018-195/03

Številka: 018-195/03-25-1407

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje transportne dejavnosti na območju â??â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.., (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 01-97/25-03, z dne 25.07.2003.
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 01.09.2003, se zavrže.
3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave Ob-â??., objavil javni razpis za izvajanje transportne dejavnosti na območju â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 14.4.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 16.6.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 01-97/17-03, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.6.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 1.7.2003 (št. dokumenta 01-97/18-03).

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 7.7.2003).

Naročnik je dne 10.7.2003 sprejel sklep, št. 01-97/19-03, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.7.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 01-97/22-03, z dne 16.7.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 22.7.2003, izdala sklep št. 018-143/03-25-1051, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 01-97/17-03, z dne 16.6.2003.

Naročnik je po ponovnem pregledu vseh ponudb, dne 25.07.2003, izdal končni zapisnik o izboru najugodnejšega ponudnika, za predmetno javno naročilo. Dne 25.07.2003, je z dokumentom št. 01-97/24-03, izdal poročilo o oddaji, dne 25.07.2003, pa je z dokumentom, št. 01-97/25-03, izdal obvestilo o oddaji naročila za predmetno javno naročilo, s katerim je javno naročilo oddal podjetju â??â??bor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 11.08.2003, vložil revizijski zahtevek. V njem navaja, da ne držijo v celoti navedbe naročnika, da ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, ker da ni predložil kvalifikacijske strukture delavcev, ki jih v svoji ponudbi predvideva za izvajanje transportne dejavnosti. Vlagatelj zapiše, da je naročnik zahteval navedbo števila delavcev za izvedbo predmetnega javnega naročila in njihovo kvalifikacijo. Naročnik je zahteval tudi navedbo potrebne "dodatne" opreme". Vlagatelj trdi, da je izpolnil obe zahtevi. Vlagatelj je namreč zapisal, da izvajalci izpolnjujejo vse osnovne zahteve naročnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v odgovoru na vprašanje-pojasnilo enega od ponudnikov, katera je ustrezna kvalifikacija in ali je to izključitveni kriterij, če ponudnik tega ne izpolnjuje, odgovoril, da kot pogoj za izpolnitev naročnikovega pogoja zadošča izpolnjena izjava na strani 78 razpisne dokumentacije. Vlagatelj trdi, da je to tudi storil. Poleg tega je naročnik, v odgovoru navedel, da mora biti izpolnjena tudi zahteva na strani 51 razpisne dokumentacije, čemur je vlagatelj sledil in zapisal: "izvajalci izpolnjujejo osnove zahteve naročnika". Vlagatelj trdi, da naročnik torej ni postavljal posebnih pogojev ali pa zahteval dokaze o ustrezni kvalifikaciji (npr. spričevala, potrdila o tečaju za viličarista ...), oziroma da ni postavljal posebnih zahtev po obliki tega navedka (tabela ipd .). Poleg tega opozarja, da je o teh navedbah že odločala tudi Državna revizijska komisija, je dne 22.07.2003, v sklepu št. 01-143/03-25-1051. Ob upoštevanju omenjenega sklepa Državne revizijske komisije je vlagatelj tudi mnenja, da se kot nejasni del razpisne dokumentacije lahko šteje celotna točka, ki se nanaša na navajanje organizacije dela, dodatne opreme in števila delavcev in njihove kvalifikacije, saj naročnik ni opredelil njene vsebine v takšnem smislu in obsegu, da bi iz nje lahko ugotovil sposobnost ponudnika za izvajanje del, oziroma postavil druge pogoje, ki bi lahko to sposobnost utrjevali. Iz tega naslova vlagatelj zavrača tudi ostale naročnikove trditve o neustreznosti svoje ponudbe, ki jih naročnik navaja v obvestilu o oddaji naročila ter v obrazloženem obvestilu.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot razlog za "formalno neustreznost" v točki 8.2. navedel:
"Naročnik bo zavrnil kot formalno neustrezno (nesprejemljivo) vsako ponudbo, ki ne bo opremljena in označena v skladu s 15. točko teh navodil.
Naročnik bo zavrnil vsako ponudbo, ki bo vsebovala lažne informacije.
Prav tako bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v .t bistvenih elementih ponudbe. "
Ob navedenem vlagatelj ugotavlja, da je naročnik navajal kot razlog za izločitev le termin "formalno neustreznost" ne pa termina strokovno neustreznost oz. neizpolnjevanje ponudbe. Po mnenju vlagatelja, naročnik pri pregledu ponudbe, kot sledi iz obvestila o oddaji naročila in obrazloženega obvestila, pri vlagatelju ni odkril, da ponudba ne bi bila opremljena oziroma, da bi bila označena v neskladju s 15. točko navodil, kakor tudi ni odkril, da bi vlagatelj dajal lažne podatke, oziroma, da bi bili podani nepopolni podatki v bistvenih elementih ponudbe. Vlagatelj kot bistven element ponudbe šteje tiste dele ponudbe, ki bi jih naročnik v razpisni dokumentaciji označil kot tiste, iz katerih bo ocenjeval sposobnost ponudnika, kar naročnik ni storil. Naročnik v razpisni dokumentaciji omenja le izbiro (točka 23), kjer pa ravno tako ne navaja bistvenih elementov. Vlagatelj si tako razlaga, da je bistven tisti del, ki je vezan le na merila, ki so v danem primeru oblikovana po metodi najnižje cene. Vlagatelj trdi, da ta pogoj izpolnjuje, saj je njegova ponudba najcenejša, poleg tega pa naročnik ni ugotovil nepravilnosti pri samem predračunu, s čimer tudi formalno ustreza pogoju naročnika. Vlagatelj pravi, da v kolikor bi naročnik štel kot bistven del tudi sposobnost ponudnika za izvedbo del, bi to moral opredeliti v sami razpisni dokumentaciji, kar ni storil, oziroma v okviru meril, kar pa ravno tako ni storil. Vlagatelj pravi, da ga k temu napotuje 4. (četrta) točka 23. (triindvajsetega) člena ZJN- 1. Vlagatelj zapiše, da je navedel, da npr. izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika, to so vse strokovne in splošne zahteve, kar je potrdil tudi naročnik.. Pri tem poudarja, da naročnik v nadaljevanju ni dovolj natančno določil način dokazovanja usposobljenosti, saj v obrazcu navaja le nazive dokumentov, ki jih je potrebno predložiti. Vlagatelj trdi, da iz zapisnika in vseh naknadnih dokumentov izhaja, da je predložil vse dokumente, ki jih je naročnik zahteval. Naročnik ni natančneje določil, kako naj ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev iz točke 12. (dvanajst) obrazca za ugotavljanje usposobljenosti, ter izpolnjevanje zahtev iz strani 51 (enainpetdeset) razpisne dokumentacije, kjer naročnik navaja le, da ponudnik vloži "zgoraj navedene opise in navedbe", ne pa pričakovano točno ali okvirno vsebino, s katero bi lahko ponudnik dokazoval in naročnik razbral, in ugotovil njegovo usposobljenost. Vlagatelj pri tem ponovi izraženo mnenje Državne revizijske komisije ob predhodnem reševanju revizijskega zahtevka v istem primeru, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni možno obravnavati kot nepravilnih, in da je potrebno formalno šteti, da izpolnjuje obravnavni pogoj.Ob vsem navedenem vlagatelj predlaga, da naročnik ugodi njegovim zahtevam, v nasprotnem primeru pa zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in povrnitev stroškov v višini 100.000,00 SIT, ki jih je vplačal za takso.

Naročnik je dne 28.08.2003, s sklepom št. 01-97/29-03, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen
Naročnik poudarja, da se tudi vlagatelj zahtevka zaveda, da naročnikove trditve držijo in da se posredno tudi zaveda, da ni predložil zahtevanega dokumenta iz razpisne dokumentacije, ki ga navaja tretja alinea na strani 51 razpisne dokumentacije in ki se glasi; "ponudnik mora navesti koliko delavcev in s kakšno kvalifikacijo za izvedbo predmeta javnega naročila v svoji ponudbi predvideva".
Na navedeno zahtevo je bil vlagatelj zahtevka še posebej opozorjen z odgovorom Ad4 na vprašanje št. 4 v dopisu št. 01-97/3-03 z dne 21.2.2003, ki se glasi: "Naročnikov pogoj glede izobrazbe je, da imajo delavci najmanj končano osnovno šolo, znanje slovenskega jezika in opravljen tečaj za voznika viličarja. V primeru, da je ponudnik v svojo ponudbo vključil tudi prevoze s tovornim vozilom pa mora imeti tudi ustrezno število delavcev z vozniškim izpitom ustrezne kategorije v skladu z zakonodajo.
Izjava na strani 78 kot tudi 14. člen pogodbe pa izvajalca zavezujeta, da bo izvajanje storitve opravljalo takšno število delavcev s takšno izobrazbo, ki jo je podal v svoji ponudbi. Kot pogoj za izpolnitev naročnikovega pogoja zadošča izvajalčeva izpolnjena in potrjena izjava na strani 78 in izpolnjena zahteva v tretji alinei na strani 51. Naročnik pa si pridružuje pravico, da lahko kadarkoli v času izvajanja pogodbe preveri resničnost ponudnikove izjave."
Naročnik zapiše, da se torej zahteva, prvič izjava in drugič izpolnitev zahteve iz tretje alinee na strani 51, s čimer se konkretizira v vsebinskem delu zahtevana izjava. Navedena zahteva iz razpisne dokumentacije je bila podana s posebnim namenom, kot je to navedeno v 14. členu osnutka pogodbe, kot tudi v odgovoru na vprašanje št. 4 zgoraj omenjenega dopisa, da ima naročnik možnost preveriti ob prevzemu izvedbe pogodbenih obveznosti, oz. v času izvajanja pogodbe ali je ponudnik v celoti izpolnil svojo ponudbeno obveznost glede zahtevane kvalifikacije izvajalcev, kar se ne nanaša samo na formalno izobrazbo temveč tudi na dodatna znanja, izpite oz. licence (vozniški izpit glede na zahtevano kategorijo vozil namenjenih eksternemu transportu , podeljene licence za uporabo frekvenc za bazne radijske postaje, zahtevan higienski minimum izvajalcev internega transporta itd. ..) Sama izjava, da ponudnik razpolaga z vsemi zahtevanimi pogoji po mnenju naročnika ne zadošča, saj bi za preveritev izpolnjevanja pogojev moral ponudnik navesti konkretno kvalifikacijsko strukturo in potrebnih znanj izvajalcev glede na vrsto posamezne storitve, ki jo ponudnik ponuja. Vse te zahteve se povezujejo s ponujeno tehnologijo ponudnika glede na predmet javnega razpisa, ki je v izključni domeni vlagatelja zahtevka in ki je glede na zahtevane strokovne zahteve razpisne dokumentacije po mnenju naročnika strokovno in formalno neustrezna.
Naročnik zapiše, da je bilo po ponovni strokovni presoji strokovnega dela komisije naročnika ugotovljeno naslednje:
1. navedba ponudnika v izjavi, iz katere naj bi izhajala navedba števila delavcev in njihova kvalifikacija, ki se glasi "izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika" ne zadošča, saj ponudnik že v opisu svoje ponudbe (listine vložene za stranjo 51 predmetne razpisne oz. ponudbene dokumentacije ) ni navedel kaj dejansko glede na strokovne zahteve naročnika nudi. Iz njegove ponudbe namreč ni razvidno, kakšna naj bi bila njegova organizacija dela in tehnologija dela, iz česar izhajajo tudi potrebe po delavcih in potrebna kvalifikacija le-teh, kot tudi oprema, ki jo bo pri delu potreboval, saj je ponudnik v opisu, ki ga je priložil za izpolnitev pogoja pod prvo alineo na str. 51 navedel, da bo organizacija v skladu z razpisanimi zahtevami naročnika in da bo zato potreboval 30 delavcev, ter da bo večjo kakovost zagotovil z uvajanjem računalniške tehnologije pri količinskem spremljanju. Ob tem je navedel, da bodo delavci opremljeni v delovno uniformo, ter da jih bo nadzirala odgovorna oseba. Delavci pa bodo za medsebojno komunikacijo opremljeni z ročnimi radijskimi postajami. Iz teh navedb se po mnenju naročnika nikakor ne more ugotoviti predvidene tehnologije in organizacije dela, ki bi jo ponudnik uporabil pri izvajanju ponujene storitve.
2. V izjavi o zagotovitvi dodatne opreme na strani 74 razpisne dokumentacije je jasno razvidna zahteva naročnika, da v kolikor ponudnik za izvajanje storitve potrebuje dodatno opremo, ki ni zajeta v prilogi 2 obrazca pogodbe mora ponudnik kot izpolnitev pogoja pod drugo alineo na strani 51 priložiti seznam te opreme. Ponudnik je v svoji ponudbi navedel, da predvideva dodatno opremo in sicer:
- 3(tri) tovorna vozila,
- ročne radijske postaje za medsebojno povezavo,
- dlančnike za evidentiranje in spremljanje opreme, ki se razvaža,
- dodatno transportno opremo (vlečna vozila, vozički in transportne prikolice)
Naročnik zapiše, da vlagatelj sicer predvideva, da potrebuje dodatno transportno opremo, vendar je zaradi neopredeljene tehnologije in organizacije dela v svoji ponudbi ni opredelil. Naročnik zapiše, da manjka zahtevani seznam.
3. izpolnitev pogoja pod tretjo alineo na strani 51 razpisne dokumentacije zahteva, da ponudnik poleg števila delavcev navede tudi kakšna je kvalifikacija teh delavcev. Naročnik zapiše, da pri tem ni zahteval dokaze v smislu imen in spričeval delavcev, ki jih ponudnik predvideva v svoji ponudbi, temveč navedbo števila potrebnih delavcev po strukturi in kvalifikaciji glede na strokovne zahteve naročnika in tehnologijo, ki jo ponuja. Navedba vlagatelja "izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika" po navedbah naročnika ne zadošča, saj se iz te navedbe ne more razbrati kakšno tehnologijo ponuja vlagatelj in koliko izvajalcev predvideva za izvajanje posamezne vrste ponujenih storitev, nadalje naročnik ne more iz tega razbrati ali ima vlagatelj zadostno število delavcev z vozniškim izpitom ipd. -kar bi seveda lahko razbral, če bi ponudnik podal opis svoje ponudbe kot je navedeno v točki ena strokovnega poročila. Naročnik je tudi v 14. členu vzorca pogodbe, v drugem odstavku navedel: "Ob prevzemu izvedbe pogodbenih obveznosti in še pred podpisom primopredajnega zapisnika mora izvajalec predložiti naročniku dokumentacijo iz katere je razvidno število kvalifikacij delavcev, ki bodo izvajali dejavnost internega transporta po tej pogodbi (kot je to predhodno izvajalec že opredelil v svoji ponudbi s katero je kandidiral na predmetnem javnem naročilu)."
Iz citirane navedbe drugega odstavka 14. člena pogodbe, ki jo je ponudnik tudi potrdil v svoji ponudbi, po mnenju naročnika jasno izhaja, da naročnik želi pred podpisom pogodbe še enkrat preveriti ali ponudnik dejansko zagotavlja ustrezno število in strukturo delavcev, ki jih je v svoji ponudbi navedel. Na osnovi navedenega naročnik ne more ugotoviti da je ponudnik sposoben oz. usposobljen izvesti javno naročilo.
