018-190/03-2

Številka: 018-190/03-21-1402

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??., ki ga zastopa â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevi naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Vlagatelj mora naročniku povrniti stroške v višini 2.053,37 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.3.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??. Popravka javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??., ter v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 8.7.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 13 pravočasnih ponudb. Dne 23.7.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo, ki ga je naročnik izdal dne 11.8.2003. V obrazloženem obvestilu, z dne 11.8.2003, naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba sicer pravilna, vendar pa ni bila izbrana, ker je pri ocenjevanju dosegla manjše število točk kot ponudba izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 21.8.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta na dan 1. odpiranja ponudb (10.4.2003) ni izpolnjeval pogojev iz razpisne dokumentacije, saj ni imel registriranih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so predmet ponudbe, pri Uradu za zdravila RS. Iz potrdila izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja izhaja, da je Urad za zdravila RS izdal potrdilo, s katerimi je vpisal medicinske pripomočke v svoj register šele 15.4.2003. Vlagatelj tako meni, da je naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb samo zato, da je lahko izbrani ponudnik pridobil navedeno potrdilo, saj v nasprotnem primeru ne bi izpolnjeval razpisanih pogojev. Vlagatelj opozarja, da je umaknil svoj zahtevek za revizijo, ki ga je vložil pri naročniku zoper njegov sklep o razveljavitvi predhodnega razpisa, zato, da bi navedeni razpis uspel in da bi do odpiranja lahko prišlo 10.4.2003. Ker izbrani ponudnik na dan 1. odpiranja ponudb ni izpolnjeval pogojev iz 2. alinee 5. točke 11. člena prvotne razpisne dokumentacije, bi ga moral naročnik kljub podaljšanju rokov, ki jih je podaljševal zaradi njega, izločiti iz nadaljnje obravnave. Naročnik za preložitev roka javnega odpiranja ponudb dne 10.4.2003 ni imel nobenega resnega razloga, razen tega, da je favoriziral izbranega ponudnika, trdi vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., v točki 15 objavil naslednji merili za ocenitev ponudb: cena - 70%, kvaliteta - 30%. Iz obrazloženega obvestila in priloženih tabel po mnenju vlagatelja izhaja, da naročnik pri ocenjevanju ni uporabil objavljenega odstotnega razmerja, temveč je točkoval na naslednji način: cena 300 točk (delež 74,07%), kvaliteta 105 točk (delež 25,93 %), skupaj 405 točk (delež 100 %). Po mnenju vlagatelja je pravilna ocenitev (ob upoštevanju, da pomeni cena 300 točk 70 % delež) naslednja: cena 300 točk (delež 70 %), kvaliteta 128,57 točke (delež 30%), skupaj 428,57 točke (delež 100 %). Vlagatelj citira prvi odstavek 50. člena ZJN-1 in opozarja, da se je z načinom uporabe meril seznanil šele v obrazloženem obvestilu in na pregledu razpisne dokumentacije. Če bi naročnik pravilno uporabil merila, tako kot so bila objavljena v Uradnem listu, bi vlagatelj pri kvaliteti izdelkov, ki jih je ponudil na javnem razpisu, moral dobiti maksimalno število točk, s tem pa bi bil rezultat tako njegovih kot tudi točk ostalih ponudnikov drugačen. Iz navedenega po mnenju vlagatelja izhaja, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1, s tem pa je posledično napačno ocenil ponudnike, zato rezultati, ki izhajajo iz obrazloženega obvestila, niso relevantni.
Naročnik naj bi kršil ZJN-1 tudi s tem, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer v pogodbo s principalom oz. dobaviteljem ter finančni načrt. Vlagatelj je želel na podlagi vpogleda v ta dokumenta, ki nista označena kot poslovna skrivnost in tudi nista zaupne narave v skladu s predpisi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD), ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Vlagatelj navaja, da v tem delu zato ne more pripraviti kvalitetnega zahtevka za revizijo, saj ne razpolaga z navedenimi podatki, kakršnakoli druga navajanja pa bi bila v tem delu zgolj ugibanja. Naročnik je finančni plan predvidel kot pogoj v svoji razpisni dokumentaciji, istočasno pa je predvidel več načinov, kako se ta pogoj lahko izpolni. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni mogel pripraviti finančnega plana na način in pod pogoji, kot je to zahteval naročnik, zato bi moral biti izločen iz nadaljnje obravnave.
Nadalje po mnenju vlagatelja iz obrazloženega obvestila izhaja, da je naročnik kvaliteto ponujenih izdelkov točkoval zgolj na podlagi tehnične dokumentacije, vzorce pa je preveril le v tistem delu, ki jih je lahko ugotovil s fizičnim pregledom. To dejstvo je ugotovil vlagatelj tudi na samem ogledu, saj so bili vzorci nedotaknjeni, kar pomeni, da naročnik ni izvedel ustreznega testiranja vzorcev. Vpojnost bi lahko naročnik preveril le tako, da bi izvedel ustrezno analizo v laboratoriju, česar pa naročnik ni storil, zato vlagatelj v tem delu dvomi o pravilnosti točkovanja ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je na ogled pripeljal tudi strokovnjaka svojega principala, ki je ugotovil, da bi pravilnost tehničnih podatkov naročnik moral preveriti, saj je sam pri fizičnem pregledu vzorcev ugotovil, da določeni artikli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehničnim karakteristikam. Absorbcijska kapaciteta izdelkov vlagatelja je veliko višja od ponujenih izdelkov ponudnikov, katerih vzorce si je vlagatelj ogledal. Vlagatelj opozarja, da predstavlja absorbcijska kapaciteta najpomembnejši kvalitativni kriterij. Artikli z nižjo stopnjo absorbcije pomenijo le to, da jih je potrebno pri uporabnikih oz. zavarovanih osebah z inkontinenco večkrat menjati, s tem pa so takšni artikli, ne glede na nižjo ceno, stroškovno dražji za naročnika. Ker naročnik ni izvedel analize vzorcev, je po mnenju vlagatelja točkovanje v tem delu napačno, saj je naročnik uporabil podatke zgolj iz tehničnih karakteristik, pri vzorcih pa je uporabil subjektivno ocenjevanje, ki ni podprto z dokazi oz. analizami. Vlagatelj zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, analizo pa naj naročnik opravi pri pristojnem laboratoriju, saj bodo le tako dobljeni rezultati objektivni in primerljivi s tehničnim delom ponudb ponudnikov.
Vlagatelj dalje navaja, da v obrazloženem obvestilu ni bil naveden pravni pouk. Pravni pouk ni obligatorno potreben v primeru, če so ponudniki jasno in nesporno opozorjeni na pravico pravnega varstva v razpisni dokumentaciji. V konkretnem primeru pa razpisna dokumentacija ne vsebuje jasnega pravnega napotila ponudnikom, da imajo kakršno koli možnost pravnega varstva po prejemu obrazloženega obvestila. Zato gre za kršenje določil ZJN-1 in zavajanje ponudnikov, očitno v upanju, da prava neuke stranke ne bodo reagirale na odločitve naročnika, trdi vlagatelj.
Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil tudi zakonska določila, ki se nanašajo na vročanje pošiljk v postopkih oddaje javnega naročanja. Naročnik ima v svojem spisu pooblastilo odvetnice, ki zastopa vlagatelja, vendar pa njej do današnjega dne ni, razen zapisnika, poslal nobenega pisanja v zvezi z javnim naročilom. V primeru, ko stranke zastopajo odvetniki, se šteje pošiljka za vročeno, ko je poslana pooblaščencu stranke in ne stranki direktno. Sam naročnik priznava, da se poslužuje različnih vrst vročanja istočasno, in sicer tako po faxu, v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) kot tudi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02; v nadaljevanju: ZUP) ter osebno, še pred potekom rokov oz. vrnjenih pošiljk, ki jih pošilja priporočeno po pošti, to pa razlaga s tem, da ravna kot skrben gospodar. Pri takšnem vročanju so po mnenju vlagatelja kršena zakonska določila, ki predpisujejo način vročanja, istočasno pa s takimi vročitvami naročnik ustvarja zmedo glede štetja rokov, kar je očitno tudi njegov namen, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj na podlagi navedenega naročniku predlaga, da v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, oz. podrejeno, da razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 23.7.2003 in obrazloženo obvestilo z dne 11.8.2003 ter opravi ponoven pregled ustreznosti ponudb in izloči iz nadaljnje obravnave ponudnike, katerih ponudbe ne ustrezajo pogojem, opravi analizo vzorcev, ponovno točkovanje in izbor najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj priglaša tudi odvetniške stroške za pregled dokumentacije in sestanek s stranko v višini 500 odvetniških točk, za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 330.000,00 SIT, ter stroške plačila takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 22.8.2003, pozval, da zahtevek za revizijo skladno z 12. členom ZRPJN dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT posredoval z dopisom, z dne 25.8.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 8001-603/03, z dne 26.8.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da mu ZJN-1 omogoča in celo zapoveduje podaljšanje roka v primeru izdaje popravkov ali sprememb razpisne dokumentacije, da omogoči vsem potencialnim ponudnikom pripravo pravilnih ponudb. Naročnik zato ne vidi, kje naj bi šlo za kršitev. Naročnik poleg tega ni mogel vedeti, kdo bo oddal ponudbo oziroma kdo bo izbran. Dejstvo podaljšanja roka je bilo vlagatelju znano že prej. Naročnik tudi ugotavlja, da je register medicinskih pripomočkov javen, zaradi česar je bilo ali bi moralo biti vlagatelju dejstvo datuma registracije izbranega ponudnika znano že takoj po odpiranju ponudb. Zato je po mnenju naročnika vlagatelj v tem delu zahtevka prekludiran glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN, saj so mu bila ali bi mu morala biti omenjena dejstva znana že prej, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred naročnikovo odločitvijo o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo je naročnik v tem delu zato zavrgel kot prepozen, obenem pa je ugotovil, da sploh ne gre za kršitev ZJN-1.
Glede načina ocenjevanja ponudb naročnik navaja, da je le-tega podrobneje opredelil v razpisni dokumentaciji, objavljen pa je bil tudi v Uradnem listu RS. To dejstvo je bilo vlagatelju znano že pred naročnikovo odločitvijo o dodelitvi naročila, zato je vlagatelj po mnenju naročnika tudi v tem delu prekludiran glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN.
Naročnik dalje navaja, da na ogledu ponudb vlagatelju ni dopustil vpogleda v podatke, ki po sami naravi predstavljajo poslovno skrivnost (pogodba med izbranim ponudnikom in principalom, finančni plan z listinami o rokih plačil in morebitnih kreditih, ki izhajajo iz razmerij med principalom in ponudnikom), zato je napačna trditev, da naročnik teh dokumentov ni označil za zaupne, saj bi sicer vpogled dovolil. Naročnik navaja, da je skladno z 8. členom ZJN-1 hranil podatke, ki po vsebini predstavljajo zaupno poslovno razmerje ne glede na njihovo označitev, saj iz samih dokumentov izhaja njihova zaupnost. Naročnik je ponovno preveril izpolnjevanje finančne sposobnosti izbranega ponudnika in ugotovil, da ta izpolnjuje 19. alineo 8. člena navodil ponudnikom.
Glede točkovanja kvalitete izdelkov naročnik navaja, da je ugotavljal izpolnjevanje vseh pogojev in meril (ne zgolj vpojnosti) na podlagi predloženih listin. Pri tem je dejstvo vpojnosti, na katero se sklicuje vlagatelj, ugotavljal iz predloženih listin proizvajalcev pripomočkov, enako kakor je npr. ugotavljal dejstvo poravnanja davčnih obveznosti na podlagi predloženih potrdil Davčnih uradov ponudnikov. Naročnik ugotavlja, da je trditev vlagatelja o subjektivnosti ocenjevanja v postavki vpojnosti neresnična. Naročnik je preveril pogoj vpojnosti vsakega pripomočka od devetih pravilnih ponudb in na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da vse ponudbe izpolnjujejo pogoj vpojnosti. Naročnik ni prirejal ali spreminjal podatka o vrednosti vpojnosti posameznega pripomočka, temveč je svoje ocenjevanje baziral na podlagi tehnične dokumentacije proizvajalcev. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo v tej točki za vlagatelja (in tudi naročnika) ni sporna resničnost navedb vpojnosti s strani posameznega ponudnika. Naročnik je dane podatke izpisal, izračunal povprečje vpojnosti pri posameznih pripomočkih iz vseh pravilnih ponudb in nato posameznemu ponudniku dodelil število točk v skladu z 10. členom razpisne dokumentacije, glede na odstopanje njegove izračunane povprečne vpojnosti pri posameznih pripomočkih od izračunanega povprečja iz vseh pravilnih ponudb. Dejstvo, da imajo izdelki vlagatelja večjo vpojnost, pomeni, da je bil v tej postavki bil ocenjen z večjim številom točk glede na povprečje, navaja naročnik. Subjektivnost se po mnenju naročnika presoja s testom: ali bi npr. različna strokovna komisija glede na dane ponudbe v danem času različno ocenila vpojnost posameznih ponudnikov" Naročnik zatrjuje, da bi vsaka strokovna komisija ne glede na njeno sestavo izhajala iz enakih podatkov v ponudbah, prišla do enakega povprečja in glede na povprečje in matematični izračun dodelila enako število točk, zato subjektivnosti pri ocenjevanju vpojnosti ni bilo, saj je naročnik upošteval uradne podatke proizvajalcev. Naročnik opozarja tudi na dejstvo, da bi vlagatelj tudi v primeru, če bi dosegel maksimalno število vseh možnih točk pri ocenjevanju kakovosti (in to ne zgolj pri merilu vpojnost, temveč pri drugih merilih), izbrani ponudnik pa bi dosegel le pogoj (in hipotetično 0 točk pri vseh merilih kakovosti, kar pa se ni zgodilo), to ne prineslo drugačnega izida v korist vlagatelja, saj je razlika v ceni glede na merila prevelika.
