Na vsebino
EN

018-192/03

Številka: 018-192/03-24-1348
Datum sprejema: 10. 9. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila-vodovodno omrežje šanca-Tinjan in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila s strani podjetja â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. U-77/03, z dne 27.08.2003.
Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.05.2003 sprejel sklep, št. T-2/3-03-B, o začetku postopka oddaje javnega naročila-vodovodno omrežje šanca-Tinjan. Naročnik je nadalje v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Naročnik je prejel pet ponudb, glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne. Dne 25.07.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 01.08.2003 skladno z 79. členom ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 08.08.2003, izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, v katerem navaja, da vlagatelj ni izpolnil posamezne zahteve iz poglavja 2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in sicer pri točki 5. obrtno dovoljenje za soizvajalca â??. ne vključuje montaže javnih cevovodov, nadalje, ponudba vlagatelja ne vsebuje obrazca BON 2 za â??.. ki je bil izrecno zahtevan pod točko 6. razpisne dokumentacije, kalkulativni elementi ponujenih cen pod točko 17. so v ponudbi vlagatelja zelo pomanjkljivi, saj manjkajo elementi za vse materiale razen peska, tampona in betona, pri točki 18. manjka plan financiranja, plan materialov, plan opreme, pri točki 19. manjka organizacijska shema gradbišča, pri točki 25. so za vodstveni kader v ponudbi vlagatelja določene tri osebe, zahtevane reference pa so priložene samo za eno osebo in pri točki 26. so navedeni samo dve sklenjeni pogodbi brez kakršnih koli podatkov o zasedenosti kapacitet. Naročnik poudarja, da so bili vsi manjkajoči dokumenti oziroma podatki z razpisno dokumentacijo izrecno zahtevani. Naročnik še dodaja, da je bila z razpisno dokumentacijo kot merilo za ocenitev ponudb določena najnižja cena.

Vlagatelj je dne 14.08.2003 vložil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je zahtevano dovoljenje pod točko 5. razpisne dokumentacije izpolnjeno z vlagateljevo odločbo št. 301-49/98-3-AE, z dne 14.07.1998 (priloga 2), kot tudi z odločbo št. 363-79/93-08 (priloga 3.) ter obrtnim dovoljenjem št. 006102/3647/01-28/2003 (priloga 4.). Glede naročnikove zahteve v točki 6. razpisne dokumentacije, vlagatelj pojasnjuje, da je obrazec BON 2 obrazec, ki ga je uvedla SDK-služba družbenega knjigovodstva, ki se je kasneje preimenovala v APP-agencija za plačilni promet, ki pa je morala vse transakcijske račune prenesti na poslovne banke, ki sedaj dajejo svoje obrazce o solventnosti, ki so popolnoma tekoči. Vlagatelj dalje navaja, da ta agencija sicer še izdaja obrazce z istim nazivom, vendar nima več tekočih informacij o plačilni sposobnosti podjetja, saj lahko posreduje zgolj podatke od 1. januarja do 30. aprila 2003, kar pa za investitorja po vlagateljevem mnenju ni zadosten podatek. Hkrati še dodaja, da ima lahko pravna oseba več transakcijskih računov, zato je tudi sam predložil obrazce o zahtevani boniteti poslovanja od obeh bank s katerimi posluje, kot je to razvidno iz priloge 7. in 9. vlagateljeve ponudbe. Glede neizpolnjevanja zahteve naročnika pod točko 17. vlagatelj navaja, da je s priloženimi formularji popolnoma zadostil zahtevam, kot to izhaja iz priloge 10., 11. in 12. Naročnik je pod točko 18. razpisne dokumentacije zahteval terminski plan, plan financiranja, delovne sile, materiala, mehanizacije in opreme. Vlagatelj smatra, da je tudi tu s priloženimi formularji (priloga 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19.) popolnoma zadostil naročnikovim zahtevam. Vlagatelj dalje navaja, da je pod točko 19. oddal svoj tehnični opis organizacije gradbišča (priloga 20.), kljub temu, da je po novem Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, drugi odstavek 82. člena) za organizacijsko shemo gradbišča zadolžen investitor. Pod točko 25. razpisne dokumentacije je vlagatelj zahteval seznam vodstvenega kadra, kar je vlagatelj tudi predložil. Glede naročnikove navedbe glede točke 26. razpisne dokumentacije, vlagatelj smatra, da je z priloženimi formularji (priloga 22., 23., 24. in 25.) zadostil zahtevam.

Naročnik je dne 20.08.2003 z dopisom vlagatelja pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo skladno z 12. členom ZRPJN. Vlagatelj je dne 25.08.2003 takso plačal in potrdilo o plačani taksi predložil naročniku.

Naročnik je s sklepom, št. U-77/03, z dne 27.08.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ponovno preveril pravilnost postopka in dodaja, da je pri ponovnem pregledu ugotovil, tako kot v obrazloženem obvestilu, že navedene pomanjkljivosti, zaradi česar ponudba vlagatelja zahtevka ni pravilna in jo je potrebno kot tako izločiti.

Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, z dne 29.08.2003, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo.
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, z dne 03.09.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja s spisovno dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem je navedel razloge za zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo, št. U-77/03, z dne 27.08.2003, ni obrazložil. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP) v postopku revizije (arg. petega odstavka 3. člena ZRPJN). Tako kot predstavlja v pravdnem postopku pravovarstveni zahtevek tožba, predstavlja v postopku revizije oddaje javnega naročila pravovarstveni zahtevek, zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, odločitev o zahtevku za revizijo, pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi z 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme šele in le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo, ki je zgolj navedel, da se ne strinja z navedbami vlagatelja in da ponovno potrjuje svojo odločitev, pri čemer pa se ni opredelil do vlagateljevih navedb, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek. ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo. V drugem odstavku 16. člena ZRPJN pa je določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo v kolikor ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz navedenih pravnih pravil izhaja, da mora naročnik preveriti in presoditi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in zavzeti do njih stališče, saj sklicevanje na razloge oziroma vsebino obrazloženega obvestila (kot je to navedel naročnik v obrazložitvi sklepa o zahtevku za revizijo) ne zadošča. Prav tako pa je bistveno, da je mogoče presojati zakonitost odločitve naročnika le glede na dejstva in dokaze navedene v njegovi odločitvi in dejstva in dokaze, katere v svojem zahtevku navede vlagatelj. Naročnik ni obrazložil svoje odločitve o revizijskem zahtevku, niti se ni opredelil do navedb, kot jih je navajal vlagatelj.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. U-77/03, z dne 27.08.2003, in odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.09.2003, poleg odstopa dokumentacije podal tudi mnenje o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija naročnika v tej zvezi še opozarja, da novelirani ZRPJN mnenj naročnika o zahtevku za revizijo ne predvideva.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran