018-165/03

Številka: 018-165/03-22-1236

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila â??.-27/2002/1A-II. faza OMP za tiskanje vizitk in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa â??.., zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila â??-27/2002/1A-II. faza OMP za tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se ne nanaša na postopek oddaje javnega naročila â??.-27/2002/1A-II. faza OMP za tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, zavrže.

3. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 3.7.2003, se zavrže.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis â??-27/2002-OMP za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov po omejenem postopku. V 3. točki objave javnega razpisa je naročnik določil, da bo predmetno naročilo oddajal po posameznih sklopih. Sestavni del prve faze tega javnega naročila je bil tudi 4. sklop "posetnice, obrazci, diplome, priznanja, kuverte, dopisni papir, izseki, zlatotisk, različna preganja, papirne vrečke, nalepke, drugo promocijsko gradivo itd.", ki je predmet tega revizijskega postopka. Prva faza postopka oddaje javnega naročila je bila zaključena z izdajo obvestila o priznanju sposobnosti, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.8.2002 (ki je postalo pravnomočno dne 29.10.2002), s katerim je naročnik kandidatom (med njimi tudi vlagatelju) priznal sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila po posameznih sklopih.

Po končani prvi fazi omejenega postopka je naročnik vse kandidate, ki jim je v 4. sklopu priznal sposobnost in usposobljenost (med njimi tudi vlagatelja), s povabilom, št. 404-08-20/2002-27, z dne 22.1.2003, povabil k oddaji ponudb za tiskanje vizitk. Iz dokumenta "obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb za javno naročilo št. â??.-27/2002/1-II faza-OMP-tiskanje vizitk", št. 404-08-20/2002-31, z dne 27.2.2003, je razvidno, da je naročnik obe prejeti ponudbi zavrnil, in sicer z obrazložitvijo, da sta oba ponudnika podala neobičajno visoko ceno. V obrazložitvi tega obvestila naročnik navaja, da je opravil analizo tržišča tiskanja vizitk in ugotovil, da se cena za vizitko giblje v povprečju okrog 100 SIT, ponujene cene pa bistveno odstopajo od drugih ponujenih in poznanih cen za enako vrsto blaga na tržišču.

Naročnik je s povabilom, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, začel nov postopek in vse kandidate ponovno povabil k predložitvi ponudbe za tiskanje vizitk. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-20/2002-52, z dne 29.5.2003, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, iz dokumenta "obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb za javno naročilo št. â?? - 27/2002/1-II faza-OMP tiskanje vizitk", št. 404-08-20/2002-65, z dne 10.6.2003, pa je razvidno, da je naročnik ponovno zavrnil vse ponudbe, tudi tokrat z obrazložitvijo, da so vsi ponudniki ponudili neobičajno visoke cene glede na že poznane cene na tržišču.