Glede na vse navedeno naročnik zaključuje, da ne more sprejeti drugačne odločitve in zahtevek za revizijo v celoti zavrača kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 01.09.2003, vložil zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo in dopolnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 04.09.2003, z dokumentom št. 01-97/30-03, odstopil na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, obravnavani revizijski zahtevek in dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbe naročnika, da sama izjava, da vlagatelj razpolaga z vsemi zahtevanimi pogoji, ne ustreza in da bi moral vlagatelj za preveritev izpolnjevanja pogojev navesti konkretno kvalifikacijsko strukturo in potrebna znanja izvajalcev glede na vrsto posamezne storitve, ki jo vlagatelj ponuja. Naročnik zapiše, da se vse te zahteve povezujejo s ponujeno tehnologijo vlagatelja glede na predmet javnega razpisa, ki je v izključni domeni vlagatelja in ki je glede na zahtevane strokovne zahteve razpisne dokumentacije tako strokovno kakor tudi formalno neustrezna. Na podlagi navedenega naročnik ugotavlja, da navedba vlagatelja v izjavi, iz katere je razvidno število delavcev in njihova kvalifikacija in ki se glasi: "izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika", saj vlagatelj v opisu svoje ponudbe (listine, ki so vložene po strani 51 razpisne oz. ponudbene dokumentacije), ni navedel kaj dejansko nudi, glede na strokovne zahteve naročnika. Naročnik trdi, da iz ponudbe ni razvidna organizacija in tehnologija dela, iz česar po mnenju naročnika izhajajo potrebe po delavcih in potrebna kvalifikacija le-teh, kakor tudi oprema, ki jo bo vlagatelj potreboval pri svojem delu. Opis vlagatelja pod prvo alineo na strani 51 razpisne dokumentacije po mnenju naročnika ne omogoča izvesti ugotovitve predvidene tehnologije in organizacije dela, ki bi jo ponudnik uporabil pri izvajanju ponujene storitve.
Naročnik poleg tega zapiše, da izpolnjevanje pogoja pod tretjo alineo na strani 51 razpisne dokumentacije zahteva, da ponudnik poleg števila delavcev navede tudi kakšna je kvalifikacija le-teh. Naročnik pravi, da bi moral vlagatelj navesti število potrebnih delavcev po strukturi in kvalifikaciji glede na strokovne zahteve in tehnologijo, ki jo ponuja. Naročnik trdi, da navedba vlagatelja, "izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika", ne zadošča. Naročnik opozarja tudi na določilo drugega odstavka 14. člena vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije, iz katerega po mnenju naročnika jasno izhaja, da želi naročnik pred podpisom pogodbe še enkrat preveriti ali ponudnik dejansko zagotavlja ustrezno število in strukturo delavcev, ki jih navaja v svoji ponudbi. Zaradi tega naročnik zapiše, da torej na osnovi navedenega ni mogoče ugotoviti ali je vlagatelj sposoben oz. usposobljen izvesti javno naročilo.
Državna revizijska komisija ob reševanju navedenih revizijskih navedb, najprej opozarja, da je Državna revizijska komisija, dne 22.07.2003, s sklepom št. 018-143/03-25-1051, v predmetnem javnem razpisu že odločala o vprašanjih usposobljenosti vlagatelja, ustrezne kvalifikacije njegovih delavcev, ustrezne izobrazbe delavcev, njihovega števila in organizacije dela vlagatelja.
Državna revizijska komisija je s tem sklepom ugodila zahtevku vlagatelja in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je ob tem med drugim zapisala: "Ker je način dokazovanja izpolnjevanja pogoja ustrezne kvalifikacije delavcev določen nejasno oz. dvoumno, nejasnih določil razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne in je potrebno formalno šteti, da izpolnjuje obravnavani pogoj. To velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da je minimalne zahteve glede kvalifikacije delavcev naročnik določil že v odgovorih na vprašanja ponudnikov. Na podlagi tako opredeljenega načina dokazovanja izpolnjevanja obravnavanega pogoja zato ni mogoče nedvoumno zatrditi, da ponudniku, ki navede število izvajalcev in potrdi izpolnjevanje osnovnih zahtev naročnika, usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila v tem delu ne bi bilo mogoče priznati."

Državna revizijska komisija ponovno tudi opozarja, da je bila organizacija dela opredeljena v ponudbi vlagatelja, za stranjo 51, pod naslovom "predvidena organizacija dela" in torej ne drži navedba naročnika, da predvidena organizacija dela iz ponudbe vlagatelja ni razvidna.
Naročnik je v prvi alinei razpisne dokumentacije na strani 51 določil samo dolžnost, da vlagatelj poda opis svoje ponudbe, kjer navede predvideno organizacijo dela, kar je vlagatelj tudi storil. Zaradi navedenega vlagatelju ni mogoče očitati, da tega ni storil na primeren način, saj kakor je Državna revizijska komisija že zapisala, ni mogoče ugotoviti, da ponudniku, ki na način, kot ga je določil vlagatelj, navede predvideno organizacijo dela, usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila v tem delu ne bi bilo mogoče priznati. Naročnik namreč ni nikjer podrobneje opisal način izpolnjevanja navedenega pogoja in ga zatorej ne more naknadno razlagati v škodo ponudnika. Ker je način dokazovanja izpolnjevanja pogoja navedbe predvidene organizacije dela določen nejasno oz. dvoumno, nejasnih določil razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne in je potrebno formalno šteti, da izpolnjuje obravnavani pogoj.

Državna revizijska komisija je morala ob tem presojati še vprašanje nerazvidnosti tehnologije dela, ki jo naročnik navaja kot razlog za nepravilnost vlagateljeve ponudbe.
Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1)). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, je treba ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izločiti iz nadaljnjega postopka kot nepravilno. Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, ter da se izpolnjevanje pogojev dokazuje z listinami, ki jih mora ponudnik predložiti v svoji ponudbi. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 našteva obvezne (zakonske) pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, in med drugim v 7. točki kot enega izmed negativnih (izločilnih) pogojev določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik od ponudnika za izpolnjevanje pogojev iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti, vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedbe del in razpisanih storitev, certifikati, ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti. Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila, in da lahko naročnik določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki pa ne smejo biti diskriminatorni.

Za izločilni pogoj iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 oz. drugega odstavka 45. člena ZJN-1 (pomanjkanje zadostnih tehničnih oz. kadrovskih zmogljivosti) je mogoče ugotoviti, da ga zakon ne konkretizira oziroma ga vsebinsko ne izpolnjuje. 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zgolj primeroma navaja, kakšne dokumente lahko naročnik zahteva kot dokaze za izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Sama vsebinska določitev kadrovskih zmogljivosti, določitev vrednostnega praga, ki ga mora doseči ponudnik, in način dokazovanja kadrovskih zmogljivosti pa je v domeni naročnika - on je tisti, ki mora v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji določiti, kakšne kadrovske in tehnične zmogljivosti morajo imeti ponudniki in na kakšen način jih morajo v svoji ponudbi dokazati. Vsebinska določitev usposobljenosti za izvedbo konkretnega javnega naročila oziroma praga pogoja razpolaganja z zadostnimi zmogljivostmi kot tudi način dokazovanja pogoja je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila.
Naročnik je v točki 4.3 razpisne dokumentacije (Splošna navodila ponudnikom) povzel obvezne pogoje iz 41. člena ZJN-1, v obrazcu 02 (Obrazec za ugotavljanje sposobnosti) pa je v točki 12 določil, da mora ponudnik izkazati izpolnjevanje vseh naročnikovih strokovnih in splošnih zahtev iz razpisne dokumentacije, v točki 9 pa je zahteval dokazila o tehnični zmogljivosti ponudnika v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1. V obrazcu 03 (Dodatek navodilom ponudnikov) pa je v točki 3 določil, da mora ponudnik izpolnjevati vse splošne in strokovne zahteve naročnika navedene v tej razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji sicer navaja dolžnost izpolnjevanja tehničnih, strokovnih in splošnih zahtev iz razpisne dokumentacije, da pa iz razpisne dokumentacije ni razviden opis pogoja tehnologije dela in da ga razpisna dokumentacija tudi ne določa kot pogoj. Izraz tehnologija dela je sicer uporabljen v razpisni dokumentaciji oziroma v odgovorih na vprašanja, ni pa navedena vsebina tega izraza, razmerje do zapisanih pogojev, niti izraz tehnologija dela sam zase ni določen kot pogoj. V primeru, da ga je naročnik razumel kot sestavni del pogoja predvidene organizacije dela, bi to moral predhodno navesti v razpisni dokumentaciji. V tem primeru bi bilo potrebno vsebino izpolnjevanja pogoja presojati na način kot ga je Državna revizijska komisija presojala pri presoji pogoja predvidene organizacije dela. Naknadno določevanje pogojev pa v skladu ZJN-1 ni dovoljeno.

Državna revizijska komisija je nadalje preverila navedbo naročnika, da vlagatelj ni predložil potrebnega seznama dodatne opreme. Naročnik je namreč zapisal, da iz Izjave o zagotovitvi dodatne opreme na strani 74 razpisne dokumentacije, jasno izhaja zahteva naročnika, da v kolikor ponudnik za izvajanje storitve potrebuje dodatno opremo, ki ni zajeta v prilogi 2 obrazca pogodbe, mora ponudnik kot izpolnitev pogoja pod drugo alineo na strani 51 priložiti seznam te opreme. Naročnik zapiše, da vlagatelj sicer predvideva uporabo dodatne transportne opreme, ki pa je zaradi neopredeljene tehnologije in organizacije dela v svoji ponudbi ni opredelil. Manjkal naj bi namreč ustrezni seznam.
Državna revizijska komisija je preverila navedbe naročnika in ugotovila, da Izjava o zagotovitvi dodatne opreme, ki se nahaja na 74 strani razpisne dokumentacije določa naslednje: "Izjavljamo, da bomo v primeru, da bomo pri predmetnem javnem naročilu izbrani kot najugodnejši ponudnik, pred prevzemom del pri naročniku zagotovili na lastne stroške vso "dodatno" potrebno opremo katero za izvajanje storitve potrebujemo, pa le ta ni navedena v prilogi 2 obrazca pogodbe (seznam te opreme je naveden za stranjo 51 te razpisne dokumentacije)."
Druga alinea na strani 51 razpisne dokumentacije, z oznako Ponudba ponudnika, pa se glasi: "navedbo potrebne "dodatne" opreme, ki jo za izvajanje storitve potrebuje, pa jo v prilogi 2 k pogodbi NI!".
Državna revizijska komisija je preverila ponudbo vlagatelj in ugotovila, da je predložil v ponudbi list na katerem je predvidel dodatno opremo, ki je potrebna za izvajanje storitve. V njej je navedel, da za opravljanje transportnih storitve poleg že navedene opreme v prilogi k pogodbi predvideva še:
- 3 (tri) tovorna vozila
- ročne radijske postaje za medsebojno povezavo
- dlančniki za evidentiranje in spremljanje opreme, ki se razvaža
- dodatna transportna oprema (vlečna vozila, vozički in transportne prikolice)

Iz pregleda razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik na strani 51 razpisne dokumentacije zahteval navedbo potrebne "dodatne opreme", ki jo po njegovi presoji potrebuje ponudnik, ki pa v prilogi 2 k vzorcu pogodbe s strani naročnika ni bila definirana. Tej zahtevi je vlagatelj na zgoraj citirani način sledil (tri tovorna vozila,â??.). V nadaljevanju razpisne dokumentacije je naročnik na strani 74 zahteval tudi izpolnitev izjave o zagotovitvi "dodatne potrebne opreme", pri čemer to opredeljuje na način, da "seznam te opreme je naveden za stranjo 51 te razpisne dokumentacije". Očitno je torej, da naročnik v razpisni dokumentaciji navedbo "dodatne opreme", na strani 51, enači s terminom seznam na strani 74. Glede na to, da je vlagatelj "navedbo" oziroma "seznam" te opreme predložil, obsega opreme pa naročnik ni posebej zahteval, ponudbe vlagatelja zaradi razlogov na katere se sklicuje naročnik, v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne.
Na podlagi navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe naročnika niso utemeljene in da je torej zahtevek vlagatelja v tem delu utemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na koncu ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo, s tem ko je v dopisu, z dne 01.09.2003, s katerim je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, poleg ponavljanja navedb iz zahtevka za revizijo navajal tudi nova dejstva in dokaze. Teh novih vlagateljevih trditev Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku desetdnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, ki zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 01.09.2003, v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.