domet monitorja 84 m (po uradnih podatkih pa je 62,5 m). Neresničnost podatkov je po prepričanju vlagatelja očitna tudi ob primerjavi s konkurenčno ponudbo podjetja GASILSKA OPREMA, ki nudi skoraj povsem identično črpalko (Ziegler 24/8-1), pa je v njihovi ponudbi povsem realno naveden kar za polovico (!) manjši domet, t.j. 30 m.
Vlagatelj je prepričan, da je mogoče neizpodbitno dokazati, da sta dva ponudnika v svojih ponudbah podala podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so zavajajoči, to pa sta storila prav pri tistih podatkih, ki so ključnega pomena za dodelitev točk in s tem posledično za izbiro najugodnejše ponudbe ter sta na ta način prekršila tudi krovno izjavo, ki sta jo morala v pripravi ponudbe podpisati in potrditi. Navedene kršitve so po vlagateljevem mnenju zadosten razlog za to, da bi moral naročnik sprejeti odločitev, da ponudbi izbranega ponudnika in podjetja â?? izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj omenja tudi dejstvo, da je od izdelave prototipa vozila, ki je bilo namenjeno usposabljanju gasilcev v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu, minilo že sedem let ter da naročniku od takrat še ni uspelo uspešno oddati predmetnega javnega naročila. Vlagatelj dodaja, da že ves čas nudi tehnično dovršeno specialno vozilo renomiranega svetovno znanega proizvajalca gasilskih vozil, katerega karakteristike so splošno znane in tudi praktično preverljive ter da je bilo iz dosedanjega poteka postopka oddaje javnega naročila mogoče opaziti, da so drugi ponudniki (oziroma proizvajalci) ponudbe ves čas (papirnato) prilagajali v tistih postavkah, ki prinašajo večje število točk in navajali takšne podatke, s katerimi bi presegali že znane podatke iz ponudb vlagatelja. Vsekakor bi se pa moral naročnik zavedati, navaja vlagatelj, da morebitna oddaja javnega naročila neustreznemu (nesposobnemu) dobavitelju predstavlja še dodatne težave in neprijetnosti, saj v primeru, da vozilo ne bo izpolnjevalo tehničnih karakteristik iz ponudbe, ga naročnik ne bo smel prevzeti, to pa bi za uporabnike (gasilce) pomenilo še dodatno leto ali več zamude in hkrati vplivalo na raven oziroma kvaliteto pomoči v primeru nesreč, v primeru prevzema takega vozila pa bodo tudi sledile ustrezne reakcije.
Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila delno razveljavi, da se izločita ponudbi izbranega ponudnika in podjetja â??, ki obe vsebujeta podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so zavajajoči ter da naročnik ponovno pregleda in oceni tri popolne ponudbe kvalitetnih ponudnikov ter med njimi izbere najugodnejšega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev "vseh stroškov tega postopka".

Naročnik je dne 02.09.2003 sprejel sklep, št. 404-08-263/2003-2, s katerim je odločil, da se zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot neutemeljen zavrne. V zvezi z očitkom vlagatelja, da bi moral v obvestilu o oddaji javnega naročila navesti, poleg točkovne, tudi opisno primerjavo med ponudbami in tako utemeljiti svojo izbiro ter na podlagi 3. točke prvega odstavka 78. člena ZJN-1 navesti tudi razloge za zavrnitev ponudb, naročnik opozarja, da se 78. člen ZJN-1 nanaša na vsebino Poročila o oddaji ponudb, v katerem se med drugim navede imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev, samo poročilo pa predstavlja interni akt naročnika in je podlaga za pripravo obvestila o oddaji naročila, ki se ga posreduje ponudnikom. Naročnik opozarja, da je v analizi ponudb navedel vse podatke vseh ponudnikov, ki so bili določeni kot ocenjevalni kriteriji ter da so ti sestavljeni iz številčne ocene in enote mere, v strokovni praksi pa ta dva elementa ne potrebujeta dodatne obrazložitve in utemeljitve, saj v zadostni meri opisujeta stanje in omogočata primerjavo in oceno ponudb. Ker naročnik ni zavrnil nobene ponudbe, ni navajal razlogov za izločitev, ne v poročilu, kot tudi ne v obvestilu o oddaji naročila.
V zvezi z vlagateljevim nestrinjanjem z opredelitvijo določenih podatkov izbranega ponudnika kot poslovne skrivnosti naročnik navaja, da je opredelitev poslovne skrivnosti za zahtevane podatke iz zahtevka za obrazloženo obvestilo, prejetega s strani vlagatelja, pridobil od vseh ponudnikov ter da se podjetja sama odločajo kateri podatki predstavljajo zanje konkurenčno prednost, kar je naročnik tudi spoštoval, ni pa naročnik pristojen za tovrstno presojanje.
Naročnik navaja, da je poleg izračunov in navedb o tehničnih karakteristikah vozil, od ponudnikov zahteval tudi, da k ponudbeni dokumentaciji priložijo še izjavo proizvajalca nadgradnje in podvozja o resničnosti vseh navedenih podatkov ter da bo zahteve preveril ob tehničnem prevzemu vozil.
Glede posameznih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na določene sklope tehničnih karakteristik, naročnik navaja naslednje:
- Zahtevana in ocenjevana podatka za banko zraka sta bila zaloga zraka za posadko (skupni volumen) in motor (čas delovanja). Ponudniki so morali podatke dokazati tudi z izračuni. Naročnik je podatke preveril in jih ocenjeval. Ocenjevalne podatke je upošteval pri ocenjevanju ponudb, skladno z merili in kriteriji iz razpisne dokumentacije.
- Faktorja kompresivnosti (stisljivosti), ki pri polnilnem tlaku 300 barov zmanjša količino zraka za približno 8%, v svoji zahtevi naročnik ni izrecno zahteval in tudi od ponudnikov ni zahteval, da ga upoštevajo.
- število tlačnih posod (â??); na sestavni risbi vozila je res vidnih samo pet tlačnih posod. Ker je razlika med narisanim in izračunanim podatkom, je upoštevan slednji, saj sestavna risba v strokovni praksi ne izdaja detajlnih podatkov, ampak le prikazuje izgled in zunanje dimenzije predmeta. Po pravilih tehničnega risanja je v sestavnici možna (predvsem tam, kjer se pokaže lega nečesa) tudi taka rešitev. Možno je, da mere posod niso v merilu. Ponudnik je pri izračunu volumna in v tabeli upošteval šest posod, zato bo naročnik ob možnem prevzemu predmeta naročila zahteval šest posod.
- Pri izračunu težišča je ponudnik â?? ocenil maso banke zraka na 100 kg, s čimer se vlagatelj ne strinja. V sporni ponudbi je skupna masa nadgradnje večja od ostalih, iz česar gre sklepati, da je ponudnik maso jeklenk upošteval v tej postavki. V primeru navajanja resnično zavajajočih podatkov sporna ponudba pri ocenjevanju težišča verjetno ne bi zasedla zadnjega mesta.
- Glede samonosne aluminijaste nadgradnje so vsi ponudniki izrecno potrdili naročnikove zahteve. Kakovost nadgradnje bo naročnik pregledal ob prevzemu prvega vozila. Naročnik ne upošteva očitka vlagatelja, ki trdi, da imata od vseh ponudnikov tako nadgradnjo samo proizvajalca Ziegler in Rosenbauer. Očitek, da nekateri proizvajalci take konstrukcije nimajo v proizvodnem programu (kar ni nikjer dokazano), ne pomeni, da je tudi niso sposobni izdelati (kar so v ponudbah zagotovili).
- Glede izjave izdelovalca nadgradnje je pri ponudniku â?? prišlo samo do drugačne interpretacije naročnikove zahteve, ki ni napačna in ne spremeni dejstva, da je tip vozila â??, izdelovalec nadgradnje pa â??. V izjavi proizvajalca nadgradnje je pod tabelo, v kateri je res naveden (očitno pomotoma) kot proizvajalec â??, podpisan â??. Iz ponudbe â?? se lahko jasno razbere, kdo bo izvedel posamezen del naročila.
- Glede razmerja med močjo motorja in maso vozila je moč ugotoviti, da pri navajanju posameznih mas proizvajalci podvozja in nadgradnje obravnavajo in vgrajujejo elemente konstrukcije na različna mesta, zato lahko prihaja do razlik. Iz tega razloga je za naročnika najbolj merodajen podatek o razmerju med močjo vozila in njegovo skupno maso, kar je tudi upošteval pri izračunu. Podatek je možno tudi enostavno preveriti pri prevzemu.
- Pri ponudbi črpalke je naročnik tudi sam imel pomisleke glede zmogljivosti črpalke pri 40 bar, zato je z dopisom, štev. 404-08-173/2003-17, z dne 14.07.2003, pozval ponudnika k pojasnilu ponudbe v delu, ki se nanaša na pretok ponujene črpalke. Pojasnilo s strani ponudnika je naročnik prejel 15.07.2003, v njem pa ponudnik zagotavlja, da črpalka omogoča enak pretok v vseh režimih visokega tlaka, to je od 40 bar do maksimalnega možnega tlaka 55 bar. To pomeni, da je ponudnik izrecno odgovoril, da pretok pri 40 bar znaša 750 l/min.
- Glede podatka o dometu curka je dejstvo, da je dolžina curka odvisna od več faktorjev in ne samo od tistih, ki jih je navedel vlagatelj.