Naročnik dalje ugotavlja, da je pravica do revizije podana tako v zakonu kot tudi v navodilih ponudnikom, ki so bila vlagatelju znana. Naročnik meni, da ni storil nobene kršitve, saj je to dejstvo objavil v razpisni dokumentaciji, pravni pouk pa v obrazloženem obvestilu ni zahtevan (ne gre niti za odločbo niti za sklep, temveč za dokument sui generis, v katerem pravni pouk ni niti običajen niti zahtevan po zakonu). Poleg tega so tako ponudniki kot tudi vlagatelj lahko le subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, kot pravna oseba (ali s.p.) pa ne moremo govoriti o prava neuki stranki, saj je vlagatelj kot pravna oseba profesionalec, ki je v celoti pravno in poslovno sposoben in ne gre za prava neuko stranko, še navaja naročnik.
Glede očitkov o napačnem načinu vročanja naročnik ugotavlja, da tako obvestilo kot tudi obrazloženo obvestilo ni niti sklep niti odločba, temveč akt sui generis, poleg tega pa se v postopku pred revizijskimi zahtevki ZPP ne uporablja smiselno. Naročniku meni, da mu je prepuščeno, kako seznani ponudnike s svojo odločitvijo (lahko celo z javnim razglasom), pri čemer mora na kakršenkoli način izkazati vročitev oz. seznanitev. Naročnik je alternativne načine vročanja uporabil zato, ker je od vlagatelja prejel vrnjena in nevročena pisanja, ki so bila vročana priporočeno s povratnico. Dejstvo je, navaja naročnik, da so bili ponudniki seznanjeni z njegovo odločitvijo. Poleg tega tudi ZUP določa v poglavju "posebni primeri vročanja" pod a) (88. člen), da se pisanje vroča pooblaščencu stranke - fizične osebe, če ta pooblaščenca ima. Člen 91 (poglavje c) pa je glede na poglavje a) lex specialis, saj posebej govori o tem, da se pravnim osebam vroča tako, da se v delovnem času lahko vroči pisanje osebi, ki je določena za sprejemanje spisov ali pa katerikoli pri pravni osebi zaposleni osebi, ki jo najde v njenih prostorih. Ne glede na to naročnik ugotavlja, da je vlagatelj prejel vsa pisanja, kar je razvidno tudi iz vlog vlagatelja, to dejstvo pa med strankama ni sporno. Naročnik zato ne vidi, kje naj bi s tem kršil določila ZJN-1, saj je stranka prejela vsa pisanja in tega niti ne zanika. Hipotetično gledano pa potencialne kršitve ZUP ali ZPP ali drugega zakona ne predstavljajo kršitve ZJN-1, torej ne morejo biti predmet revizijskega zahtevka.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov v postopku, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo vsem strankam ter stroške pošiljanja kopije zahtevka Uradu za javna naročila in izbranemu ponudniku, skupaj 14 x 186,67 SIT oz. 2.613,38 SIT.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, hkrati pa ga je opozoril, da se v primeru molka šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 29.8.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj odgovarja na nekatere naročnikove trditve, hkrati pa zahteva izločitev dveh članov Državne revizijske komisije iz senata.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 1.9.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. V tem dopisu naročnik dodatno pojasnjuje svojo odločitev o zahtevku za revizijo, Državni revizijski komisiji pa predlaga, naj zaradi zlorab pravic ter zaradi škode, ki nastaja naročniku z vsakim tednom zavlačevanja postopka, izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjega izvajanja javnega naročila (sklenitve pogodbe z novoizbranim ponudnikom).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede vlagateljevih navedb o neutemeljenem podaljšanju prvega roka za oddajo ponudb (10.4.2003) gre uvodoma ugotoviti, da ZJN-1 v četrtem in petem odstavku 25. člena določa, da mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb razpisne dokumentacije ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb, če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb. O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

ZJN-1 torej predvideva možnost podaljšanja roka za predložitev ponudb, pri čemer to možnost povezuje z določenimi okoliščinami oz. spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije, naročniku pa v primeru podaljšanja roka nalaga notifikacijsko dolžnost. Vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na domnevno neutemeljeno podaljšanje roka za predložitev ponudb, sicer zatrjuje, da naročnik ni imel nobenega resnega razloga za podaljšanje roka, vendar pa te svoje trditve ni ne konkretiziral, še manj pa dokazal. Vlagatelj namreč svoje revizijske trditve o neobstoju "resnih" razlogov za podaljšanje roka za predložitev ponudb ni utemeljeval z neobstojem zgoraj naštetih razlogov, ki jih ZJN-1 določa v četrtem odstavku 25. člena, pač pa z domnevo, da je naročnik rok za oddajo ponudb podaljšal samo zato, da je izbrani ponudnik lahko pridobil potrdilo o registraciji ponujenih pripomočkov pri Uradu za zdravila RS. Tudi za to domnevo pa vlagatelj ni predložil nobenih dokazov, saj zgolj iz dejstva, da je izbrani ponudnik registriral ponujene pripomočke šele 15.4.2003, ni mogoče nedvoumno sklepati, da je naročnik podaljšal rok za predložitev ponudb z namenom favoriziranja (kasneje) izbranega ponudnika. Ob tem gre pritrditi naročniku, da v trenutku podaljšanja roka za predložitev ponudb ni mogel vedeti, kdo bo predložil ponudbo, še manj pa, katera ponudba bo v skladu z merili iz razpisne dokumentacije najugodnejša.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz vlagateljevih navedb ni razvidno, na kakšen način naj bi naročnik kršil pravila ZJN-1, ki določajo razloge in dolžnostna ravnanja naročnika v primeru podaljšanja roka za predložitev ponudb, zato je njegov zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na podaljšanje prvega roka za odpiranje ponudb, tudi ugotavlja, da je ta navedba v skladu z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. Ker na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni bilo mogoče ugotoviti, da je naročnik rok za predložitev ponudb podaljšal v nasprotju z določili ZJN-1, je treba tudi šteti, da se pravilnost ponudb presoja glede na trenutek njene predložitve oz. trenutek poteka (podaljšanega) roka za predložitev ponudb, saj mora biti v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZJN-1 posamezen pogoj, določen v razpisni dokumentaciji, izpolnjen ob predložitvi ponudbe oz. do skrajnega (v tem primeru podaljšanega) roka za predložitev ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da naročnik meril za ocenitev ponudb ni uporabil tako, kot sta bili objavljeni v Uradnem listu RS, oz. da ju ni uporabil v takem odstotnem razmerju, kot je bil določen v objavi javnega razpisa.

Naročnik je v objavi javnega razpisa (Uradni list RS, št. â??..) v točki 15 zapisal: "Merila za ocenitev ponudb: naročnik bo ponudbe ocenjeval po naslednjih merilih:
- cena 70%,
- kvaliteta 30%.".
V razpisni dokumentaciji je naročnik obe merili opisal in ovrednotil v 10. členu navodil ponudnikom, kjer je določil, da bo merilo cena točkoval od 0 do 300 točk, merilo kvaliteta pa od 0 do 105 točk. Z dejstvom, da bo naročnik ponudbe ocenjeval v drugačnem odstotnem razmerju, kot je bil objavljen v javnem razpisu, se je vlagatelj torej seznanil oz. bi se moral seznaniti že ob pregledu razpisne dokumentacije, iz katere je razvidno, da je odstotno razmerje med merilom cena (največ 300 točk) in merilom kvaliteta (največ 105 točk) 74.07% proti 25.93%. Državna revizijska komisija tako ne more slediti vlagatelju, ki trdi, da se je z načinom ocenjevanja seznanil šele v obrazloženem obvestilu. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da bi moral vlagatelj zaradi domnevne kršitve 50. člena ZJN-1 v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vložiti takoj, ko se je seznanil z načinom ocenjevanja ponudb, torej nemudoma po pregledu razpisne dokumentacije, vsekakor pa še pred prejemom naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. V tej fazi postopka, po sprejemu naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, vsebinska presoja navedb, ki se nanašajo na samo vsebino razpisne dokumentacije oz. na neskladje med objavo javnega razpisa in določili razpisne dokumentacije, ni več mogoča.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku med drugim tudi spor o tem, ali je bil naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, konkretno v pogodbo med izbranim ponudnikom in njegovim principalom ter v finančni načrt, v katerem je moral izbrani ponudnik razkriti način financiranja posla od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika .

ZJN-1 v drugem odstavku 6. člena načeloma določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima v skladu z ZJN-1 pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Načelo transparentnosti oz. javnosti pa v ZJN-1 ni brez izjem. Javnost je v posameznih fazah postopka in za različne udeležence zaradi varovanja zakonitih interesov udeležencev uveljavljena različno. Najširše je javnost zagotovljena ob objavi javnega razpisa v Uradnem listu, v kasnejših fazah pa ZJN-1 že določa nekatere omejitve. Glede faze vrednotenja ponudb in izbire najugodnejšega ponudnika ZJN-1 naročnika zavezuje, da mora kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da sme (bi moral) odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah (prvi in drugi odstavek 8. člena ZJN-1). Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Kadar ponudnik od naročnika zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, mora le-to vsebovati vse sestavine iz 79. člena ZJN-1, pri čemer sme (bi moral) naročnik zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja (tretji odstavek 79. člena ZJN-1).

Iz navedenih določb ZJN-1 je razvidno, da je treba odgovor na vprašanje, kateri podatki iz ponudbe so tisti, ki jih lahko naročnik sporoči sodelujočim v postopku, iskati v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer je treba na eni strani upoštevati načelo javnosti in transparentnosti ter pravico do učinkovitega pravnega varstva, na drugi pa pravila o varovanju zaupnih informacij. Glede vprašanja dostopnosti do podatkov iz ponudbene dokumentacije konkurenčnih ponudnikov tako nedvomno velja, da lahko ponudniki vpogledajo v tisti del ponudbe, ki je javen. Javni del ponudbe vsebuje tiste podatke, ki jih kot javne opredeljuje že ZJN-1 in so objavljeni na javnem odpiranju ponudb, ter podatke, na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V prejšnjem odstavku navedene določbe ZJN-1 pa naročnika zavezujejo, da kot zaupne varuje tiste podatke o ponudnikih, ki jih je mogoče označiti za poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Poslovna skrivnost je v ZGD definirana na subjektiven in objektiven način. Prvi odstavek 39. člena ZGD določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe. Ne glede na to, ali so določeni s tovrstnimi sklepi, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD). Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja, pa tudi zunanje osebe, ki niso del organizacijske strukture podjetja, če so vedele ali če bi morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (40. člen ZGD).

V zvezi s pogodbo med izbranim ponudnikom in njegovim principalom ter finančnim načrtom, v katerem je izbrani ponudnik navedel način financiranja posla od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika, gre ugotoviti, da ti dokumenti lahko vsebujejo podatke, ki bi jih bilo mogoče označiti za poslovno skrivnost v objektivnem smislu (drugi odstavek 39. člena ZGD), saj se med drugim nanašajo tudi na ponudnikove poslovne povezave s principalom in poslovnimi bankami, načine izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, dobavne in plačilne roke, način, vire in pogoje financiranja itd.. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da bi bilo glede na naravo podatkov, ki so vsebovani v pogodbi s principalom in finančnem načrtu, mogoče šteti, da gre za podatke, ki jih je potrebno obravnavati kot objektivno poslovno skrivnost, torej za podatke, za katere obstaja možnost, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po mnenju Državne revizijske komisije naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil ZJN-1, ko je te podatke iz ponudbe izbranega ponudnika obravnaval kot (objektivno) poslovno skrivnost.

Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija vpogledala v za vlagatelja sporne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in preverila izpolnjevanje pogoja iz 19. alinee 8. točke navodil ponudnikom. Pri tem je ugotovila, da vlagateljeva trditev o neustreznosti finančnega načrta izbranega ponudnika ni točna. Naročnik je pogoj finančne sposobnosti določil v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom: "finančno sposobnost izvedbe posla ponudnik dokaže tako, da predloži načrt financiranja posla, ki ga sestavi ponudnik sam (priloga 17) in v katerem izkaže, da bo sposoben pokrivati stroške dobave od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika.". V odgovorih na vprašanja ponudnikov (dokument z dne 20.6.2003) je naročnik pogoj iz 19. alinee 8. točke navodil ponudnikom dodatno pojasnil in med drugim primeroma navedel, katere dokumente lahko ponudniki priložijo kot dokaz za izpolnjevanje obravnavanega pogoja (npr. dokazilo o razpolaganju z ustreznimi sredstvi na računu, dokazilo o odobrenem limitu, kreditna pogodba, potrdilo principala o odloženem plačilu itd.). Izbrani ponudnik je v načrtu financiranja posla opisal, na kakšen način namerava pokrivati stroške dobave od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika. Iz načrta financiranja je razvidno, da bo izbrani ponudnik posel financiral iz lastnih obratnih sredstev, ki jih izkazuje v potrebni višini. V primeru, da bi nastale težave pri financiranju posla iz obratnih sredstev, pa je izbrani ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja, določenega v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom, svoji ponudbi priložil še kreditno pogodbo o kratkoročnem okvirnem kreditu, tudi to v potrebni višini. Na podlagi navedenega tako ni mogoče pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da je naročnik kvaliteto vzorcev ponujenih izdelkov oz. njihovo vpojnost točkoval zgolj na podlagi tehnične dokumentacije, ni pa izvedel ustrezne analize vzorcev v laboratoriju, s čimer je po mnenju vlagatelja podan dvom v pravilnost točkovanja ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 10. členu navodil ponudnikom določil, na kakšen način bo ocenjeval kvaliteto ponujenih izdelkov. Za ocenjevanje kvalitete predlog, hlačnih predlog (plenic) in posteljnih podlog je naročnik določil različne kriterije (elastične niti, nepropustna folija, indikator vlage, barvne oznake glede na stopnjo inkontinence, sestava vpojnega jedra, vpojnost itd.), pri čemer je zapisal, da se kvaliteta posameznih pripomočkov ocenjuje "na podlagi podatkov v seznamu s predračunom". In še: "Pogoj za dodelitev točk pri posameznem kriteriju (...) je ta, da imajo vsi pripomočki skupine (...) navedeno značilnost. V primeru, da posamezen pripomoček nima značilnosti določenega kriterija, se dodeli 0 točk za ta kriterij.". Za kriterij vpojnosti je naročnik določil: "Pri ocenjevanju vpojnosti se najprej izračuna povprečna vrednost vpojnosti (...) glede na podatke iz vseh pravočasno prispelih in veljavnih ponudb, ki ustrezajo zahtevam in pogojem iz razpisne dokumentacije. Izračunana povprečna vrednost vpojnosti predloge je osnova s katero se primerjajo povprečne vrednosti vpojnosti predlog ponudnika pri posamezni stopnji inkontinence. Glede na odstopanje povprečne vrednosti vpojnosti predlog ponudnika od povprečne vrednosti vpojnosti vseh ponudb, se dodeli ustrezno število točk glede na spodnjo tabelo.". V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil, kateri podatki morajo biti izpolnjeni za ocenjevanje kakovosti po posameznih kriterijih, od ponudnikov pa je zahteval tudi predložitev vzorcev, pri čemer je izrecno navedel, da morajo ponudniki za vse pripomočke, ki so predmet razpisa, v prilogi priložiti tehnično dokumentacijo, iz katere so razvidne in opisane lastnosti posameznega pripomočka. V odgovorih na vprašanja ponudnikov in dodatnih pojasnilih (dokument z dne 28.3.2003) je naročnik pojasnil, da morajo ponudniki pri podatkih o vpojnosti upoštevati vpojnosti pripomočkov, ugotovljene na podlagi standarda ISO 11948-1 (Rothwell-Methode), ter da bo v zvezi s kriteriji kvalitete pripomočkov pri kriteriju "sestava vpojnega jedra" ponudnikom dodelil maksimalno število točk, če bo iz tehnične dokumentacije natančno razvidno, da vsi pripomočki iz posamezne skupine vsebujejo dodatno razporeditveno - zadrževalno plast z določenimi lastnostmi. V odgovorih na vprašanja ponudnikov in dodatnih pojasnilih (dokument z dne 7.4.2003) je naročnik še pojasnil, da lahko ponudniki vsebino standarda ISO 11948-1 (Rothwell-Methode) pregledajo na Slovenskem inštitutu za standardizacijo, ter da proizvajalci inkontinenčnih pripomočkov uporabljajo za določanje vpojnosti predlog, hlačnih predlog (plenic) in posteljnih podlog različne standarde, zato je naročnik glede na to, da je vpojnost pripomočkov podatek, ki se ocenjuje v skladu z razpisno dokumentacijo, zaradi primerjav določil le en standard, ki se tudi sicer največ uporablja.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil naročnika je razvidno, da je naročnik že vnaprej določil, da bo kvaliteto inkontinenčnih pripomočkov ocenjeval na podlagi podatkov iz tehnične dokumentacije, ki so jo morali ponudniki priložiti ponudbi, medtem ko možnosti laboratorijskega testiranja predloženih vzorcev v razpisni dokumentaciji ni predvidel. Vlagateljeve navedbe glede napačnega ocenjevanja kvalitete predloženih vzorcev gre zato razumeti kot očitke zoper vsebino razpisne dokumentacije oz. zoper določitev načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta". Z le-tem pa se je vlagatelj seznanil že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije oz. ob prejemu dodatnih pojasnil, zato gre v skladu z že citiranim petim odstavkom 12. člena ZRPJN ugotoviti, da so tovrstne vlagateljeve navedbe prepozne in jih Državna revizijska komisija v tej fazi postopka, po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, ne more več vsebinsko obravnavati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da dvomi v pravilnost točkovanja, in dodaja, da je na ogled pripeljal strokovnjaka svojega principala ki naj bi ugotovil, da bi naročnik moral preveriti pravilnost tehničnih podatkov, saj je sam pri fizičnem pregledu vzorcev ugotovil, da določeni artikli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehničnim karakteristikam. Vendar pa vlagatelj ni konkretiziral, kateri artikli izbranega ponudnika niso ustrezni in katere konkretne tehnične karakteristike v ponudbi izbranega ponudnika niso izpolnjene. Poleg tega iz izjave strokovnjaka vlagateljevega principala ni razvidno (kot to trdi vlagatelj), da določeni artikli izbranega ponudnika ne ustrezajo tehničnim karakteristikam, pač pa je v tej izjavi navedeno le to, da bi moral naročnik vzorce preveriti v neodvisnem pooblaščenem laboratoriju (ta trditev je, kot je bilo zgoraj že navedeno, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna), ter da izdelki, ki jih je ponudil vlagatelj, izpolnjujejo kvalitativne kriterije, njihova absorbcijska kapaciteta pa je precej večja od večine konkurence. Dejstvo, da je vpojnost vlagateljevih pripomočkov večja, priznava tudi naročnik, pri čemer dodaja, da je bil vlagatelj v tej postavki zato tudi ocenjen z višjim številom točk glede na povprečje. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj za trditev, da je bilo točkovanje kvalitete ponujenih pripomočkov napačno, ni navedel nobenih konkretnih dejstev, prav tako pa za to trditev ni ponudil nobenih dokazov, tako kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN (pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila ni bil naveden pravni pouk, jasnega pravnega napotila pa naj ne bi vsebovala niti razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so obvezne sestavine obrazloženega obvestila o oddaji naročila v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 razlogi za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo, nazivi ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril ter naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. ZJN-1 torej med obveznimi sestavinami obrazloženega obvestila ne navaja pravnega pouka, zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik z izdajo obrazloženega obvestila brez pravnega pouka kršil določila ZJN-1. Navedbe, ki se nanašajo na domnevno nejasnost razpisne dokumentacije glede pravnega napotila, pa je treba na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN zavrniti kot prepozne, saj se je vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije seznanil že ob dvigu in pregledu le-te, zato bi moral zoper domnevne kršitve 22. točke 3. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97, 84/99) ugovarjati nemudoma, vsekakor pa še pred prejemom naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Ob tem velja še pripomniti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da je oz. da bi lahko domnevna nejasnost glede pravnega napotila vplivala na njegov pravni položaj, pač pa zatrjuje, da bi ta domnevna naročnikova kršitev lahko vplivala na položaj prava neukih strank. Vlagatelj pa kot pravna oseba, ki v predmetnem postopku nastopa z odvetnikom, vsekakor ne more biti prava neuka stranka.

Glede vlagateljevih navedb o napačnem vročanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v primeru, ko stranka v postopku pravnega varstva nastopa s pooblaščencem, v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP, ki se v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pisanja vročati pooblaščencu stranke, in sicer v okviru pooblastila, ki je predloženo naročniku. Smiselno enako velja tudi za vročanje pisanj pooblaščencu v postopku oddaje javnega naročila. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, na kakšen način naj bi kršitev pravil vročanja vplivala na njegov pravni položaj, niti ni izkazal vzročne zveze med kršitvijo naročnika in škodo, ki mu je oz. bi mu lahko nastala zaradi te kršitve naročnika. Kljub napačnemu vročanju je bilo namreč vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila omogočeno pravno varstvo v obsegu, ki ga zagotavlja ZRPJN.

Glede vlagateljeve zahteve za izločitev dveh članov Državne revizijske komisije iz senata Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to zahtevo v skladu z 19. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000; v nadaljevanju: Poslovnik) obravnavala predsednica Državne revizijske komisije in ugotovila, da je glede na sestavo senata v predmetnem revizijskem postopku, ki je bil imenovan v skladu s 16. in 17. členom Poslovnika, brezpredmetna.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da predlogu naročnika ne bo sledila, ker ni bilo izkazano, da bi bile negativne posledice zadržanja večje od koristi, zato je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Povračilo stroškov, nastalih z revizijo, je zahteval tudi naročnik, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo vsem strankam ter stroške pošiljanja kopije zahtevka Uradu za javna naročila in izbranemu ponudniku, skupaj 14 x 186,67 SIT oz. 2.613,38 SIT. ZRPJN v četrtem odstavku 22. člena določa, da mora vlagatelj v primeru, če njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku na pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je na podlagi navedene določbe ter na podlagi postopkovnih določb prvega odstavka 11. člena ZRPJN in drugega odstavka 12. člena ZRPJN naročniku priznala potrebne stroške, nastale z revizijo, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo enajstim ponudnikom v višini 11 x 186,67 SIT oz. 2.053,37 SIT. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je namreč sodelovalo 12 ponudnikov. Naročnik je bil tako dolžan na podlagi določb prvega odstavka 11. člena ZRPJN in drugega odstavka 12. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo obvestiti 11 ponudnikov (vlagatelja kot enega izmed ponudnikov ni potrebno posebej obveščati o tem, da je vložil zahtevek za revizijo), pri čemer je moral izbranemu ponudniku skupaj z obvestilom o vloženemu zahtevku za revizijo posredovati še kopijo zahtevka za revizijo. Posredovanje kopije zahtevka za revizijo Uradu za javna naročila pa v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN ni dolžnost naročnika, temveč vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne ....