018-163/03

Številka: 018-163/03-25-1192

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatuâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo standardne medicinske opreme za â??.. in na podlagi zahtevka za â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo in montažo standardne medicinske opreme za â??.. katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 346.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.06.2002 sprejel sklep, št. 3511-4/2002, s katerim je začel postopek oddaje javnega naročila za nabavo in montažo splošne, medicinske in medicinsko tehnološke opreme za â??â??, katerega del je bil tudi sklop III. - standardna medicinska oprema. S sklepom, št. 3511-4/2002, z dne 15.01.2003, je naročnik javno naročilo za sklop III. - standardna medicinska oprema. razveljavil in se odločil, da bo postopek v tem delu ponovil in znova objavil javni razpis. Naročnik je za predmetno javno naročilo objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. â?? z dne .., pod številko objave Ob-â??. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 3511-4/2002, z dne 07.04.2003, je naročnik vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je dne 26.05.2003 od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila ter vpogled v ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, št. 3511-4/2002-163, z dne 11.06.2003 ter vlagatelju dne 13.06.2003 dovolil vpogled v njegovo ponudbeno dokumentacijo in v ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov.

Vlagatelj je dne 23.06.2003 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.06.2003, v katerem naročnika poziva k odpravi nepravilnosti, ki jih je zagrešil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tako, da le-ta ugotovi, da ni pogojev za oddajo javnega naročila po prvem odstavku 76. člena ZJN-1 in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj očita naročniku, da ga je le-ta neupravičeno izločil iz nadaljnjega postopka iz razloga, ker ni parafiral in žigosal ponudbene dokumentacije v C razdelku v skladu z opozorilom A 00 razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval, da so obrazci iz te razpisne dokumentacije izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. Vlagatelj je zahteval vpogled v svojo ponudbo in drugi dve pravilni ponudbi, kjer je ugotovil, da je svojo ponudbo opremil tako, da je pravilno žigosal in podpisal vse obrazce na izvirniku, ni pa žigosal vmesnih listov. Druga dva ponudnika sta žigosala in podpisala vsak list, ne glede na izvor. Pri pregledu ponudbe ponudnika â??., je vlagatelj ugotovil, da nista bila podpisana dokumenta "Izkaz uporabe dobička za leto 2001" in "Izkaz kritja izgube za leto 2001", ampak sta bila le žigosana. Vlagatelj meni, da v kolikor se je naročnik odločil za tako striktno oceno (ne)pravilnosti ponudb, bi moral zaradi varovanja načela enakopravnosti med ponudniki poleg vlagatelja in ponudnika â??.., zaradi ugotovljene pomanjkljivosti izločiti tudi ponudnika â??..
.
Vlagatelj navaja tudi, da ponudnik â??. in izbrani ponudnik ne izpolnjujeta obveznega pogoja po 5. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 oziroma sta v ponudbi za izpolnjevanje tega pogoja predložila neustrezen dokument. Pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za promet z medicinskimi pripomočki (kar je tudi predmet javnega razpisa), mora biti v skladu z Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02, 67/02, v nadaljevanju: ZZMP) registrirana pri Uradu za zdravila, ki ji izda potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov na debelo, s katerim se izpolni pogoj po 5. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da z v ponudbah priloženima dokumentoma (odločbi za opravljanje dejavnosti) omenjena ponudnika nista ustrezno izpolnila spornega pogoja, zato bi ju moral naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj zaradi navedenih kršitev zahteva, da mu naročnik povrne stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter 2000 odvetniških točk z DDV za sestavo revizijskega zahtevka.

Naročnik je z odločbo, št. 3511-4/2002-176, z dne 27.06.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi te odločbe naročnik v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo ponudbe ponudnika â??. in žigosani obrazci iz razpisne dokumentacije in ne listine, ki jih kot dokazila za sodelovanje prilaga ponudnik. Naročnik vsled tega vztraja pri nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ker le-ta v svoji ponudbi ni žigosal, parafiral in podpisal naslednjih strani iz C razdelka, stran 47 od 89, stran 48 od 89, stran 49 od 89, stran 50 od 89, stran 51 od 89, stran 52 od 89, stran 55 od 89, stran 59 od 89, stran 57 od 89, stran 65 od 89, stran 67 od 89.
V zvezi z domnevnim neizpolnjevanjem pogoja po 5. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ponudnika â?? in izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da si vlagatelj napačno razlaga tako zahtevo razpisne dokumentacije pod točko C05 in določbe Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Razdelek C05, ki je ostal v razpisni dokumentaciji, s katerim je zahtevana odločba za opravljanje dejavnosti, je po datumu 21.06.2001 brezpredmeten, saj se omenjene odločbe ne izdajajo več, razen za gostinsko dejavnost. Naročnik navaja, da so si ga ponudniki razlagali vsak po svoje in tako so nekateri predložili odločbo za opravljanje dejavnosti, nekateri pa potrdila o vpisu v register. Naročnik iz tega razloga ni izločil nobenega od ponudnikov, ker za to ni imel zakonske podlage. Naročnik še navaja, da je zmotna vlagateljeva interpretacija ZZMP ter da je zadostna ustrezna registracija dejavnosti (51.46 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki). Navedena ponudnika sta zaradi tega sporni pogoj izpolnila že s tem, ko sta priložila veljavno listino o registraciji - sklep registrskega sodišča, ki vsebuje registracijo dejavnosti po 51.46.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločbe pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.07.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah ter dodaja, da je promet z medicinskimi pripomočki na debelo dejavnost, za katero ZZMP v prvi alinei prvega odstavka 101. člena (kot poseben predpis), zahteva ob vpisu dejavnosti v sodni register predhodno soglasje ustreznega organa (Urada RS za zdravila), ki preveri izpolnjevanje posebnih pogojev. Vlagatelj navaja, da je navedeno skladno z določilom sedmega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), ki se uporablja od 21.06.2001 dalje in ki govori "o drugem zakonu oziroma posebnem predpisu" in ob upravni enoti predvideva tudi "drug ustrezen organ za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti".
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 2500 odvetniških točk z DDV.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 3511-4/2002-186, z dne 04.08.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je presojala vlagateljevo navedbo, da je naročnik neenakopravno obravnaval prispele ponudbe v zvezi z zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji glede opreme ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama v postopku ni sporno, da vlagatelj v svoji ponudbi ni žigosal, parafiral in podpisal naslednjih strani iz C razdelka, stran 47 od 89, stran 48 od 89, stran 49 od 89, stran 50 od 89, stran 51 od 89, stran 52 od 89, stran 55 od 89, stran 59 od 89, stran 57 od 89, stran 65 od 89, stran 67 od 89, ampak je sporna interpretacija naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji zvezi z opremo ponudb.
Ugotoviti gre, da je naročnik z opozorilom A 00 v razpisni dokumentaciji, kot posebno opozorilo navedel: "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku!". Za pravilnost ponudbe v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije", je torej potrebno šteti vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije kot relevantne pri presojanju pravilnosti ponudb, vključno s citirano zahtevo, da morajo biti vsi obrazci iz razpisne dokumentacije izpolnjeni, podpisani in žigosani.

Državna revizijska komisija se ni spuščala v presojo smotrnosti zahtev naročnika v zvezi s samo obličnostjo ponudb, saj je potrebno določila razpisne dokumentacije v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po oddaji javnega naročila) obravnavati kot aksiom, kateremu so morali ponudniki slediti in jih skladno z določili petega odstavka 12. člena ZJN-1 niti ni več mogoče izpodbijati. Upoštevaje citirano določilo razpisne dokumentacije pa gre ugotoviti, da ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj ni bila podpisana in žigosana v skladu s posebnim opozorilom v razpisni dokumentaciji, zato je ni bilo mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju v smislu zgoraj zavzetega - strogo formalnega -stališča, ki ga je v svoji presoji za pravilnost vlagateljeve ponudbe zavzel naročnik, presojala tudi drugo navedbo vlagatelja in sicer, da tudi ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â??., nista pravilni, saj ponudnika nista izpolnila pogoja iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih: 1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež, ... 5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,â??" v razpisni dokumentaciji v točki C. Dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo, med drugim zahteval pod točko:
- C01: izpis registracije družbe ponudnika pristojnega registrskega sodišča, ki sme biti v originalu izdan največ 15 dni pred javnim odpiranjem ponudb ali kopija izpisa registracije, ki je notarsko overjen največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb,
- C05: veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila z originalno notarsko overitvijo največ 30 dni pred javnim odpiranjem.

Naročnik je v odločbi, št. 3511-4/2002-176, z dne 27.06.2003, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek navedel, da v konkretnem postopku oddaje javnega naročila po datumu 21.06.2001 ni (več) potrebna predložitev potrdila o veljavnem dovoljenju pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, ampak da za pravilnost ponudbe zadostuje že veljavna listina o registraciji - sklep registrskega sodišča, iz katerega mora biti razvidno, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (51.46 - Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki) oziroma, da gre obrazec C05 njegove razpisne dokumentacije šteti za brezpredmeten. Naročnik še navaja, da so ponudniki za izpolnjevanje tega pogoja lahko predložili bodisi odločbo o opravljanju dejavnosti bodisi potrdilo o vpisu v register ter da iz tega razloga nobeden od ponudnikov ni bil izločen iz nadaljnjega postopka, ker naj ne bi imel naročnik za tako ravnanje nobene pravne podlage.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se na področje dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila nanaša tudi ZGD, ki v šestem in sedmem odstavku 4. člena določa: "(6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register. (7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena, določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega stavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo." Torej je prej navedeno določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 potrebno presojati v povezavi z določbo 4. člena ZGD, ki določa, da v primeru, če poseben zakon za opravljanje določene dejavnosti zahteva, da pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo. Vlagatelj zatrjuje, da je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, potrebno pridobiti potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ga izda Urad RS za zdravila, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje te dejavnosti.

Glede na navedeno zakonsko podlago drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ter šestega in sedmega odstavka 4. člena ZGD in na njej utemeljeno določbo razpisne dokumentacije (razdelek C05) je potrebno ugotoviti, da so bili ponudniki očitno dolžni poleg dokazila o registraciji (za dokazovanje izpolnjevanja pogoja pod točko C01) priložiti tudi veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče kot pravilne sprejeti naročnikove odločitve, da je ena izmed zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji (pod točko C05) brezpredmetna ter da ni imel pravne podlage za izločitev ponudnikov, ki zahtevanega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti niso predložili. Pri tem je potrebno upoštevati, da je naročnik pogoj pod razdelkom C05 po predložitvi veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti v razpisni dokumentaciji jasno določil in to nedvomno ločeno od zahteve pod razdelkom C01 po predložitvi izpisa registracije družbe.