Vlagatelj je naročniku dne 20.6.2003 posredoval "zahtevek za obrazloženo obvestilo in za revizijo postopka oddaje javnega naročila št. â?? - 28/2002/1A". V zahtevku vlagatelj navaja, da ga je naročnik dne 10.6.2003 pisno obvestil, da zavrača vse ponudbe za javno naročilo št. â?? - 27/2002/1A - II. faza OMP za skupino tiskanje vizitk. Vlagatelj se z vsebino obvestila ne strinja in je prepričan, da je prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do kršenja določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1), zato zahteva obrazloženo obvestilo, hkrati pa vlaga zahtevek za revizijo, ki ga utemeljuje z naslednjimi navedbami.
Vlagatelj navaja, da se je naročnik kot neposredni proračunski porabnik odločil za postopek oddaje javnega naročila po omejenem postopku, saj je očitno ocenil, da je na slovenskem trgu zaradi zahtevnosti projekta ter tehničnih in ostalih pogojev le omejeno število izvajalcev, ki bi bili sposobni izpolniti naročilo. Namen 1. faze takšnega postopka je ugotovitev sposobnosti bodočih ponudnikov - kandidatov za izpolnitev okvirno predstavljenega javnega naročila, trdi vlagatelj, in nadaljuje, da je naročnik v tej fazi ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za izpolnitev javnega naročila in mu je tudi priznal status kandidata za izpolnitev javnega naročila za obdobje treh let za več skupin izdelkov oziroma storitev. Vlagatelj navaja, da je naročnik že kmalu po končani 1. fazi omejenega postopka pričel iskati informacije za izvajanje grafičnih storitev in za izdelavo grafičnih izdelkov pri drugih pravnih in fizičnih osebah, ki pa jim prej ni priznal statusa kandidata. Medtem ko je uradni postopek oddaje javnega naročila vodil naročnikov Urad za logistiko, Služba za javna naročila, pa je mimo tega postopka opravljal pisna povpraševanja pri različnih potencialnih ponudnikih naročnikov Sekretariat generalnega sekretarja, Služba za publicistiko, kar je neobičajno, če je imel naročnik v ta namen v okviru Urada za logistiko organizirano Službo za javna naročila, trdi vlagatelj. Po vlagateljevih podatkih je naročnikova Služba za publicistiko pošiljala v septembru 2002 povpraševanje za tiskanje brošure Doktrina civilne obrambe RS na tri naslove: â??.. (obema je bila že priznana sposobnost za kandidata) in â??. (tej ni bila priznana sposobnost in je bila izločena iz postopka, ker njena ponudba ni ustrezala splošnim in posebnim pogojem naročnika). Ista Služba je septembra 2002 poslala povpraševanje za tiskanje brošure Navodilo za prevzem živil v â??. na naslove podjetij â??.., ki nista imela statusa kandidata v 1. fazi postopka, in â??.., kateremu mu je bila sposobnost priznana. Nadalje je Služba za publicistiko povpraševala po ponudbi za tiskanje vizitk, čeprav je že izbrala 9 kandidatov za opravljanje teh storitev. Vlagatelju je znano, da sta bili dve od treh naročil dejansko realizirani in javna naročila oddana ponudnikom, ki niso imeli priznane sposobnosti kandidata za oddajo javnega naročila, za tretje (povpraševanje vizitk) pa vlagatelj zahteva od naročnika pojasnilo, komu je oddal tiskanje oziroma izdelavo vizitk. V prvih dveh opisanih postopkih so bile že stiskane knjige oziroma brošure, trdi vlagatelj, in predlaga, naj jih naročnik predloži Državni revizijski komisiji. Iz podatkov o tiskarni bo razvidno, navaja vlagatelj, katero grafično podjetje je izvršilno naročilo.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik samovoljno, po svoje in mimo predpisov ter izven javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov izvršil tudi naročilo tiskanja zvezkov. Po vlagateljevih podatkih je to naročilo izvedla â??.., ki ni omenjena kot kandidat v izboru javnega naročila za grafične izdelke in storitve. Iz članka, objavljenega v â??., je razvidno, da je izvajalec opravil tiskanje in izdelavo zvezkov nestrokovno, nekvalitetno, grafično nekultivirano in nekomunikacijsko, trdi vlagatelj, in se sprašuje, kakšna je strokovna usposobljenost odgovornih oseb naročnika, ki so odločili o oddaji tega naročila, ter na kakšen način je bilo lahko naročilo oddano izven postopka javnega naročila št. â??. -27/2002-0MP.
Vlagatelj dalje navaja, da je utemeljitev obvestila o zavrnitvi vseh ponudb zavajajoča in nekorektna. Povpraševanje po ponudbi za tiskanje vizitk šifra 023-03-15/2003-1 z dne 10.2.2003 je bilo poslano na naslove več pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z grafično dejavnostjo in ki sploh niso sodelovale v 1. fazi postopka oddaje javnega naročila. Iz povpraševanja ni razvidno, meni vlagatelj, da bi šlo za analizo tržišča in za spoštovanje temeljnega načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, kot se naročnik sklicuje v obvestilu o zavrnitvi tiskanja vizitk. Po vlagateljevem mnenju to dokazuje tudi navedba: "Rok dokončanja dela in dostava bo po dogovoru." Povpraševanje je podpisala voditeljica službe â??.. (ta Služba je v 5. členu pogodbe določena samo za strokovni nadzor nad izvajanjem javnega naročila), kontaktna oseba pa je â??.. ki je v pogodbi imenovan za pooblaščeno osebo za nadzor na strani naročnika. Dolžnost pooblaščene osebe pa je, zatrjuje vlagatelj, da ves čas izvajanja javnega naročila koordinira delo in nadzoruje delo izvajalca, pooblaščena oseba odobri in pregleda ozalid. â??.. se pojavlja na eni strani kot pooblaščena oseba naročnika v tem postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa je kontaktna oseba pri povpraševanjih, vodenih s strani Službe za publicistiko. Vlagatelj zahteva, da naročnik pojasni vlogo â??. v teh postopkih, hkrati pa se sprašuje, ali ima omenjena oseba sploh ustrezna strokovna znanja s področja grafične dejavnosti, ker naročnik očitno ne razlikuje med osnovnimi parametri v grafični dejavnosti.
Naročnik po mnenju vlagatelja ne razlikuje med enkratnim naročilom večje količine (10.000 izvodov) vizitk (kar je predmet povpraševanja po ponudbi za tiskanje vizitk) in med ponudbo za tiskanje sukcesivnih serij z večkratnimi manjšimi naročili v obdobju veljavnosti pogodbe. V obeh naročilih je namreč velika cenovna razlika, saj se velika količina vizitk izdeluje in tiska z manjšimi stroški kot več količinsko manjših serij vizitk (za manjše serije so večji stroški tiska, priprave, materiala, ipd.). Vlagatelj trdi, da je ponudil ceno, ki je bila nizka na podlagi razpisanih pogojev (sukcesivna dobava) in najnižja med petimi ponudniki.
Vlagatelj meni, da gre pri naročniku za namerno zavajanje ali pa nepoznavanje grafične dejavnosti, in zatrjuje, da mu je zaradi omenjenih nepravilnosti nastala materialna in moralna škoda. Vlagatelj tudi meni, da bi moral naročnik potem, ko je določenim kandidatom priznal sposobnost za izvajanje konkretnega javnega naročila, izbrati izvajalce za izvedbo posameznega naročila med temi kandidati in ne izven kroga kandidatov, ki jim je priznal sposobnost za obdobje treh let. Povpraševanje izven kroga kandidatov vlagatelju vzbuja sum na korupcijo, zakulisne igre, diskriminacijo izbranih kandidatov, favoriziranje neizbranih potencialnih kandidatov in kršenje načela enakopravnosti. V 76. členu ZJN-1 je navedeno, kdaj lahko naročnik zavrne vse ponudbe (če prejme samo nesprejemljive in neprimerne ponudbe), zavrnitev vseh ponudb pa mora pisno utemeljiti (77. člen) ter hkrati o zavrnitvi vseh ponudb obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, trdi vlagatelj. Iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb ni razvidno, da bi naročnik slednje obveščal o zavrnitvi vseh ponudb, prav tako pa ni razvidno, kako bo naročnik postopal v nadaljevanju postopka, v katerem je zavrnil vse prejete ponudbe. Vlagatelju ni jasno, ali naročnik nima več potrebe po oddaji naročila, ali bo nadaljeval postopek s pogajanji ali po postopku za naročila male vrednosti ali pa bo postopek ponavljal, zato zahteva o tem ustrezno pojasnilo.
Na koncu vlagatelj navaja, da bo takso plačal na podlagi naloga naročnika, iz katerega mora biti razviden račun, na katerega je potrebno plačati takso in višina takse, saj iz razpisnega postopka teh podatkov ni mogel ugotoviti. Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi nepravilnosti v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ustrezno ukrepa. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, in sicer takso ter odvetniške stroške v višini 90.000,00 SIT z 20% DDV.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 404-08-212/2003-2, z dne 27.6.2003, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT naročniku posredoval z dopisom, z dne 3.7.2003, ki ga je naslovil kot "dopolnitev zahtevka za obrazloženo obvestilo in za revizijo postopka oddaje javnega naročila št. â??. - 28/2002/1A". V tem dopisu vlagatelj dodatno navaja, da iz povabila k oddaji ponudbe za izvedbo javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov â??-27/2002/1A - II. faza OMP ni razvidno, katerim potencialnim ponudnikom in za katere skupine izdelkov je naročnik poslal ponudbo za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Iz celotnega postopka oddaje javnega naročila pa sploh ni razvidna vrednost javnega naročila (niti za celotno naročilo, niti za posamezne sklope), zaradi česar je po mnenju vlagatelja vprašljivo vodenje postopka, saj se dejansko ne ve, ali ne gre v konkretnem primeru celo za naročila male vrednosti, postopek za "velika" naročila in naročila male vrednosti pa se precej razlikuje. Obveznost določitve vrednosti naročila izhaja iz 21., 27. in 28. člena ZJN-1, trdi vlagatelj, in dodaja, da naročnik v celotnem postopku ni spoštoval tretjega odstavka 21. člena ZJN-1, ki se nanaša na obveznost zagotovitve strokovne ocene ponudb. Naročnik mora zagotoviti strokovno oceno ponudb, tako da lahko izloči ustrezno oziroma neustrezno ponudbo in izbere po postavljenih merilih najugodnejšo ponudbo. Če je naročilo zahtevnejše ali pa naročnik nima ustrezno usposobljenih kadrov, ki bi lahko ocenjevali ponudbe, mora imenovati strokovno komisijo, ki bo v skladu s pravili stroke objektivno ocenila ponudbe, navaja vlagatelj. Vlagatelj meni, da naročnik v konkretnem primeru ni imel na razpolago strokovno usposobljenih kadrov in da osebe, ki so sodelovale v postopku na strani naročnika, niso poznale osnov grafične, tiskarske in založniške dejavnosti.
Vlagatelj dalje navaja, da je po vložitvi zahtevka za revizijo od naročnika naknadno prejel še obvestilo o neoddaji javnega naročila â??.-27/2002/4 - II. faza OMP za tiskanje zloženk (št. 404-08-20/2002-81, z dne 1.7.2003), ki ga je vlagatelj prejel dne 2.7.2003 in iz katerega je razvidno, da naročnik ni izbral nobenega ponudnika, ker naj bi prejel od vseh ponudnikov samo neustrezne ponudbe. Omenjeno javno naročilo, na katerega se nanaša obvestilo o neoddaji javnega naročila z dne 1.7.2003, se nanaša na isto javno naročilo, to je na grafične storitve in izdelavo grafičnih izdelkov, s tem da se to naročilo nanaša na enega izmed sklopov, to je na izdelavo zloženk, kar sodi v sklop javnega naročila št. â??-27/2002-OMP, v katerem je naročnik vlagatelju že priznal sposobnost kandidata za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj zato razšija zahtevek za revizijo tudi na ta del postopka (sklop), saj se mora obravnavati kot enotno javno naročilo. Utemeljitev zahtevka za revizijo pa je za ta sklop enaka kot v dosedanjem postopku.
Vlagatelj dalje navaja, da dolgo časa ni prejel odgovora na ponudbo "Povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov â??.-27/2002/4-II. faza OMP", čeprav je bil rok za oddajo ponudbe do dne 9.6.2003. Vlagatelj je bil presenečen nad ugotovitvami, navedenimi v enotnem obrazcu za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19.6.2003, kjer je iz priloge 1-Cenik, cena na kos z DDV, razvidno, da naj bi tako vlagatelj kot tudi ostali ponudniki ponudili v razpisni dokumentaciji dve ceni, zaradi česar so ponudbe vseh nepravilne. Vlagatelj zatrjuje, da naknadnega pisnega obvestila, na katerega se sklicuje naročnik o spremembi opisa predmeta in roka za oddajo ponudbe (dopis z dne 6.6.2003), sploh ni prejel. Naročnik v zapisniku navaja, da je obvestilo poslal udeležencem postopka po faxu, kar je nepravilno, meni vlagatelj, saj bi moral spremembo pogojev javnega naročila objaviti na enak način, kot je objavil prvotno povabilo k oddaji ponudbe, to pa je bilo v pisni obliki in neposredno na naslov določenih ponudnikov. Vlagatelj je svojo ponudbo tako že oddal na predpisanih obrazcih oziroma naročnikovi razpisni dokumentaciji. Spremenjene ponudbe ni mogel, četudi bi jo prejel, oddati na drugih obrazcih, saj jih ni imel, prvotne obrazce pa je že oddal ponudniku z oddajo prvotnega naročila, trdi vlagatelj. Teh obrazcev naročnik vlagatelju ni vrnil v dopolnitev, torej vlagatelj svoje ponudbe sploh ni mogel veljavno dopolniti, trdi le-ta, in ob tem citira 25. člen ZJN-1. Očitno pa naročnik v spremembi opisa predmeta in roka oddaje ponudb z dne 6.6.2003 ponudnikom ni posredoval dovolj razumljivih informacij oziroma sprememb pogojev tudi ostali ponudniki niso prejeli, tako kot ne vlagatelj, saj se sicer ne bi zgodilo, da bi kar 6 ponudnikov oddalo nepravilne ponudbe in to z enako nepravilnostjo v ponudbi - dve ceni. Premalo razumljiva navodila naročnika pa ne smejo biti v škodo ponudnikov, trdi vlagatelj, saj mora biti javno naročilo jasno, razumljivo, s točnimi navodili, roki, prilogami in ostalimi pogoji, ki jih naročnik zahteva za izpolnitev javnega naročila. Vlagatelj tako meni, da je naročnik celoten postopek oddaje javnega naročila opravil površno, malomarno in v nasprotju s predpisi.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-20/2002-86, z dne 11.7.2003, skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vse usposobljene ponudnike, ki so predložili ponudbe za tiskanje vizitk, obvestil, da je bil vložen zahtevek za revizijo zoper obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb za javno naročilo pod št. â??.-27/2002/1A-II. faza OMP-tiskanje vizitk in da so zato vse nadaljnje aktivnosti naročnika prekinjene. Naročnik je ponudnikom tudi sporočil, da jih bo pisno obvestil o nadaljevanju postopka in odločitvi Državne revizijske komisije.

Naročnik je dne 18.7.2003 sprejel sklep, št. 404-08-212/2003-7, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema dosedanji potek postopka in navaja, da je vse ponudbe zavrnil zaradi neobičajno visokih cen glede na že poznane cene na tržišču. Tudi vlagateljeva ponujena cena za vizitko je presegala povprečno ceno, ugotovljeno s tržno analizo, za približno 300%, trdi naročnik. Naročnik dalje navaja, da je preveril tudi cene za tiskanje vizitk iz leta 2001, na podlagi katerih je dobil potrditev za nerealno visoke cene storitve tiskanja vizitk usposobljenih ponudnikov. Cena izdelave vizitk v letu 2001 je znašala okrog 50 SIT (glede na ponujeno ceno izbranega ponudnika), upoštevajoč letno stopnjo inflacije pa je tolikšen dvig cen nerealen, trdi naročnik. Naročnik meni, da je ravnal skladno z zakonom, saj je upošteval 4. člen ZJN-1, pri čemer je dolžan predhodno preveriti, komu bo oddal naročilo, ter zagotoviti gospodarno porabo sredstev.
Naročnik je v pravnem pouku zapisal, da je zoper sklep možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo, vlagatelja pa je pozval, da mu v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.7.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 404-08-212/2003-11, z dne 4.8.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-165/03-22-1155, z dne 6.8.2003, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila glede izvedbe predmetnega postopka v smislu 77. člena ZJN-1 in dodatne argumente za trditev, da se cena za vizitko giblje okrog 100 SIT. Prav tako je Državna revizijska komisija od naročnika zahtevala, naj se opredeli do vlagateljevih trditev o razliki v ceni za enkratno večjo količino tiskanja vizitk in za sukcesivno tiskanje vizitk z večkratnimi manjšimi naročili.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v dopisu, št. 404-08-212/2003-13, z dne 8.8.2003, odgovoril, da je po prejemu in izvedeni analizi ponudb ugotovil, da so vsi ponudniki predložili bistveno višje cene za kos, kot je dejanska realna cena izdelave vizitke na prostem trgu. Zato se je (upoštevajoč temeljno načelo javnega naročanja - načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) odločil, da ne odda naročila. Naročnik navaja, da je v letu 2001 izvedel podoben postopek oddaje naročila (tiskanje posetnic, obrazcev, diplom, kuvert in dopisnega papirja; poziv z dne 11.6.2001). Tehnični parametri za izdelavo vizitk so bili v takratnem naročilu enaki parametrom v predmetnem naročilu â??. 27/2002/1A-II. faza OMP - tiskanje vizitk, kar po mnenju naročnika kaže na dejstvo, da ta segment nima bistvenega vpliva na različnost strukture cene izdelka. V omenjenem postopku oddaje naročila po pozivu z dne 11.6.2001 je bila predvidena izdelava 66 različnih vizitk po 100 kosov z dinamiko 10-kratnih sukcesivnih naročil. Temu primerno so morali ponudniki formirati ceno vizitke, ker ni šlo za eno veliko naročilo, kar naj bi po vlagateljevem mnenju vplivalo na ceno izdelka. Dejstvo je, trdi naročnik, da je cena vizitke v primeru izdelave večjega števila različnih vizitk ob predpostavki večkratnih naročil v obdobju enega leta višja v primerjavi s ceno vizitke v veliki nakladi ob enkratnem naročilu. V postopku oddaje naročila po pozivu z dne 11.6.2001 so ponudniki predložili ponudbe s cenami za kos brez 19% DDV ob upoštevanju predvidene izdelave 66 različnih vizitk po 100 kosov z dinamiko 10-kratnih sukcesivnih naročil, kar po mnenju naročnika kaže na dejstvo, da so morali formirati ceno izdelka skladno z načinom naročanja in izdelave ter je struktura cene v takem primeru višja, kot če bi šlo za eno naročilo v veliki nakladi. Cene za kos brez DDV so bile sledeče: Formatisk (izbrani ponudnik) 39,40 SIT, CETIS 64,20 SIT, DELO tiskarna 73,50 SIT. Naročnik navaja, da je v fazi preverjanja cen in izvajanja analize trga upošteval, da je zaradi vpliva inflacije in rasti drobno prodajnih cen ter stroška papirja in ostalih repromaterialov ob upoštevanju stroškov dela povečanje cen povsem normalna ekonomska kategorija. Realno sprejemljivo povečanje cen, ob prej naštetih ekonomskih kazalcih, ki lahko vplivajo na formiranje lastne cene izdelka in s tem na drobno prodajno rast cene izdelka, bi bilo v višini 10% do 20% letno, kar bi ob upoštevanju maksimalnih rasti cen lahko predstavljalo v obdobju dveh let do 50% povečanja cene izdelka, trdi naročnik. Na podlagi cen iz leta 2001 ob kalkulaciji 50% povečanja v dveh letih bi se realno cene ponudnikov gibale: Formatisk 39,40 SIT x 50% = 59,10 - z 20% DDV = 70,92 SIT, CETIS 64,20 SIT x 50% = 96,30 - z 20% DDV =115,56 SIT , DELO tiskarna 73,50 SIT x 50% = 110,25 - z 20% DDV = 132,30 SIT. Po mnenju naročnika pa za razmere na slovenskem trgu ob upoštevanju vseh uradnih ekonomskih kazalcev v obdobju zadnjih dveh let ni sprejemljivo, da so upravičeni razlogi za 5 do 10-kratno povečanje cen v primerjavi s cenami iz sredine leta 2001.
Naročnik dalje navaja, da je v letu 2002 izvedel dve naročili izdelave vizitk. Na podlagi povpraševanja z dne 26.7.2002 za eno vizitko v 100 izvodih je prejel ponudbi s cenama 180,00 SIT z DDV za kos ter 294,00 SIT z DDV za kos. Na podlagi povpraševanja z dne 27.8.2002 za 3 vizitke (obojestransko) po 100 kosov in 6 vizitk (enostransko) po 100 kosov pa je prejel ponudbi s ceno 46,00 SIT brez DDV za kos ter ceno 40,00 SIT brez DDV za kos za 6 vizitk in ceno 52,00 SIT brez DDV za kos za tri vizitke. V začetku leta 2003 je naročnik izvedel še analizo trga s pridobitvijo večjega števila ponudb različnih izvajalcev. Povpraševanje št. 023-03-15/2003-1 z dne 10.2.2003 je bilo posredovano pod enakimi pogoji večjemu številu ponudnikov. Naročnik je prejel 6 ponudb ter po pregledu ugotovil, da se cene za izdelavo vizitk pri pogojih, kakršne je podal in so enaki kot v pozivu usposobljenim kandidatom po omejenem postopku, gibljejo od 60,00 SIT z DDV za kos do 132,00 SIT z DDV za kos. Na podlagi navedenega naročnik zavrača trditev vlagatelja, da je ravnal v nasprotju z določili ZJN-l, saj je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 404-08-212/2003-7, z dne 18.7.2003, navedel, da je izvajal postopek upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja in tudi podal razloge za tako odločitev. Prav tako naročnik zavrača trditev vlagatelja, da glede razlike v ceni ne razlikuje med enkratnim naročilom večje količine (10.000 vizitk) in med ponudbo enake količine vizitk za tiskanje sukcesivnih serij z večkratnimi manjšimi naročili v obdobju veljavnosti pogodbe. Naročnik trdi, da ni v nobeni analizi kot tudi ne v primerjavi cen različnih ponudnikov kalkuliral s cenami za enkratno naročilo v veliki nakladi, saj je njemu in vsem ponudnikom poznano dejstvo, da se vizitke za posamezno osebo ne naročajo v količinah po 10.000 kosov. Zato je taka trditev vlagatelja revizije povsem nesprejemljiva in zavajajoča, zaključuje naročnik.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-165/03-22-1145, z dne 6.8.2003, tudi od vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila, podatke in dokazila za njegovo trditev o razliki v ceni v primeru izdelave in tiska enkratnega naročila 10.000 vizitk ter izdelave in tiskanja vizitk sukcesivno z večkratnimi manjšimi naročili. Vlagatelj je v dopisu, z dne 11.8.2003, kateremu je priložil 4 priloge (povpraševanje po ponudbi za posetnice â??. št. 404-08-3/2002-39 z dne 29.1.2002, povpraševanje po ponudbi za tiskanje vizitk â??. št. 023-03-15/2003-1 z dne 10.2.2003, vzorec vizitke in mnenje vodje priprave pri vlagatelju), odgovoril, da je iz priloženih dokazil razvidna različnost parametrov, kot jih je naročnik podajal v povpraševanju po ponudbi za tiskanje posetnic. Iz prilog je mogoče po mnenju vlagatelja tudi razbrati, da naročnik poleg različnih količin ne loči tudi različnih tehničnih parametrov (vrsta papirja). Podobne napake kot v predmetnem naročilu za tiskanje vizitk je naročnik storil tudi v primeru javnega naročila za izdelavo zloženk â??, trdi vlagatelj, in dodaja, da bo (če bo potrebno) sestavil ločen zahtevek za revizijo.

V mnenju vodje priprave pri vlagatelju (dokument DES-45-03, z dne 11.8.2003) je navedeno, da parametri, ki so navedeni v pogodbi, niso točni (gre za drugačen material, font ni predviden). Podobo in izgled je naredila agencija â??., pri čemer naj bi šlo verjetno za strokovne napake â??. Tudi tehnični parametri naj ne bi bili v skladu s sedanjo podobo â??. V mnenju je navedeno, da naročnik ne razlikuje med enkratnim naročilom 10.000 vizitk in sukcesivno dobavo z večkratnimi naročili (hipotetično je lahko naročilo 1, 2, 3, 4, 5, 10, 50, 100 ali več vizitk z večkratnimi naročili). Pri večkratnih naročilih s sukcesivno dobavo nastopajo bistveno večji stroški v naslednjih tehnoloških postopkih: razporeditev vizitk na formo, več priprav za tisk, večja poraba papirja zaradi tiska in dodelave, nakup papirja (na zalogo, ali večkratni nakup v predvidenem obdobju veljavnosti pogodbe), večja poraba tiskarskih materialov, večja poraba filmov, večji logistični stroški itd.. V mnenju je tudi navedeno, da ni resnična naročnikova trditev o tem, da naročnik še vedno ni oddal predmetnega naročila za izdelavo vizitk nobenemu ponudniku. Naročnik naj bi se dogovarjal s ponudnikom â??â?? glede tiskanja vizitk (pri čemer naj bi jih nekaj bilo že narejenih) in tudi glede ostalih tiskarskih storitev, čeprav naj bi bilo podjetje â??.. izbrano za dobavo biro opreme, ne pa za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov. Mnenje še navaja, da naročnik ni preverjal cen na tržišču, temveč je povpraševal, iz povpraševanja pa je razvidno, da gre za enkratno naročilo 10.000 vizitk in da je bilo poslano na naslove več pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z grafično dejavnostjo in tudi s posredništvom, vendar pa niso sodelovale v I. fazi postopka javnega naročila.

Pooblaščenka vlagatelja je Državni revizijski komisiji posredovala dodatna pojasnila dne 25.8.2003 (dopis, z dne 21.8.2003), v katerih ponavlja trditve o razliki med ceno za sukcesivno tiskanje manjšega števila vizitk in ceno za enkratno tiskanje večjega števila vizitk. Ta razlika naj bi bila pogojena z bistveno višjimi stroški v določenih tehnoloških postavkah (razporeditev vizitk na formo, več priprav za tisk, večja poraba papirja za tisk in dodelavo, nakup papirja, večja poraba tiskarskih materialov, večja poraba filmov, večji logistični stroški ipd.). V dopisu pooblaščenka vlagatelja tudi navaja, da je naročnik opravil nepopolno in pristransko analizo trga in da podatek, da se cena giblje okoli 100 SIT za vizitko, ni točen, saj naj bi bila cena iz javnih naročil za tiskanje vizitk, ki jih je naročnik izvedel leta 1999 in 2002, 28,60 SIT (za večjo količino) in 156,00 SIT (za manjše količine) oz. 41,00 SIT (za večjo količino) in 236,00 SIT (za manjše količine) brez DDV, naročnik pa bi moral vsem ponudnikom ponuditi enake pogoje. Pooblaščenka opozarja, da naročnik v pisni ponudbi (povabilu) ne omenja sukcesivne dobave z večkratnimi naročili, pač pa jo omenja v 2. členu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija naj bi bila neskladna in nejasna, saj ponudniku ne daje jasnih navodil za oddajo pravilne ponudbe, hkrati pa naročniku omogoča nedovoljeno manipuliranje s podatki. Pooblaščenka tudi ponavlja trditev o tem, da je naročnik naročilo za tiskanje vizitk oddal podjetju â??.. čeprav le-to ni bilo izbrano za tiskanje vizitk, temveč za dobavo biro opreme, ter opozarja, da je neznani tiskar izdelal zloženko, čeprav naročnik v postopku oddaje javnega naročila za tiskanje zloženk ni izbral nobenega ponudnika. Po mnenju pooblaščenke so odgovorne osebe naročnika zlorabile svoje položaje in bi morale za nepravilnosti kazensko, moralno in materialno odgovarjati. Pooblaščenka vlagatelja je dopisu priložila predračun podjetja â??.., z dne 7.12.1999 in 4.2.2002, ter zloženko "Pridruži se nam - Slovenska vojska".

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvo in drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Neizbrani ponudnik, ki meni, da je v postopku oddaje javnega naročila prišlo do kršitev predpisov s področja javnega naročanja, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo, lahko pa pred tem v skladu z 79. členom ZJN-1 zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V slednjem primeru se (nov) rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje od dneva prejema obrazloženega obvestila, saj se ponudnik praviloma šele na podlagi obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji naročila odloči, ali bo vložil zahtevek za revizijo ali pa se bo zadovoljil z naročnikovimi pojasnili. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila oz. revizijskem postopku je vlagatelj z dopisom, z dne 20.6.2003, od naročnika istočasno zahteval obrazloženo obvestilo in revizijo postopka oddaje javnega naročila. Čeprav je v skladu z ZJN-1 obrazloženo obvestilo (če je zahtevano) postopkovno umeščeno pred vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar bi moral naročnik na podlagi vlagateljevega dopisa, z dne 20.6.2003, načeloma najprej obrazložiti svojo odločitev o tem, da ni izbral nobenega ponudnika, pa gre ugotoviti, da vlagatelj na naročnikov poziv za predložitev potrdila o vplačilu takse, kot enega izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ni imel pripomb. Vlagatelj je takso vplačal in naročniku posredoval potrdilo o vplačilu, samemu nadaljevanju revizijskega postopka pa (z vidika zahteve za obrazloženo obvestilo) tudi ni nasprotoval, zato je njegov zahtevek, z dne 20.6.2003, tudi Državna revizijska komisija obravnavala kot zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je v mejah zahtevka za revizijo vsebinsko obravnavala le tiste vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na domnevne kršitve v postopku oddaje javnega naročila â??.. - 27/2002/1-II faza-OMP za tiskanje vizitk po povabilu št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, saj je bil zahtevek za revizijo vložen v tem postopku in zoper obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb za javno naročilo â??.- 27/2002/1-II faza-OMP tiskanje vizitk, št. 404-08-20/2002-65, z dne 10.6.2003. S tem obvestilom je namreč naročnik ponudnike obvestil, da v postopku oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk ni izbral nobenega ponudnika oz. da je zavrnil vse prejete ponudbe.

Medtem ko drugi odstavek 76. člena ZJN-1 določa ravnanje naročnika v primeru prejema nepravilnih ponudb, pa je zavrnitev vseh ponudb, četudi formalno pravilnih, urejena v 77. členu ZJN-1. Le-ta določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena), ter da mora ponudnike ali kandidate takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1). Prvi odstavek 77. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik o zavrnitvi vseh ponudb obvestiti vlado oz. svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, odločitev pa mora tudi poslati v objavo Uradnemu listu RS in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti. Opozoriti velja, da se začnejo tiste določbe ZJN-1, ki obvezujejo naročnika, da sporoča določene podatke pristojnim organom Evropskih skupnosti oz. jih objavlja v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, v skladu s prvim odstavkom 136. člena ZJN-1 uporabljati šele z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 torej ne prepoveduje. Iz zgoraj navedene določbe 77. člena ZJN-1 je namreč mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ter pridobitvi ustreznega števila pravilnih samostojnih ponudb ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. 77. člen ZJN-1 je povezan z vprašanjem (ne)obstoja dolžnosti skleniti pogodbo v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj dolžnosti skleniti pogodbo lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo le od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje dolžnosti skleniti pogodbo tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da je ni mogoče zagovarjati. Ne samo to, tudi po definiciji 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je sprejemljiva ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam. ZJN-1 tudi sicer izrecno ne prepoveduje, da naročnik v primeru prejema pravilnih ponudb s (pre)visokimi ponudbenimi cenami le-teh ne bi smel zavrniti. še več, v primeru, če najugodnejša ponudbena cena presega dovoljeno, lahko izbiro ponudbe preprečujejo javnofinančni predpisi (preseganje v proračunu predvidenih sredstev).

Državna revizijska komisija lahko v primeru zavrnitve vseh ponudb tako zgolj preveri, ali je naročnik izvedel vsa formalna ravnanja, ki jih od njega zahteva 77. člen ZJN-1, in ali je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ustrezno utemeljena. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljil v obrazložitvi obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, št. 404-08-20/2002-65, z dne 10.6.2003, dodatno pa jo je na zahtevo Državne revizijske komisije pojasnil v dopisu, št. 404-08-212/2003-13, z dne 8.8.2003. Iz naročnikovih izvajanj je razvidno, da so se cene za vizitke v prejšnjih (tehnično in dinamično primerljivih) postopkih oddaje javnih naročil in povpraševanjih, izvedenih z namenom raziskave tržišča, gibale od 47,28 do 294,00 SIT za kos, medtem ko so cene, pridobljene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, nekajkrat višje od dosedanjih (ponudbene cene se gibljejo med 384 SIT in 522 SIT za slepi tisk in med 402 SIT in 544 SIT za dvostranski tisk).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se ne strinja z vsebino obvestila, naročnikovo obrazložitev zavrnitve vseh ponudb z neobičajno visokimi cenami pa izpodbija s trditvijo, da naročnik ne razlikuje med enkratnim naročilom večje količine vizitk in ponudbo za tiskanje sukcesivnih serij z večkratnimi manjšimi naročili oz. da ne razlikuje med različnimi tehnologijami tiskanja vizitk. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je med obema načinoma naročanja in različnimi tehnologijami velika cenovna razlika, saj naj bi se večja količina vizitk tiskala z manjšimi stroški, ker naj bi bili za manjše serije večji stroški tiska, priprave, materiala itd., pa gre ugotoviti, da trditve o veliki cenovni razliki v zahtevku za revizijo ni utemeljil oz. zanjo ni predložil dokazov, tako kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. V skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu bi moral vlagatelj za dejstva, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, predložiti tudi dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče ta dejstva ugotoviti, vendar pa iz zahtevka za revizijo ni razvidno, na kakšen način oz. v kakšnem obsegu naj bi različna dinamika naročil oz. različni tehnični parametri vplivali na ponudbene cene.

Vlagatelj in njegova pooblaščenka sta v dopisih, z dne 11.8.2003 oz. 21.8.2003, ki sta jih Državni revizijski komisiji posredovala na njeno zahtevo, naj dodatno pojasnita in dokažeta svoje revizijske trditve, ponovila splošne navedbe o razliki med ceno za enkratno naročilo večje količine vizitk in ceno za večkratna manjša naročila. Vlagatelj je v dopisu, z dne 11.8.2003, tudi navedel, da je iz priloženih dokumentov (povpraševanje po ponudbi za posetnice, z dne 29.1.2002, in povpraševanje po ponudbi za tiskanje vizitk, z dne 10.2.2003) razvidna različnost parametrov, kar naj bi kazalo na naročnikovo nepoznavanje problematike. V dopisih vlagatelj in njegova pooblaščenka sicer navajata, da pri večkratnih naročilih s sukcesivno dobavo nastajajo bistveno večji stroški v določenih tehnoloških postopkih, vendar pa niti vlagatelj niti njegova pooblaščenka tudi tokrat nista predložila konkretnih dokazil oz. kalkulacij strukture cene, iz katerih bi bilo razvidno, kako in v kakšnem obsegu različna dinamika naročanja oz. različni tehnični parametri (material, tehnika tiska itd.) vplivajo na oblikovanje ponudbene cene. V dopisu, z dne 21.8.2003, vlagateljeva pooblaščenka navaja razpone cen iz prejšnjih postopkov oddaje javnih naročil za tiskanje vizitk, ki so se izvajali pred pravnomočnostjo obvestila o priznanju sposobnosti in usposobljenosti, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.8.2002. Ti razponi naj bi se gibali od 28,60 SIT do 236 SIT na vizitko glede na različne količine tiskanja vizitk. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da same razlike v cenah glede na različne količine in različne tehnologije tiskanja v predmetnem revizijskem postopku niso sporne, saj jih ugotavljata tako vlagatelj kot tudi naročnik. Pač pa bi moral vlagatelj (če bi želel dokazati neutemeljenost naročnikove obrazložitve zavrnitve vseh ponudb) z analizami strukture cen natančno konkretizirati, da so razlike v cenah, kot so ugotovljene v predmetnem postopku, objektivna posledica določitve tehnoloških in količinskih parametrov v razpisni dokumentaciji. Vlagatelju tako po mnenju Državne revizijske komisije v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu ni uspelo dokazati, da je tolikšna razlika v cenah tiskanja vizitk objektivna posledica različne dinamike naročanja in/ali tehnologije tiskanja in da posledično naročnik ni imel utemeljenih razlogov, ko je vse ponudbe zavrnil zaradi prevelikega odstopanja ponudbenih cen od ugotovljenih tržnih cen. Na podlagi navedenega zato ni mogoče ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, ko je vse ponudbe zavrnil na podlagi neobičajno visokih cen, pri čemer je upošteval eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, t.j. načelo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik povpraševanje za tiskanje vizitk, z dne 10.2.2003, poslal več osebam, ki niso sodelovale v 1. fazi postopka oddaje javnega naročila. Iz dokumentacije je razvidno, da sta dokument "povpraševanje po ponudbi za tiskanje vizitk", št. 023-03-15/2003-1, z dne 10.2.2003, kot dokaz predložila tako vlagatelj kot naročnik. Po mnenju vlagatelja je iz tega dokumenta razvidno, da je naročnik povabil k oddaji ponudbe za tiskanje vizitk tudi osebe, katerim ni bila priznana sposobnost in usposobljenost v prvi fazi postopka, naročnik pa zatrjuje, da je s tem dokumentom opravljal analizo trga in cen za tiskanje vizitk.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z obvestilom, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.8.2002, priznal sposobnost in usposobljenost v 4. skupini (posetnice, diplome, kuverte, preganja...) devetim kandidatom. To obvestilo je postalo pravnomočno dne 29.10.2002, ko je naročnik prejel dva sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-218/02, z dne 25.10.2002, s katerima je Državna revizijska komisija zavrnila dva zahtevka za revizijo, ki sta bila vložena v prvi fazi postopka oddaje javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov. Iz predložene dokumentacije (povabilo k oddaji ponudb za tiskanje vizitk, št. 404-08-20/2002-27, z dne 22.1.2003, povabilo k oddaji ponudb za tiskanje vizitk, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003) je razvidno, da je naročnik tako prvo kot drugo povabilo k oddaji ponudb za tiskanje vizitk (s slednjim se je začel predmetni postopek oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk) posredoval vsem tistim kandidatom, ki jim je v prvi fazi priznal sposobnost in usposobljenost v 4. skupini, ni pa razvidno, da bi povabilo k oddaji ponudb posredoval tudi drugim osebam, ki niso sodelovale v prvi fazi omejenega postopka. Po mnenju Državne revizijske komisije zato dokumenta "povpraševanje po ponudbi za tiskanje vizitk", št. 023-03-15/2003-1, z dne 10.2.2003, ni mogoče šteti za povabilo k oddaji ponudb zunaj kroga kandidatov, temveč kot iskanje informacij na relevantnem tržišču, česar pa ZJN-1 ne prepoveduje. Glede na navedeno tako ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil načelo enakopravnosti oz. diskriminiral kandidate, ki jim je v prvi fazi postopka priznal sposobnost in usposobljenost za izvedbo naročila v 4. skupini. Prav tako se ni mogoče strinjati z vlagateljevo navedbo, da naročnik vsem ponudnikom ni ponudil enakih pogojev, saj je (kot je bilo že ugotovljeno) razvidno, da je naročnik tako prvo kot drugo povabilo k oddaji ponudb za tiskanje vizitk ter razpisno dokumentacijo z enakimi zahtevami in pogoji posredoval vsem tistim kandidatom, ki jim je v prvi fazi priznal sposobnost in usposobljenost v 4. skupini.

Glede vlagateljevih očitkov o neskladnosti in nejasnosti razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da so z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Vlagatelj se je z razpisno dokumentacijo seznanil ob prejemu le-te in bi moral zoper njeno domnevno nejasnost oz. neskladnost ugovarjati nemudoma, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o (ne)dodelitvi naročila. Čeprav domnevnih kršitev glede nejasnosti oz. neskladnosti razpisne dokumentacije v tej fazi postopka ni več mogoče vsebinsko obravnavati, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je (kot ugotavlja tudi sam vlagatelj) vzorec pogodbe sestavni del razpisne dokumentacije in da bi lahko vlagatelj, če je menil, da je razpisna dokumentacija nejasna, v fazi priprave ponudbe od naročnika skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 zahteval dodatna pojasnila.

Glede vlagateljevih navedb o naročnikovih službah in osebah, ki so izvajale aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je naročnik v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZJN-1 dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb, pri čemer lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila. Medtem ko je tako imenovanje strokovne komisije kot tudi njena sestava v skladu z določili ZJN-1 v avtonomiji naročnika, pa je sama organizacija in pristojnost služb oz. organov znotraj naročnika odvisna od organizacijskih in statusnih pravil, ki jim je podrejen naročnik. Državna revizijska komisija iz vlagateljevih splošnih trditev o nestrokovnosti članov komisije in različnih službah, ki so izvajale aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, ni mogla razbrati konkretnih kršitev predpisov o javnih naročilih ali določil razpisne dokumentacije, o katerih odloča Državna revizijska komisija v postopkih revizije postopkov oddaje javnih naročil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da mu naročnikovo ravnanje zbuja sum na korupcijo, zlorabo položajev odgovornih oseb in zakulisne igre. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za te svoje trditve ni ponudil nobenih dokazov v smislu 14. člena ZJN-1. Hkrati gre pripomniti, da so lahko tovrstne domnevne kršitve predmet drugih (predvsem kazenskopravnih in odškodninskih) postopkov pred sodišči splošne pristojnosti. Prav tako vlagatelj ni ponudil nobenih dokazov za svoje trditve o tem, da je naročnik oddal naročilo za tiskanje vizitk podjetju, kateremu ni bila priznana sposobnost in usposobljenost v tem sklopu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vse usposobljene ponudnike, ki so predložili ponudbe za tiskanje vizitk, obvestil, da je zaradi vloženega zahtevka za revizijo prekinil vse nadaljnje aktivnosti. Naročnik je ponudnikom tudi sporočil, da jih bo pisno obvestil o nadaljevanju postopka in odločitvi Državne revizijske komisije.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi domnevne kršitve, ki se ne nanašajo na predmetni postopek oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk, ki se je začel s povabilom k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, temveč se nanašajo na druge postopke oddaje javnih naročil (tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-27, z dne 22.1.2003, tiskanje brošure Doktrina civilne obrambe RS, tiskanje brošure Navodilo za prevzem živil v MORS, tiskanje zvezkov).

Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), ki se vloži v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in (kadar naročnik že odloči o izboru najugodnejše ponudbe) zoper konkretno obvestilo o oddaji javnega naročila. To pomeni, da lahko Državna revizijska komisija vsebinsko obravnava le tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na domnevne kršitve, storjene v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, znotraj katerega je bil vložen zahtevek za revizijo. Navedb o domnevnih kršitvah, ki se nanašajo na druge postopke oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku torej ne more meritorno obravnavati, saj so lahko (glede na dejstvo, da je bil predmetni zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, in zoper obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb za tiskanje vizitk, št. 404-08-20/2002-65, z dne 10.6.2003) predmet vsebinske presoje v tem revizijskem postopku le tiste domnevne kršitve, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003. Zoper domnevne kršitve, ki se nanašajo na druge postopke oddaje javnih naročil, zaključene z drugimi akti o (ne)oddaji naročila, lahko vlagatelj skladno z določbami 12. člena ZRPJN uveljavlja pravno varstvo le v ločenih zahtevkih za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom, z dne 3.7.2003, z naslovom "dopolnitev zahtevka za obrazloženo obvestilo in za revizijo postopka oddaje javnega naročila št. â??. - 28/2002/1A", svoj zahtevek za revizijo dopolnil z novimi navedbami. Teh dopolnilnih navedb pa Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo, vloženega v postopku oddaje javnega naročila â??-27/2002/1A-II. faza OMP za tiskanje vizitk po povabilu k oddaji ponudb, št. 404-08-20/2002-46, z dne 13.5.2003, ne more upoštevati, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku deset-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena med drugim določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti." Iz dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb, št. 404-08-20/2002-65, z dne 10.6.2003, prejel dne 12.6.2003. V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 3.7.2003, ni mogla meritorno obravnavati.

Ob tem velja dodati, da vlagatelj tudi v dopisu, z dne 3.7.2003, z naslovom "dopolnitev zahtevka za obrazloženo obvestilo in za revizijo postopka oddaje javnega naročila št. â??.- 28/2002/1A", navaja domnevne kršitve, ki se ne nanašajo na postopek oddaje javnega naročila za tiskanje vizitk, temveč na druge postopke oddaje javnih naročil (tiskanje zloženk). Podobno kot zgoraj gre vlagatelja tudi na tem mestu opozoriti, da bi moral (ob upoštevanju rokov za vložitev zahtevka za revizijo) zoper obvestilo o oddaji naročila, ki se nanaša na drug postopek oddaje javnega naročila, domnevne kršitve strukturirati kot nov zahtevek za revizijo z vsemi obveznimi sestavinami iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.