Naročnik na koncu poudarja, da ponudnik sam odloča o svoji poslovni politiki ter da za podatke, ki so jih navedli, posamezni ponudniki jamčijo, za kar so podali ustrezne izjave. Ponudbe se med seboj razlikujejo po vgrajenih elementih konstrukcije in tehnični izvedbi, zato se posledično razlikujejo tudi karakteristike (rezultati). Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik dodatno potrdil pravilnost tehničnih podatkov, ki jih navaja v svoji ponudbi (pretok črpalke), zato tudi zanje jamči, naročnik pa bo navedbe izbranega ponudnika preveril pri prevzemu ali potrjevanju prototipa vozila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.09.2003, obvestil naročnika, da zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah, prereka navedbe naročnika, izhajajoče iz obrazložitve zavrnitve zahtevka za revizijo ter zahtevek še dodatno utemeljuje in navaja kot sledi.
1. Vlagatelj se glede opredelitve poslovne skrivnosti ne strinja z navedbami naročnika. Kot poslovna skrivnost se v tem primeru označuje podatke, ki jih je naročnik upošteval pri vrednotenju oziroma ocenjevanju ponudb, te podatke pa je ponudnik večinoma moral dokazati s predložitvijo ustreznega prospekta, ki v nobenem primeru ne izpolnjuje pogoja za poslovno skrivnost.
2. Naročnik navaja, da sta bila za banko zraka zahtevana samo dva podatka (zaloga zraka za posadko in motor). Iz razpisne dokumentacije (priloga 6: Tabela s podatki o izpolnjevanju tehničnih zahtev; Točka 4.1.1.6., Kolona 5) je razvidno, da je naročnik poleg izračuna zahteval tudi risbo banke zraka. Naročnik ugotavlja, da je "na sestavni risbi vozila res vidnih samo pet tlačnih posod". Naročnik bi moral upoštevati risbo banke zraka, ki jo je ponudnik moral priložiti in ne sestavne risbe vozila. Dejstvo je, da je ponudnik moral podatke o banki zraka podkrepiti z risbo le-te. Nedopustno je, da se je naročnik med dvema različnima podatkoma (med narisanim in izračunanim) subjektivno odločil za podatek, na podlagi katerega je ponudnik â?? namesto izločitve ponudbe prejel celo večje število točk. V potrditev svoje odločitve se v zavrnitvi zahtevka naročnik sklicuje na "strokovno prakso" in "pravila tehničnega risanja" ter navaja "možno je, da mere posod niso v merilu". Vlagatelj ponovno poudarja, da ni sporno merilo, temveč število narisanih tlačnih posod. Naročnik želi tako s povsem subjektivnimi argumenti utemeljiti (objektivizirati) svojo odločitev.
3. V nasprotju z ravnanjem naročnika v primeru upoštevanja podatkov o banki zraka ponudnika â?? je naročnik pri vlagatelju točkoval izračun, v katerem je bil upoštevan faktor stisljivosti, torej za več kot 16% (in ne 8% kot navaja naročnik) nižjo vrednost.
4. Vlagatelj je podrobno navedel in dokazal, da je ponudnik ... v zvezi z navedbami tež posameznih komponent vozila navajal zavajajoče podatke, naročnik pa teh navedb ne upošteva in jih zavrača z nestrokovnim in subjektivnim sklepanjem, kar je nedopustno. Verodostojnost podatkov, ki so hkrati tudi podlaga za ocenitev ponudbe, ne more temeljiti na sklepanju naročnika ("â?? skupna masa nadgradnje večja od ostalih, iz česar gre sklepati, da je ponudnikâ??").
5. V primeru samonosne aluminijaste nadgradnje naročnik pričakuje od vlagatelja, naj dokazuje, da take nadgradnje â?? in â?? nimata v svojem programu. Vlagatelj pozna proizvodni program obeh proizvajalcev, zato suvereno trdi, da ne eden, ne drugi še nista izdelala gasilskega vozila s takšno nadgradnjo. Hkrati pa je vlagatelj pričakoval, da je naročnik izkoristil možnost preverjanja trditev ponudnikov in preveril sposobnost proizvajalcev ter se ni zadovoljil le z njihovo izjavo (kaj lahko naredijo), kar po mnenju vlagatelja ni zadosten dokaz.
6. Glede izvajalca nadgradnje za ponudnika ... si je naročnik vzel pravico, da je izjavo ponudnika o proizvajalcu ocenil kot očitno pomoto. Vendar pa je ta podatek za vlagatelja lahko zelo zavajajoč, saj v resnici obstaja izdelovalec gasilskih nadgradenj s tem imenom, s povsem drugačnimi (v pozitivnem smislu) poslovnimi referencami.
7. Vlagatelj prereka navedbe naročnika v zvezi z razmerjem med močjo motorja in maso vozila. Vlagatelj ponovno opozarja, da je ponudnik ... navajal zavajajoče podatke glede teže banke zraka, teže opreme (enaka oprema je za 500 kg oz. tretjino lažja glede na ostale ponudnike) in posledično tudi glede razmerja med močjo motorja in maso vozila.
8. Naročnik se glede zmogljivosti črpalke sklicuje na zagotovilo izbranega ponudnika, da njegova črpalka omogoča enak pretok med 40 in 55 bar, torej da znaša tudi pri 40 bar pretok 750 l/min. Vlagatelj ponovno ugotavlja, da gre v tem primeru za zavajajoč podatek in prereka navedbe naročnika. Vlagatelju je povsem nerazumljivo, zakaj je naročnik v tem primeru sploh zahteval dodatno pojasnilo od ponudnika, saj bi vse podatke lahko preveril iz obveznih prilog, ki so jih ponudniki morali celo vidno označiti, to je signirati, podčrtati, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji (stran 20). Navedba naročnika o enakem pretoku pri različnih tlakih (40 in 55 bar) je popolnoma skregana z zakoni hidrodinamike. Pri vseh centrifugalnih črpalkah se z naraščanjem tlaka zmanjšuje pretok. To trditev lahko revizijski organ preveri v diagramih različnih proizvajalcev črpalk, preveri pa jo lahko tudi pri slovenskem proizvajalcu â?? ali na â??.
9. Naročnik navaja, da na dolžino curka vpliva še več faktorjev, kot jih je navedel vlagatelj, vendar ni navedel kateri, hkrati pa ni ovrgel trditev vlagatelja v zahtevku za revizijo, katerih bistvo je, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? navedla zavajajoče podatke.
10. Vlagatelj ugotavlja, da razpisna dokumentacija omogoča kvalitetno vrednotenje ponudb, ne strinja pa se s postopanjem naročnika v zvezi z zajemanjem in preverjanjem podatkov, ki so osnova za ocenjevanje ponudb. Namesto da bi bilo preverjanje objektivno in podprto z materialnimi dokazi (iz ponudb), je le-to podprto s subjektivnimi tolmačenji naročnika, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo in ne vzdržijo strokovne presoje. V zaključku obrazložitve naročnik navaja, da bo navedbe izbranega ponudnika preveril pri prevzemu ali potrjevanju prototipa vozila. Vlagatelj ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni omenjena izdelava ali potrjevanje prototipa vozila temveč samo izdelava in dobava šestih (6) vozil, in sicer v roku največ 12 mesecev od podpisa pogodbe (priloga 5 razpisne dokumentacije).