Ne glede na to, da Državna revizijska komisija v predmetnem postopku ni presojala, ali je potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, izdano v skladu z ZZMP, ustrezen dokument, ki ga je kot način izpolnitve pogoja pod razdelkom C05 zahteval naročnik in nanj v zahtevku za revizijo opozarja vlagatelj, pa le-ta ugotavlja, da je naročnik za zadostitev pravilnosti ponudb v razpisni dokumentaciji zapisal pogoj pod razdelkom C05, čemur pa odločbe za opravljanje dejavnosti, ki so jih do 21.06.2001 izdajale upravne enote, zaradi zgoraj citiranih zakonskih določil šestega in sedmega odstavka 4. člena ZGD, ne morejo zadostiti. Na tej podlagi gre ugotoviti, da vsi ponudniki temu pogoju niso uspeli zadostiti. Ob upoštevanju preostalih ugotovitev naročnika o drugih razlogih za nepravilnost ponudb (tehnične pomanjkljivosti, neustreznost priloženih dokumentov, nepravilna oprema ponudb) Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 nima izpolnjenih pogojev za oddajo javnega naročila oziroma za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Naročnik med drugim v odločbi, št. 3511-4/2002-176, z dne 27.06.2003, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja, da je zahteva za izpolnjevanje pogoja pod razdelkom C05 "ostala v predmetni razpisni dokumentaciji tudi po datumu 21.06.2001" in da se "odločbe o opravljanju dejavnosti ne izdajajo več, razen za gostinsko dejavnost", čemur pa Državna revizijska komisija ne more slediti in sprejeti te razlage kot utemeljen razlog za neupoštevanje lastnih zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo že navedeno zgoraj so določila razpisne dokumentacije za ponudnike obveznost, ki ji morajo slediti v skladu s prvim odstavkom 9. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97, 84/99), ki določa: "Ponudbena dokumentacija mora vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji in v dodatno naknadno poslanih pojasnilih ponudnikom." Naročnik pa mora v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, ker se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov oziroma zagotovi spoštovanje enega izmed temeljnih načel javnega naročanja načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je v predmetnem postopku v nasprotju z zahtevo po enakopravnosti ponudnikov s svojim ravnanjem, ko je eno izmed svojih zahtev v razpisni dokumentaciji (celo zahtevo za izpolnjevanja enega izmed obveznih pogojev po 41. členu ZJN-1) štel za brezpredmetno, ustvaril tak položaj, v katerem so ponudniki, ki le-tega niso izpolnili, bili v prednostnem položaju v primerjavi z drugimi ponudniki, ki so bili zaradi neizpolnjevanja drugih zahtev naročnika (v zvezi z obličnostjo oziroma opremo ponudb) izločeni iz nadaljnjega postopka. Ker se je naročnik odločil za posebno stopnjo obličnosti ponudb, bi moral temu ustrezno slediti tudi takšen pristop pri oceni pravilnosti ponudb. Ugotovljeno nekonsistentno ravnanje naročnika pri obravnavi avtonomno postavljenih zahtev v razpisni dokumentaciji pa kaže na kršitev načela enakopravnosti med ponudniki.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je utemeljena vlagateljeva navedba, da sta ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â??., vsled zgornjih ugotovitev nepravilni ter da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niso bili izpolnjeni pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika. V skladu z zahtevami prvega odstavka 76. člena ZJN-1 lahko namreč naročnik izbere najugodnejšega ponudnika le, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.

V primeru, da bi Državna revizijska komisija v izreku tega sklepa razveljavila samo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 3511-4/2002, z dne 07.04.2003), in naročnika napotila, da ponovno ugotavlja pravilnost prispelih ponudb, le-temu ne bi ostali dve pravilni ponudbi. Upoštevaje okoliščino, da bi bila izbira najugodnejšega ponudnika glede na prvi odstavek 76. člena ZJN-1 nedopustna, je bilo potrebno v konkretnem primeru postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v predmetnem revizijskem postopku kršil drugi odstavek 17. člena ZRPJN, ki določa, da mora le-ta po prejetem obvestilu, da vlagatelj nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Vlagatelj je namreč z obvestilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.07.2003, ki ga je naročnik prejel 08.07.2003, pravočasno obvestil naročnika, ki pa je celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu Državni revizijski komisiji posredoval šele v prilogi dopisa, št. 3511-4/2002-186, z dne 04.08.2003, na kar je z zahtevo za pojasnilo, z dne 30.07.2003, upravičeno opozoril tudi vlagatelj. Ugotoviti je še potrebno, da je naročnik celo s sklepom, št. 3511-4/2002-185, z dne 21.07.2003, revizijski postopek ustavil, z obrazložitvijo, da vlagatelj ni v zakonsko postavljenem roku naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je preverila pravočasnost vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.07.2003, in ugotovila, da je le-ta pravočasen.

ZRPJN v petem odstavku 3. člena določa: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". ZRPJN torej določa smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, v nadaljevanju: ZPP), ki v prvem odstavku 111. člena določa: "â??Če je rok določen po dnevih se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji danâ??" in nadalje: "â??Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prejel naročnikovo odločbo, št. 3511-4/2002-176, z dne 27.06.2003, s katero je le-ta zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, dne 03.07.2003, zato je bil zadnji dan tri-dnevnega roka za vložitev obvestila dne 06.07.2003. Glede na dejstvo, da je bila tega dne nedelja, se je rok za vložitev obvestila za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, ki je bil v ponedeljek dne 07.07.2003. Vlagatelj je obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.07.2003, oddal na pošto dne 07.07.2003, zato je ta vložen pravočasno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navedel tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), to je 200.000,00 SIT, z vštetim DDV 240.000,00 SIT, ter 50 odvetniških točk za obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z vštetim DDV 6.000,00 SIT, skupno torej 346.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva za 2450 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).




V Ljubljani, dne â??.