018-187/03

Številka: 018-187/03-21-1335

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, in na podlagi dokumenta "pritožba - zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 - zoper obvestilo za zahtevek za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov in podrejeno zahtevek za revizijo" podjetja â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Naročnik mora o vlagateljevem dokumentu "pritožba - zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 - zoper obvestilo za zahtevek za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov in podrejeno zahtevek za revizijo" (dokument z dne 29.8.2003) odločiti kot o zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.3.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Popravka javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??., ter v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Dne 23.7.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. Vlagatelj je z dodokumentom, z dne 11.8.2003, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.

Naročnik je dne 26.8.2003 izdal dokument, št. 8001-587/03, ki je v zadevi označen kot "obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1". V tem dokumentu naročnik navaja, da je iz povratnice o vročeni pošiljki razvidno, da je bilo vlagatelju obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno 25.7.2003. Naročnik na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki določa, da je rok za vložitev zahteve za obrazloženo obvestilo 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila, sklepa, da je ta rok potekel 4.8.2003. Ker je vlagatelj zahtevek za obrazloženo obvestilo poslal 11.8.2003, naročnik meni, da mu le-tega ni več dolžan posredovati. Naročnik je vlagatelja še obvestil da so postopki javnega naročanja skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, zato je naročnik vlagatelju dne 22.8.2003 omogočil vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku. Na koncu je naročnik navedel, da bo vlagatelju skladno z njegovo željo pošiljal pošto na nov naslov, in sicer â??..

Po prejemu naročnikovega obvestila o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1, z dne 26.8.2003, je vlagatelj Državni revizijski komisiji posredoval dokument, z dne 29.8.2003, ki ga je naslovil kot "pritožba - zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 - zoper obvestilo za zahtevek za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov in podrejeno zahtevek za revizijo zoper molk / neizdajo / nevročitev obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco na podlagi zahteve vlagatelja z dne 11.08.2003" (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o tem, da je bila zahteva za obrazloženo obvestilo vložena prepozno, napačna, zmotna, predvsem pa nima podanega pravnega pouka. Vlagatelj meni, da naročnik deluje mimo zakona, ko podaja nekakšna obvestila. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral ravnati v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN in bi moral, če je menil, da je zahteva za obrazloženo obvestilo vložena prepozno, le-to s sklepom zavreči, vlagatelja pa v pravnem pouku opozoriti, da lahko vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj tako navaja, da vlaga pritožbo zoper naročnikovo obvestilo, ki ga šteje kot sklep o zavrženju zaradi prepozne vložitve zahteve za obrazloženo obvestilo.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da naročnik zmotno šteje, da mu je bilo obvestilo o oddaji naročila vročeno 25.7.2003. To dejstvo, ki naj bi ga vlagatelj naročniku dokazal že dne 22.8.2003, izhaja iz poizvednice Pošte Slovenije, iz katere izhaja, da je bila pošiljka vlagatelju dejansko vročena dne 11.8.2003. Vlagatelj je dne 22.7.2003 Pošti Slovenije naročil, da se vse poštne pošiljke, ki so poslane priporočeno po pošti, hranijo do datuma, navedenega v zahtevi na sami pošti, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da do vročitve ne more priti. Iz povratnice, z dne 25.7.2003 sicer izhaja, da jo je nekdo podpisal, vendar vlagatelj trdi, da je ni podpisal on, saj je ni prejel. Vlagatelj ne ve, kdo je to povratnico neupravičeno podpisal, in bo zadevo prepustil pristojnim organom. Dejstvo pa je, zatrjuje vlagatelj, da mu obvestilo o oddaji naročila ni bilo vročeno 25.7.2003, zaradi česar se osemdnevni rok tudi ni mogel izteči 4.8.2003, temveč je prišlo do vročitve 11.8.2003. To dejstvo naj bi bilo razvidno tako iz povratnice kot tudi iz izdajnice Pošte Slovenija, z dne 31.7.2003. Vlagatelj je dne 11.8.2003, takoj po vročitvi obvestila o oddaji naročila oz. še istega dne, vložil zahtevo za obrazloženo obvestilo. Ko je v medijih zaznal, da je naročnik njegovo zahtevo za obrazloženo obvestilo obravnaval kot prepozno, je vlagatelj zahteval vpogled v dokumentacijo. Na vpogledu, dne 22.8.2003, je vlagatelj ugotovil, da je dne 25.7.2003 nekdo neupravičeno podpisal povratnico, vpogledal pa je tudi v poizvednico Pošte Slovenija, iz katere izhaja, da je bilo obvestilo vlagatelju vročeno dne 11.8.2003.
Vlagatelj dalje opozarja tudi na nezakonito ravnanje naročnika pri vročanju. Naročnik namreč obvestila o oddaji naročila ni vročil pooblaščencu, čeprav je vedel, da ga vlagatelj ima, pooblastilo pa je bilo priloženo. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik obvestilo vročiti pooblaščencu tako na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) kot tudi na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) in da se v primeru, če je pisanje vročeno neposredno stranki, ne pa njenemu pooblaščencu, šteje, da vročitev ni bila opravljena na pravilen način. Naročnik obvestila o oddaji naročila ni vročil na pravilen način, zato se šteje, da obvestilo vlagatelju sploh še ni bilo vročeno. Vlagatelj je naročnika na takšno nezakonito postopanje tudi opozoril in dne 22.8.2003 podal poziv za vročanje pisanj, vendar naročnik na predmetni poziv ni reagiral.
Vlagatelj opozarja, da vlaga pritožbo oz. zahtevek za revizijo predvsem zato, da se ne bi štelo, da je tudi pritožbo vložil prepozno, čeprav mu obvestilo o oddaji naročila sploh še ni bilo vročeno, ker ni bilo vročeno pooblaščencu. Vlagatelj navaja, da če bi bilo takšno odločanje podvrženo sodni presoji, ne bi vlagal predmetne pritožbe oz. zahtevka za revizijo, saj pisanja niso vročena pooblaščencu. Vlagatelj še navaja, da ne bo nosil posledic nezakonitega vročanja in da takšno ravnanje kaže na diskriminatoren način obravnavanja.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, s katerim naročniku naloži, da mu na zakonit način vroči obvestilo o oddaji javnega naročila, oz. da razveljavi obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1, z dne 26.8.2003, in naročniku naloži, da izda obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila na podlagi vlagateljeve zahteve, z dne 11.8.2003.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 29.8.2003, ki ga je naslovil kot "dopolnitev pritožbe in podrejeno zahtevka za revizijo", Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je od naročnika in vlagatelja z dokumentom, z dne 1.9.2003, zahtevala dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo. Vlagatelj je z dokumentom, z dne 2.9.2003, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo in ji med drugim pojasnil, da ga pooblaščenec zastopa vse od dneva objave prvega razpisa po predmetnem odprtem postopku, samo pooblastilo pa je bilo naročniku ponovno predloženo na javnem odpiranju ponudb, dne 14.7.2003.