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-263/2003-4, z dne 11.09.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-263/2003-5, z dne 16.09.2003, odstopil Državni revizijski komisiji dodatno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, s sklepom, št. 018-201/03-24-1409, z dne 18.09.2003, za izdelavo izvedenskega (strokovnega) mnenja v predmetni zadevi imenovala g. â??, dr. strojnih znanosti (v nadaljevanju: izvedenec). Izvedencu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo, dodatna pojasnila ponudnikov in naročnika, ponudbene dokumentacije, dokumente o evaluaciji ponudb, obvestilo o oddaji naročila, opredelitve poslovne skrivnosti posameznih ponudnikov, obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, vlagateljev zahtevek za revizijo, naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, zahtevo za nadaljevanje postopka). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v znesku 400.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma, z dne 19.09.2003.

Državna revizijska komisija je izvedensko (strokovno) mnenje, ki ga je izdelal dr. Petar OrbaniÄ" prejela dne 05.10.2003 in ga dne 07.10.2003 posredovala vlagatelju in naročniku.

Vlagatelj je dne 13.10.2003 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, v katerem podaja svoje mnenje, vezano na ugotovitve izvedenca ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 17.10.2003 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, št. 404-08-263/2003-9, v katerem podaja nekatera dodatna pojasnila, vezana na ugotovitve izvedenca ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljev očitek glede vsebine obvestila o oddaji javnega naročila, saj le-to po njegovem mnenju ne vsebuje opisne primerjave med ponudbami, utemeljitve izbire in razlogov za zavrnitev ponudb zavrnjenih ponudnikov. ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1, posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. Naročnik je tako obvestilu o oddaji naročila priložil Analizo ponudb â?? 153/2003-ODP, SPECIALNA VOZILA ZA REšEVANJE OB NESREČAH V PREDORIH, iz katere je razvidna primerjava med ponudbami in razlogi za zavrnitev ponudb posameznih ponudnikov. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja na vlagateljevo (!) ugotovitev v zahtevku za revizijo, in sicer da so bili podatki, ki so osnova za točkovanje po ocenjevalnih kriterijih, v Analizi ponudb navedeni.

Tudi obrazloženo obvestilo naročnika, št. 404-08-173/2003-33, z dne 06.08.2003, po mnenju Državne revizijske komisije vsebuje vse obvezne sestavine (v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1). Dejstvo, da so bili podatki podani v numerični in ne opisni obliki, (samo po sebi) ne more pomeniti neustreznosti obrazloženega obvestila, v kolikor so iz takih podatkov razvidni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, nazivi ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril ter naziv ponudnika, ki je bil izbran (arg. drugega odstavka 79. člena ZJN-1).

Čeprav v nadaljevanju navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, pa je potrebno izpostaviti nestrinjanje z naročnikovo formulacijo argumentov za (domnevno) ne-navajanje razlogov za izločitev. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da razlogov za izločitev ni navajal zato, ker ni zavrnil nobene ponudbe. Naročnik je v predmetnem postopku zavrnil vse ponudbe, razen ponudbe izbranega ponudnika. Nasprotno naročnik izloči ponudbo iz postopka, če le-ta ne izpolnjuje obveznih pogojev za udeležbo (drugi odstavek 41. člena ZJN-1). Iz navedenega izhaja, da zavrnjene ponudbe ne gre enačiti z izločeno ponudbo.

Glede vlagateljeve navedbe, da so kot poslovna skrivnost označeni vsi podatki v ponudbi izbranega ponudnika, na podlagi katerih je naročnik preveril, ocenil in med seboj primerjal ponudbe in skladno z ocenjevalnimi kriteriji iz razpisne dokumentacije izbral najugodnejšo ponudbo, ter da je to nedopustno, saj kot poslovno skrivnost ni mogoče šteti podatkov, ki so bili potrebni zaradi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, kako poslovno skrivnost opredeljuje ZJN-1. Tretji odstavek 8. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb." Citirano zakonsko določilo izrecno prepoveduje naročniku, da bi pred javnim odpiranjem ponudb komurkoli razkril, kdo so ponudniki, kar pa ne pomeni, da postanejo predložene ponudbe po javnem odpiranju ponudb (v celoti) javne in/ali, da morajo biti v celoti dostopne udeleženim ponudnikom v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Smiselno enako določbo vsebuje tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-1. Glede na to mora naročnik presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije in upoštevati določilo 39. člena ZGD, kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.

Glede na to, da je izbrani ponudnik določene dokumente izrecno opredelil kot poslovno skrivnost, pri tem pa ni mogoče šteti, da gre za podatke, za katere velja po tretjem odstavku 39. členu ZGD per se prepoved takšne opredelitve (tretji odstavek 39. člena ZGD namreč določa: "V nobenem primeru pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev"; med javne podatke bi vsekakor sodili podatki o višini ponujene cene in drugi podatki, ki so označeni kot merilo, kot na primer zmogljivost črpalke, domet curka, â??), vlagateljevim trditvam o zlorabi pojma poslovna skrivnosti ni mogoče slediti. Naročnik je bil opredelitev izbranega ponudnika kot poslovno skrivnost ne le upravičen, temveč naravnost dolžan upoštevati. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročnik ne sme dovoliti vpogleda v zahtevano materijo, bodisi, če je bilo tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, bodisi, če gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Vsled navedenega gre, pod pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZGD tudi soglašati z naročnikovim stališčem, da podjetja sama odločajo, kateri podatki predstavljajo zanje konkurenčno prednost in da pri tem naročnik ni pristojen za tovrstno presojanje.

Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija vpogledala v za vlagatelja sporne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in preverila utemeljenost vlagateljevih trditev, ki jih sam, kot sam zatrjuje, ni mogel preveriti.

Ker je bilo za ugotovitev ali za razjasnitev posameznih navedb vlagatelja potrebno strokovno znanje, se je Državna revizijska komisija oprla na mnenje izvedenca, ki je povzeto v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Izvedenec je mnenje pripravil na podlagi pregleda relevantne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila in trenutnega stanja tehnike na področju strojne stroke.

Državna revizijska komisija meni, da mnenje izvedenca predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Glede navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil nadgradnjo proizvajalca, ki v svojem programu nima take nadgradnje, je sploh še ni izdelal in tudi nima ustrezne tehnologije za njeno izdelavo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1. Priloge 6: tabela s podatki o izpolnjevanju tehničnih zahtev (v nadaljevanju: Priloga 6)
med drugim zahteval izvedbo nadgradnje v obliki samonosne aluminijaste konstrukcije. Zahtevani dokument za dokazovanje izpolnjevanja zahtev, navedenih pod točko 3. NADGRADNJA, je risba nadgradnje. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod Tehnične in ostale zahteve, v točki 2 določil: "Ponudnik mora priložiti izjavo (Priloga 6b), izdano s strani proizvajalca nadgradnje vozila, s katero potrjuje, da so podatki, navedeni v prilogi 6 ponudbe, nanašajoč se na del nadgradnje resnični ter da nadgradnja izpolnjuje vse zahteve pooblaščenca v tem delu (izjava je lahko tudi v angleškem jeziku, vendar smiselno enaka vzorcu). V primeru, da v ponudbi ne bodo posebej opisane in priložene zahtevane risbe, prospekti in preračuni, bo ponudba izločena iz nadaljnje obravnave.". Izbrani ponudnik je ponudil varjeno samonosno aluminijasto konstrukcijo, poleg tega pa je priložil sestavno risbo vozila (št. AM15.466.00.0G) in izjavo (Priloga 6b), izdano s strani proizvajalca nadgradnje vozila, s katero potrjuje, da so podatki, navedeni v Prilogi 6 ponudbe, nanašajoči se na del nadgradnje resnični ter da nadgradnja izpolnjuje vse zahteve naročnika v tem delu.

Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ker gre v primeru priložene risbe vozila za sestavno oziroma glavno risbo, iz nje ni mogoče potrditi niti zavreči tipa izvedbe nadgradnje. Izvedenec ugotavlja, da po pravilih tehničnega risanja glavna (sestavna) risba predstavlja sestavljanje elementov, sklopov in podsklopov v napravo ali stroj. Po njegovem mnenju so pomembna izhodišča na risbi postavitve, povezave in odvisnosti medsebojnega delovanja. Na risbi so zapisane predvsem mere, ki določajo glavne gabarite objekta, priključne mere in razmerja velikosti in lege tolerančnih polj med sestavljenimi elementi (ujemi). Izvedenec opozarja, da v praksi ni mogoče izdelati tako popolne sestavne risbe (konstrukcije - postrojenja), da bi lahko iz nje pri izdelavi delavniške dokumentacije odčitali tudi mere posameznih elementov, jih pa lahko kontroliramo.

Po mnenju izvedenca se vse strožje zahteve sodobnega tržišča po kakovosti, ekonomičnosti, funkcionalnosti itd., kažejo predvsem v avtomobilski, letalski in drugi transportni industriji, kjer se klasični (navadno jekleni) materiali čedalje pogosteje zamenjujejo z lahkimi zlitinami, predvsem na osnovi aluminija, ter s plastičnimi in kompozitnimi materiali. Zaradi številnih dobrih lastnosti (nizka teža pri visoki trdnosti, odpornost proti koroziji, dobre tehnološke lastnosti, možnost reciklaže itd.) se aluminij in aluminijeve zlitine v zadnjem času uporabljajo tudi pri izdelavi različnih, tehnološko zahtevnih in visoko obremenjenih konstrukcijskih elementov. Izvedenec dodaja, da je to prisililo proizvajalce transportnih naprav, ki želijo ohraniti svojo samostojnost na svetovnem tržišču, da so se posredno (lastna proizvodnja) ali neposredno (preko dobaviteljev) seznanili oziroma "opremili" s to tehnologijo. Ob upoštevanju vseh zahtev tehnoloških postopkov, kar zahteva ustrezno "tehnološko kulturo" delavcev, je mogoče varjenje aluminija brez večjih težav uspešno implementirati v serijski proizvodni proces, zaključuje izvedenec.
Na podlagi navedenega izvedenec sklepno ugotavlja, da ni mogoče potrditi navedb vlagatelja glede nadgradnje proizvajalca pri ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija sledi mnenju izvedenca in navedbe vlagatelja v tem delu zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbo vlagatelja, da podatki za črpalko iz ponudbe izbranega ponudnika močno odstopajo od dejanskega stanja in da je podatek 750 l/min pri 40 bar izven uradnega diagrama proizvajalca črpalke ter je zavajajoč. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, kaj je naročnik v tem delu določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v Prilogi 6, točka 4.1.1.2. Črpalka, zahteval visokotlačno večstopenjsko kombinirano črpalko z minimalno 2400 l/min pretoka pri tlaku 10 bar in minimalno 400 l/min pretoka pri tlaku 40 bar in 3 m sesalne višine (DIN 14420). Maksimalno možno število točk (določeno v Tehnične in ostale zahteve, IV/3 - Ocenjevalni kriteriji) pri merilu B3 Črpalka, B3b - Pretok pri 40 bar, je 6 točk. Dokument, ki bo izkazoval izpolnjevanje tega razpisnega merila in ostalih zahtev iz točke 4.1.1.2., je prospekt črpalke, iz katerega naj bodo razvidne vse pozicije iz točke 4.1.1.2. V primeru, da v ponudbi ne bodo posebej opisane in priložene zahtevane risbe, prospekti in preračuni, bo ponudba izločena iz nadaljnje obravnave.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-173/2003-17, z dne 14.07.2003, od izbranega ponudnika zahteval pojasnilo njegove ponudbe. Naročnik ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razviden podatek o pretoku pri 40 barih, zato izbranega ponudnika poziva naj pojasni, iz katerega podatka v njegovi ponudbi izhaja, da ponujena črpalka, pri tlaku 40 barov, omogoča pretok 750 l/min. Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 14.07.2003, podal pojasnilo, da je iz originalnega prospekta razviden podatek "Maximum Outlet Pressure - High Pressure 55 bar, Maximum Flow-High Pressure 750 l/min.". Izbrani ponudnik zagotavlja, da ponujena črpalka omogoča enak pretok v vseh režimih visokega tlaka, to je od 40 barov do maksimalnega možnega tlaka 55 barov, in tako pokriva vse režime visokega tlaka tudi 40 bar.

Izvedenec ugotavlja, da je iz prospekta, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji ponudbi, mogoče neposredno razbrati naslednje lastnosti črpalke:
âˆ" 3000 l/min pri tlaku 10 barov in 3 m sesalne višine in
âˆ" 750 l/min pri tlaku 55 barov.

Graf obratovalnih lastnosti pri nizkem tlaku in 3 m sesalni višini potrjuje tabelarični podatek o pretoku 3000 l/min pri tlaku 10 barov in 3 m sesalne višine. V nadaljevanju izvedenec ugotavlja, da graf obratovalnih lastnosti pri visokem tlaku in 3 m sesalne višine neposredno ne potrjuje tabelaričnih lastnosti o pretoku 750 l/min pri tlaku 55 barov oziroma pri tlaku 40 barov, omenjena režima obratovanja pa sta izven definicijskega območja grafa. Izvedenec zaključuje, da v tem delu mogoče zavrniti trditvi, ki jih navaja vlagatelj, in sicer, da je z ustreznim izborom in regulacijo parametrov centrifugalne črpalke teoretično mogoče doseči minimalno spreminjanje pretoka v odvisnosti od tlaka ter da na tržišču obstajajo črpalke s podobnimi oziroma boljšimi karakteristikami. Izvedenec pa pritrjuje vlagateljevi navedbi, da je podatek 750 l/min pri tlaku 40 barov povsem izven uradnega diagrama proizvajalca črpalke, čeprav dodaja, da to še ne pomeni, da črpalka ni sposobna tudi takega režima delovanja.

Izvedenec v svojem izvedenskem mnenju v tem delu tudi poudarja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi prilaga prospekt črpalke, iz katerega tudi ni razvidno ali so podatki podani v skladu z zahtevanim standardom DIN 14420.

Državna revizijska komisija (v zvezi z navedbami vlagatelja glede črpalke izbranega ponudnika) na podlagi podanega izvedenskega mnenja ugotavlja, da iz prospekta črpalke, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji ponudbi, niso razvidne vse pozicije iz točke 4.1.1.2. Izbrani ponudnik je sicer svoji ponudbi priložil prospekt črpalke, tako kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji (kolona 5), vendarle pa prospekt ne potrjuje podatkov, ki jih je bilo potrebno vpisati v Prilogo 6 in na podlagi katerih je naročnik vrednotil posamezne ponudbe v tem delu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod Tehnične in ostale zahteve, v točki 2 določil: "Tehnična dokumentacija mora ustrezati zahtevam v koloni 5. Navedbe je potrebno v teh dokumentih tudi vidno označiti (signirati, podčrtati). V katalogu se pri podatku, skici, sliki, ki izkazuje posamezno zahtevo iz tabele, vpiše številka posamezne pozicije na katero se podatek, skica ali slika nanaša.", kar pomeni, da mora biti (v delu, ki se nanaša na črpalko) tehnična dokumentacija skladna s prospektom črpalke. Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da merila Pretok pri 40 bar v priloženem prospektu ni mogoče preveriti, saj je režim 750 l/min pri tlaku 40 barov, kot to ugotavlja izvedenec, "izven definicijskega območja priloženega grafa" oziroma "povsem izven uradnega diagrama proizvajalca črpalke". Ker torej priloženi prospekt črpalke ne zajema vpisanega podatka iz tehnične dokumentacije (Priloga 6), je potrebno ugotoviti, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb pri merilu Pretok pri 40 bar, ponudbo izbranega ponudnika neupravičeno ocenil s 6. točkami; podatek v ponudbeni dokumentaciji namreč ni imel vnaprej določenega načina dokazovanja (utemeljitve). Državna revizijska komisija ob tem opozarja še na zgoraj navedeno določilo razpisne dokumentacije glede signiranja posameznih navedb v dokumentih. Naročnik je pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika (v delu, ki se nanaša na črpalko) obšel določilo razpisne dokumentacije, ki ga je sam postavil, saj je navkljub "nesignirani" navedbi (tlak 40 bar) njegovi ponudbi namenil največ točk.

V zvezi z obravnavano navedbo glede podatkov za črpalko, Državna revizijska komisija dodaja, da ponudbenih podatkov, na podlagi katerih naročnik v skladu s postavljenimi merili ocenjuje ponudbe, v postopku evaluacije ponudb ni dopustno dopolnjevati, njihovo upoštevanje pa lahko, v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, predstavlja nedopustno spremembo ponudbe. Zato odgovora izbranega ponudnika na zahtevo naročnika po pojasnilu ponudbe in zagotovila, da ponujena črpalka omogoča enak pretok v vseh režimih visokega tlaka (od 40 barov do 55 barov), naročnik ne bi smel upoštevati.

Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, ali so podatki za ponujeno črpalko v skladu z zahtevami standarda DIN 14420 oziroma skladnost z DIN 14420 ni nikjer razvidna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod Tehnične in ostale zahteve, v točki 2 določil: "Ponudnik mora nuditi vso opremo in izpolniti vse zahteve in pogoje, navedene v tabeli.". V Prilogi 6, točka 4.1.1.2., pa je podana zahteva, da morajo biti podatki podani v skladu s standardom DIN 14420. Državna revizijska komisija ni sledila pojasnilu naročnika na izvedensko mnenje, in sicer da je iz referenc proizvajalca črpalke â?? razvidno, da so njegove črpalke v uporabi v več evropskih državah, tudi v Nemčiji, na podlagi česar je naročnik prišel do zaključka, da ponujena črpalka izpolnjuje vse zahteve nemškega standarda DIN 14420. Prodaja nekega izdelka na nemškem tržišču neposredno ne zagotavlja "splošne" skladnosti izdelka z določenim standardom. Poleg tega imamo v konkretnem primeru opraviti z vprašanjem skladnosti nekega podatka (!) črpalke s standardom DIN 14420. Obstajajo namreč izdelki, ki se pod enakimi komercialnimi oznakami prodajajo na različnih trgih (državah) v različnih izvedbah in so glede na zahteve posameznih trgov tudi različno (ustrezno) homologirani.

Državna revizijska komisija ob navedenem dodaja, da izbrani ponudnik za večino opreme, nameščene v vozilu (Prospekt vozila; poglavje Opis opreme, nameščene v vozilu), podaja poleg opisa tudi standard (npr. označevalni telovnik DIN 30711, vedrovka DIN 14405, ...), za izpolnjevanje standarda DIN 14420 glede črpalke, pa tega podatka ni navedel.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je podatek o dometu curka (79,20 m) v ponudbi izbranega ponudnika zavajajoč in daleč od dejanskega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Prilogi 6, pod točko 4.1.1.3. med drugim zahteval podatek o maksimalnem dometu curka pri 0°. Gre za dejanski maksimalni domet curka pri 0°, ki ga omogočajo karakteristike ponujene opreme (črpalka + ostala oprema). Maksimalno možno število točk pri merilu B4 Domet monitorja - domet curka pri 0°, je 6 točk. Zahtevani dokument za dokazovanje izpolnjevanja navedenega merila je izračun ali prospekt ali diagram proizvajalca.

Iz izvedenskega mnenja izhaja, da na tržišču obstaja več sistemov (črpalka + ostala oprema), ki omogočajo domete curkov, daljših od 100 m (Twister portable proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH, Twister portable/oszillating proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH, Tornado portable proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH, Twister fixed proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH, Twister fixed/oszillating proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH, Tornado portable proizvajalca TOTAL WALTHER Feuerschutz Loeschmittel GmbH), nekatere tovrstne sisteme pa je moč zaslediti tudi na vlačilcih in posebnih plovilih (ladjah) namenjenih gašenju na vodi. Glede na navedeno izvedenec zaključuje, da je vlagateljevo navedbo o neobstoju sistemov (črpalka + ostala oprema), ki omogočajo domete daljše od 100 m, mogoče zavrniti. Izvedenec dodaja, da tudi očitka, da je podatek o maksimalnem dometu curka (79,20 m) zavajajoč, ni mogoče potrditi.

Izvedenec pa ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil "natančnega" izračuna dometa curka. Predloženi "izračun" maksimalnega dometa curka monitorja vsebuje le "končne" rezultate oziroma domete za različne kote in pretoke. Iz predloženega "izračuna" ni razviden postopek izračuna (upoštevani parametri, poenostavitve itd.), kar onemogoča pregled točnosti izračuna. Izvedenec ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, izračunati oziroma kako drugače določiti maksimalnega dometa curka.

Naročnik v pojasnilu na izvedensko mnenje navaja, da je izbrani ponudnik, skladno z zahtevo naročnika, ponudbi priložil vse zahtevane dokumente, vključno z izjavo proizvajalca nadgradnje o resničnosti podatkov in izpolnjevanju zahtev naročnika. Naročnik nadaljuje, da je domet curka odvisen od karakteristik celotnega sistema (črpalka, monitor, cevi, itd.), zato lahko poda zahtevani podatek samo sistemski integrator, v tem primeru proizvajalec nadgradnje podjetje BAI. Po mnenju naročnika je v spornem prospektu kot način pridobitve podatka navedena računska metoda "linearna interpolacija", iz česar naročnik sklepa, da so podatki pridobljeni na podlagi izračuna, poleg tega pa je relevanten podatek v tabeli osenčen, kar dokazuje, da je izbrani ponudnik jasno prikazal zahtevani podatek.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da jasnost prikaza zahtevanega podatka (osenčenje kvadratka) ni sporna. Izbrani ponudnik je kot zahtevan dokument (bodisi izračun ali prospekt ali diagram proizvajalca), ki naj dokazuje izpolnjevanje navedenega podatka max. domet curka pri 0° (79,20 m), predložil "Izračun maksimalnega dometa curka monitorja", iz katerega pa ni razvidno, kako je pridobil podatek - dolžina 79,20 m dometa curka. Izračun sestavlja zgolj tabela, v kateri so navedene številke, ki pa niso oziroma ni razvidno, da bi bile podane na podlagi izračuna, kljub temu, da ga je izbrani ponudnik poimenoval tako (Izračun maksimalnega dometa curka monitorja). Izhajajoč iz namenske razlage zahteve razpisne dokumentacije po predložitvi izračuna, prospekta ali diagrama proizvajalca, mora priloženi dokument (ne glede na to, kako je poimenovan) dokazovati izpolnjevanje podatkov, ki so jih posamezni ponudniki vnesli v svoje ponudbe, sicer teh dokumentov naročnik ne bi zahteval, in zato se v nasprotnem primeru (npr. da je podatek zavajajoč oziroma neresničen) podatek ne more vrednotiti na podlagi vnaprej določenih meril. Sporni dokument tako ne more imeti niti narave prospekta (kot propagandnega gradiva, ki potencialnemu kupcu strnjeno poda podatke o določenem artiklu), niti narave izračuna (saj dometa curka ni mogoče izračunati oziroma preveriti), iz njega pa ni razvidna izpeljava podatka domet curka 79,20 m. Izbrani ponudnik diagrama ni priložil. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik, skladno z zahtevo razpisne dokumentacije ("V primeru, da v ponudbi ne bodo posebej opisane in priložene zahtevane risbe, prospekti in preračuni, bo ponudba izločena iz nadaljnje obravnave.") sicer predložil zahtevan dokument, vendar pa le-ta ne odraža oziroma utemeljuje podatka domet curka 79,20 m.

Ker zgornje ugotovitve utemeljujejo razveljavitev odločitve, vsebovane v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-173/2003-20, z dne 16.07.2003, in ker tudi (morebitna) utemeljenost navedb, ki se nanašajo na ponudnika ..., ne more pripeljati do drugačne odločitve, jih Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala, ter je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj opravi vrednotenje ponudb na način, določen v razpisni dokumentaciji ter naj bo pri tem pozoren na ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu. Naročnik naj na tej podlagi izbere najugodnejšega ponudnika, lahko pa, če ugotovi, da nima dveh pravilnih ponudb, preveri možnost, da postopek oddaje javnega naročila nadaljuje na način, da prične postopek s pogajanji po prvem oziroma drugem odstavku 20. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo vseh stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT ter stroški za izvedbo dokazov z izvedencem v višini 400.000,00 SIT, t.j. skupno stroški v višini 500.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne