018-169/03

Številka: 018-169/03-22-1232

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo fekalnega zbiralnika â??â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.04.2003 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila in odločbo o imenovanju strokovne komisije, št. II-9/54, za sanacijo fekalnega zbiralnika â??â??.. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod št. objave Ob-â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JN 3/2003, z dne 21.05.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele štiri ponudbe. Naročnik je dne 18.06.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. II-9/86, iz katerega je razvidno, da je zavrnil vse ponudbe in razpis razveljavil. V obrazložitvi je naročnik navedel, da vlagatelj za podizvajalca â??â??, ni predložil dokazila po točki 1.3.7. razpisne dokumentacije, to je poročila pooblaščenega revizorja v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, kot jo zahteva Odredba o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov, ter dokazila po točki 1.3.3 razpisne dokumentacije, to je potrdila finančne računovodske službe naročnika.

Vlagatelj je dne 27.06.2003 vložil zahtevek za revizijo, podredno pa zahteval izdajo obrazloženega obvestila skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. II-9/90, z dne 02.07.2003.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.07.2003, v katerem uvodoma navaja, da obvestilo o oddaji javnega naročila ni vsebovalo pravnega pouka, kot to zahteva ZJN-1 ter da je bil tudi pravni pouk v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila pomanjkljiv. Vlagatelj navaja tudi, da je obvestilo o oddaji javnega naročila sestavljeno v nasprotju z določilom 76. člena ZJN-1, saj niso navedeni razlogi za zavrnitev ponudb oziroma v nasprotju s 77. členom ZJN-1, ker ni natančno navedel razlogov za zavrnitev ponudb. Zaradi navedenih pomanjkljivosti po vlagateljevem mnenju ni mogoč formalni preizkus izpodbijanega obvestila.
Vlagatelj na podlagi v obvestilu o oddaji javnega naročila podanih informacij navaja, da se objava javnega razpisa (v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za podizvajalce) sklicuje na razpisno dokumentacijo, kar je v nasprotju z prvim odstavkom 50. člena ZJN-1, kjer je določeno, da morajo biti merila v objavi javnega razpisa enaka tistim v razpisni dokumentaciji. To merilo, ki je po njegovem mnenju obvezna sestavina izpolnjevanja pogojev za udeležbo po 41. členu ZJN-1, je tudi diskriminatorno v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je diskriminatorno tudi zaradi tega, ker zahteva enako izpolnjevanje pogojev tako za ponudnika kot tudi za podizvajalca, čeprav lahko v določenih točkah prevzame ponudnik podizvajalčeve pogoje, če jih sam ne dosega. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil vsa potrebna dokazila zase kot tudi za podizvajalca, kar je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju. Dodaja pa, da je obseg del podizvajalcev v njegovi ponudbi tako majhen, da je vprašljivo ali je navedbo teh podizvajalcev pravno šteti za kategorijo, za katero je naročnik menil, da bi morali izpolnjevati iste pogoje. Vlagatelj navaja, da ne razpolaga s poročilom o strokovnem ocenjevanju ponudb, trdi pa, da je predložil vsa zahtevana dokazila iz točke 1.3.7. in potrdila iz točke 1.3.3..

Vlagatelj je po pozivu naročnika (dopis, št. II-9/90, z dne 18.07.2003) dne 22.07.2003 vplačal takso iz 22. člena ZRPJN v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. II-9/92, z dne 24.07.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil pravni pouk, glede na to, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, dovolj razumljivo naveden. V zvezi z očitkom vlagatelja, da v obvestilu o oddaji javnega naročila niso navedeni razlogi za zavrnitev ponudb, naročnik odgovarja, da so bili le-ti jasno in izčrpno navedeni, kar je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj nanje podaja vrsto vsebinskih pripomb. Naročnik navaja, da je navajanje teh tako konfuzno in protislovno (mešanje pogojev in meril), da se do njih skoraj ne more opredeliti. V delu zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj navaja, da so pogoji (merila) diskriminatorni, naročnik le-tega zavrača na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Naročnik navaja, da vlagatelj na enem mestu v zahtevku za revizijo ne ugovarja dejstvu, da ni predložil zahtevanih dokumentov oziroma ni poizkušal dokazati, da so le-ti predloženi v ponudbi, na drugem mestu pa zatrjuje, da je predložil vsa zahtevana dokazila. Naročnik vztraja pri tem, da vlagatelj za svojega podizvajalca ni predložil ustreznega potrdila finančno - računovodske službe naročnika in poročila pooblaščenega revizorja v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagateljeva navedba, da je delež njegovega podizvajalca tako majhen, da ga ni šteti pod kategorijo podizvjalcev, je po naročnikovem mnenju neutemeljena, saj je v svoji ponudbi vlagatelj kot podizvajalca navedel â??â?? in je priložil medsebojno pogodbo o sodelovanju. V skladu z določbami razpisne dokumentacije pa je bilo potrebno izpolnjevanje pogojev za podizvajalce dokazati na isti način, kot je bilo to zahtevano za ponudnika. Naročnik navaja, da v zapisniku o javnem odpiranju ponudb ni preverjal pogojev za sposobnost in usposobljenost, ampak samo pravočasnost in pravilnost označitve ponudbe. Naročnik še navaja, da vlagatelj ni izkazal, da razpolaga s spornim potrdilom iz točke 1.2.4. skladno z navodilom iz točke 1.3.3. za podizvajalca, poleg tega ga pri naročniku sploh ni zahteval, niti ga le-ta ni izdal, torej ga tudi ni mogel priložiti.
Naročnik zaključuje, da je bil postopek razveljavljen iz razloga, ker nobena od ponudb ni bila sprejemljiva in pravilna. Četudi bi bila vlagateljeva ponudba pravilna, bi bilo potrebno v pomanjkanju dveh popolnih (pravilno: pravilnih) ponudb javni razpis razveljaviti.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.08.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. II-9/100, z dne 05.08.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo z delom dokumentacije glede predmetnega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-169/03-22-1169, z dne 11.08.2003, naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, da dostavi manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je z dopisom, št. II-9/103, z dne 13.08.2003, odstopil Državni revizijski komisiji manjkajočo dokumentacijo, ki jo je prejela dne 18.08.2003.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja, da obvestilo o oddaji javnega naročila ni imelo določenega pravnega pouka ter da ni prejel poročila o oddaji naročila, ugotavlja, da ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. V predmetnem postopku je naročnik izdelal poročilo o oddaji naročila, št. II-9/85, z dne 18.06.2003 ter ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. II-9/86, z dne 18.06.2003, obvestil, da je zavrnil vse ponudbe in razpis razveljavil. V obrazložitvi tega obvestila je navedel razloge, zaradi katerih je štel ponudbe kot nepravilne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v skladu z 78. členom ZJN-1.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da izdano obvestilo ni imelo pravnega pouka, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 za obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) in za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-1) ne določa pravnega pouka kot (obvezne) sestavine teh dveh dokumentov. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj za pravno varstvo v tem postopku ni bil prikrajšan, ne glede na to, da ga naročnik ni opozoril (čeprav tega zakon od njega tudi ne zahteva) na možnosti pravnega varstva, ki ga ponudnikom ponuja 79. člen ZJN-1 in 12. člen ZRPJN, saj vlagatelj očitno pozna določbe tako 79. člena ZJN-1 kot tudi ustrezne določbe ZRPJN, saj je v skladu z njimi tudi postopal. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj zaradi tega ravnanja naročnika v tem postopku ni bil prikrajšan za pravno varstvo oziroma to ravnanje naročnika ni vplivalo na njegove pravice, zato je njegov zahtevek v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija pri presojanju vlagateljeve navedbe, da je naročnik s postavljenimi pogoji (oziroma merili) diskriminiral ponudnike, ugotavlja, da vlagatelj ne loči med merili za izbiro najugodnejše ponudbe in pogoji za udeležbo, ki jih je naročnik določil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 11. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je merilo: "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb", v 12. točki tega odstavka pa opredeljuje pogoj kot: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Iz zakonske definicije pogoja in merila namreč izhaja bistvena razlika v njuni naravi. Medtem, ko je merilo vedno relativne narave, je pogoj vedno absoluten oziroma izključujoč. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je torej "condicio sine qua non", da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno.
ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v 50. členu ZJN-1, kjer je med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena).

Iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da vlagatelj meni, da je naročnik kršil določila ZJN-1 v zvezi z obveznimi pogoji, in sicer iz razloga, ker je zahteval, da ponudniki dokažejo izpolnjevanje pogojev tudi za podizvajalce na isti način, kot je to v razpisni dokumentaciji naročnika določeno za ponudnika, in ne v zvezi z merili za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki so bila v razpisni dokumentaciji določena v točki VI. Merila in so naslednja: ponudbena cena, najugodnejši garancijski rok (odgovornost za solidnost gradnje), plačilni pogoji, rok izvršitve del.

ZJN-1 v 41. členu posebej določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna ponudba. V prvem odstavku tega člena je določeno: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Drugi odstavek tega člena izrecno določa, da je dolžan naročnik ponudbo izločiti iz postopka, če ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v tem odstavku. ZJN-1 v 42. členu določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev, drugi odstavek 45. člena ZJN-1 pa določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". V tem določilu ZJN-1 ureja zahteve oziroma pogoje, ki jih določi naročnik in katere mora vsaka posamezna ponudba prav tako izpolnjevati, zato, da se šteje za pravilno. V nasprotju s pogoji pa so merila relativne narave, kar pomeni, da ni nujno, da posamezna ponudba izpolnjuje merila, da se šteje za pravilno. Ponudba, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje in pogoje oziroma zahteve, ki jih je določil naročnik, vendar pa pri vrednotenju na podlagi meril ne prejme prav nobene točke, se prav tako šteje za pravilno ponudbo. Naročnik ugotavlja ali ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zatem pa samo pravilne ponudbe vrednoti na podlagi vnaprej postavljenih meril.

Ob tem je potrebno ugotoviti, da tretji odstavek 42. člena ZJN-1 določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika." Naročnik je torej v skladu s citiranim določilom ZJN-1 v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki V. Pogoji za usposobljenost in sposobnost na strani 4. navedel: "OPOZORILO: Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način kot se to zahteva od ponudnika. Pogoje za usposobljenost določene v 1.2.5., 1.2.6. in 1.2.7.točki (zgoraj, ne pa 1.2.11.) lahko ponudnik zagotovi, v primeru, če jih sam ne izpolnjuje tudi kumulativno (skupno) s podizvajalci, kar pa ne velja za pogoj finančne sposobnosti (da ponudnikov žiro račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran) Predmetni pogoj mora izpolnjevati vsak podizvajalec. V primeru nastopanja s podizvajalci pa je potrebno ponudbi predložiti pogodbo o takšnem nastopanju."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri postavljanju zahtev za izpolnjevanje obveznih pogojev za ponudnika in njegove podizvajalce ravnal skladno z 41. oziroma 42. členom ZJN-1 in s 46. členom ZJN-1, ki določa, da lahko naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik obvezno navesti ime podizvajalca, ki je v primeru sklenitve pogodbe imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila) ugovarjanje zoper določila razpisne dokumentacije pravno formalno prepozno. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist. V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da je z zahtevami v razpisni dokumentaciji v zvezi s podizvajalci diskriminatorno obravnaval ponudnike, s čimer pa je bil nedvomno seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njeno vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Kljub temu, da presojanje zakonitosti izpodbijane zahteve naročnika zaradi določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoče, pa je Državna revizijska komisija preverila ali je naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1 in pri tem ugotovila naslednje.

Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. II-9/86, z dne 18.06.2003, kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel, da je le-ta kot podizvajalca navedel â??â??, zanj pa ni predložil poročila pooblaščenega revizorja v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, kot jo zahteva Odredba o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (dokazilo po točki 1.3.7. razpisne dokumentacije) in potrdila finančne računovodske službe naročnika (dokazilo po točki 1.3.3. razpisne dokumentacije). V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, št. II-9/90, z dne 02.07.2003, pa je naročnik navedel, da je bil vlagatelj izločen iz nadaljnjega postopka, ker ni izpolnil zahtevanih pogojev iz poglavja V. Sposobnost in usposobljenost in sicer tistih, ki so navedeni v točkah 1.2.4. ter 1.2.10. Za podizvajalca â??.., ki ga je vlagatelj navedel v ponudbi, ni priložil poročila pooblaščenega revizorja (pogoj v točki 1.2.10, dokazilo 1.3.7. tretja alinea navodil ponudnikom) in potrdila finančno-računovodske službe naročnika, da ima poravnane vse obveznosti do naročnika (pogoj 1.2.4., dokazilo 1.3.3. druga alinea navodil ponudnikom). Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotovila, da je v ponudbi navedel podizvajalca â??â?? za montažna dela, priložil medsebojni sporazum o sodelovanju pri ponudbi in izvajanju del na objektu "Sanacija glavnega zbiralnika â??â??" ter dokazila, zahtevana v razpisni dokumentaciji, razen dokumentov, ki jih je navedel naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. II-9/86, z dne 18.06.2003 ter v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, št. II-9/90, z dne 02.07.2003.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zaradi česar te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je navedba vlagatelja, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-1, ker ni navedel razlogov za zavrnitev ponudb, neutemeljena. Na podlagi navedenega gre namreč ugotoviti, da je naročnik pojasnil razloge za nepravilnost vlagateljeve ponudbe in tudi za nepravilnost ostalih ponudb ter da je bil na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1 dolžan te ponudbe zavrniti. Ob upoštevanju pogoja, določenega v prvem odstavku 76. člena ZJN-1, da lahko naročnik izbere najugodnejšega ponudnika le v primeru, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov, pa je bil dolžan predmetni postopek oddaje javnega naročila zaključiti.

Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi navedbo vlagatelja, da je naročnik kršil tudi 77. člen ZJN-1, saj je v tem zakonskem določilu dopuščena možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Dovoljuje torej zavrnitev vseh ponudb (četudi so te formalno pravilne). Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb) določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena ZJN-1) ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1). Kot pa je bilo že ugotovljeno zgoraj, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotovil, da so vse ponudbe nepravilne in sprejel odločitev o oddaji javnega naročila na podlagi 78. člena ZJN-1, iz razlogov določenih v prvem in drugem odstavku 76. člena ZJN-1.

Glede vlagateljeve navedbe, da je bila na javnem odpiranju ponudb njegova ponudba ocenjena kot pravilna, kar pa je kasneje naročnik spremenil, Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) ne ugotavlja pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb. Glede vsebine zapisnika o odpiranju ponudb je potrebno ugotoviti, da le-ta ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja ponudb, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. V predmetnem postopku pa je iz zapisnika o odpiranju ponudb za pridobitev najugodnejšega izvajalca v postopku oddaje javnih naročil, št. JN 3/2003, z dne 21.05.2003, razbrati, da naročnik sploh ni ugotavljal prisotnosti zahtevanih dokumentov v posameznih ponudbah in posledično tudi ni mogel preverjati izpolnjevanja pogojev za usposobljenost in sposobnost, kar v sklepu, št. II-9/92, z dne 24.07.2003, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja tudi naročnik.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku ni kršil določil razpisne dokumentacije in ZJN-1, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??