Naročnik pozivu Državne revizijske komisije, naj ji predloži manjkajočo dokumentacijo in posreduje dodatna pojasnila, ni sledil, pač pa ji je posredoval dokument, z dne 3.9.2003, v katerem Državno revizijsko komisijo poziva, naj mu pojasni pravno podlago za pridobivanje dodatne dokumentacije, saj se drugi odstavek 21. člena ZRPJN po njegovem mnenju uporablja v primeru, ko je vložen zahtevek za revizijo, v predmetnem postopku pa naročnik od vlagatelja ni prejel nobenega zahtevka za revizijo in je za vložitev le-tega tudi že pretekel zakonski rok.

Po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek vlagatelja vrne v odločanje naročniku, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vsak ponudnik, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, ima v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 pravico zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila v roku osem dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila. V primeru, ko ponudnik poda takšno zahtevo, začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema obrazloženega obvestila. V skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 mora naročnik izdati obrazloženo obvestilo v petnajstih dneh od prejema ponudnikove pisne zahteve. Tretji odstavek 79. člena ZJN-1 določa, da sme naročnik v določenih primerih, ki so povezani predvsem z varovanjem različnih zaščitenih podatkov, zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti.

Iz navedenih določb je razvidno, da naročnik v primeru, ko je zahteva za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila vložena po preteku osemdnevnega prekluzivnega roka od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, takšno ponudnikovo zahtevo zavrže. ZJN-1 ne določa posebne oblike, v kateri mora naročnik sprejeti svojo odločitev o tem, da zaradi poteka prekluzivnega osemdnevnega roka ni dolžan izdati obrazloženega obvestila o oddaji naročila, niti ne določa posebnega pravnega sredstva, z vložitvijo katerega lahko ponudnik v primeru neupravičene zavržbe oz. zavrnitve zahteve zavaruje svoj pravni položaj. Posebne določbe, ki bi urejala pravno varstvo ponudnika v primeru, ko naročnik neupravičeno zavrže ali zavrne njegovo zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila, ne vsebuje niti ZRPJN. V tem primeru je zato treba upoštevati splošne določbe, ki urejajo postopek revizije postopka oddaje javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN tako določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače.

V primeru torej, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Le-tega ponudnik začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, ne pa pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo) pride do procesne odločitve naročnika. Ker je v postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo edino pravno sredstvo, ki ga ima na voljo ponudnik za zaščito svojega pravnega položaja, je treba vlagateljev dokument, z dne 29.8.2003, v katerem navaja, da vlaga pritožbo, ker šteje, da je treba naročnikovo obvestilo z dne 26.8.2003 "smiselno šteti kot sklep o zavrženju zaradi prepozne vložitve zahteve po obrazloženem obvestilu", kljub drugačnemu poimenovanju obravnavati kot zahtevek za revizijo in z njim postopati v skladu z določbami ZRPJN. Za odgovor na vprašanje, ali je vlagateljeva zahteva za obrazloženo obvestilo, z dne 11.8.2003, res prepozna, in posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko obrazloženega obvestila o oddaji naročila ni izdal, je namreč treba predhodno razrešiti vprašanje pravilnosti postopka vročanja obvestila o oddaji naročila.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena).

Kot je bilo že navedeno, je potrebno v predmetnem postopku vlagateljev dokument, z dne 29.8.2003, obravnavati kot zahtevek za revizijo. Ker naročnik tega zahtevka za revizijo še ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil, in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN, drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku. Ob tem Državna revizijska komisija naročniku odstopa vso dokumentacijo, ki jo je prejela od vlagatelja, ne glede na to, da je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo razvidno, da ga je posredoval tudi naročniku.

Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da mora v primeru, ko stranka v postopku pravnega varstva nastopa s pooblaščencem, v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP, ki se v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pisanja vročati pooblaščencu stranke, in sicer v okviru pooblastila, ki je predloženo naročniku. Smiselno enako velja za vročanje pisanj pooblaščencu v postopku oddaje javnega naročila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne ....