018-158/03

Številka: 018-158/03-22-1125

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za fizično in tehnično varovanje objekta â??.. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.6.2003 začel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za fizično in tehnično varovanje objekta â??.. Kot je razvidno iz Poročila o oddaji NMV s pogodbo, z dne 9.7.2003, je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), o čemer je vlagatelja obvestil na sestanku ob primopredaji objekta, dne 30.6.2003.

Vlagatelj je dne 3.7.2003 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bil sedanji izvajalec predmetnih storitev in da ima tudi nadalje interes za dodelitev tega naročila, vendar pa o samem postopku in oddaji javnega naročila ni bil seznanjen vse do primopredaje objekta 30.6.2003. Izhajajoč iz navedenega je naročnik po vlagateljevem mnenju bodisi izvedel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ali pa ga sploh ni izvedel in je dodelil javno naročilo že v naprej izbranemu ponudniku. Vlagatelj meni, da je naročnik ob tem kršil Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), zlasti 5. člen, 1. in 2. odstavek 7. člena, 30. člen in 124. člen. Vlagatelj dalje navaja, da je imel sklenjene pogodbe o izvajanju predmetnih storitev s tremi naročniki v istem objektu (naročnik, Senat za prekrške in Sodnik za prekrške), navedene pogodbe pa je sklenil na podlagi javnega naročila male vrednosti, ki ga je maja 2002 izvedel Sodnik za prekrške. Vlagatelj navaja, da je 6.5.2003 od naročnika prejel dopis, s katerim ga je ta obvestil, da s 30.6.2003 odpoveduje pogodbo o fizičnem in tehničnem varovanju na navedenem objektu, vendar se je vlagatelju takšna odpoved zdela brezpredmetna, saj je s 30.6.2003 tako in tako prenehala veljavnost vseh treh pogodb. Po razgovoru pri naročniku, dne 21.5.2003, je bilo vlagatelju obrazloženo, da bo o predmetni zadevi izveden javni razpis, vlagatelj pa je navedenega dne (glede na dejstvo, da do 6.6.2003 javni razpis še ni bil objavljen in da vlagatelj tudi ni prejel ponudbe za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila) naročnika tudi obvestil, da pričakuje ustrezno podaljšanje pogodbe do konca postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik na navedeni dopis ni odgovoril, pač pa je vlagatelja 30.6.2003 okoli 14. ure po telefonu obvestil o primopredaji objekta istega dne ob 15. uri, vlagatelj pa je šele ob tej priložnosti izvedel (kar je razvidno tudi iz zapisnika o primopredaji objekta), da je naročnik na podlagi izvedbe javnega naročila male vrednosti, ob pisnih pooblastilih Senata za prekrške in Sodnika za prekrške, izbral novega ponudnika. Vlagatelj se s takšnim ravnanjem naročnika in izvedenim postopkom oddaje javnega naročila male vrednosti ne strinja in zato vlaga predmetni zahtevek za revizijo.
Vlagatelj najprej opozarja na 4. člen ZJN-l (načelo gospodarnosti). Namen postopka oddaje javnega naročila je, navaja vlagatelj, da se med več ponudniki in njihovimi ponudbami izbere tista ponudba, ki je najugodnejša, Ustava RS pa v 74. členu določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo ter prepoveduje dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Prav slednje pa je naročnik po prepričanju vlagatelja storil, ko je izvedel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti v tajnosti, v kolikor ga je sploh izvedel, in tudi ni znano, koliko ponudnikov je k sodelovanju povabil. Vlagatelj navaja, da ga naročnik kot dosedanjega izvajalca predmetne storitve ni povabil k sodelovanju, ni pa tudi podal obrazložitve zakaj, kar bi lahko storil vsaj v odgovoru na njegov dopis z dne 6.6.2003, iz katerega je jasno razvidno, da ima vlagatelj tudi v nadalje interes za dodelitev naročila. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni kršitev 5. člena ZJN-l , ki govori o tem, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Vlagatelj meni, da je zato omejitev ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na manjše število ponudnikov, zlasti še, če sta to samo dva, kršitev navedenega člena ZJN-l in pomeni omejevanje konkurence med ponudniki. S tem pa je naročnik po vlagateljevem mnenju kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov v smislu 1. in 2. odstavka 7. člena ZJN-l. Naročnik je namreč po prepričanju vlagatelja diskriminatorno izločil dosedanjega izvajalca predmetne storitve kot potencialnega ponudnika, ne da bi podal o tem kakšno obrazložitev ali vsaj odgovoril na njegov dopis, temveč ga je preprosto odslovil.
Po drugi strani pa po mnenju vlagatelja za predmetno javno naročilo sploh niso bili izpolnjeni pogoji, da se odda po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. Vlagatelj opozarja na vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, za katere je potreben javni razpis (za blago in storitve 10.000.000,00 SIT) ter izraža prepričanje, da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo male vrednosti, četudi vrednost naročila v šestmesečnem obdobju znaša manj kot 10.000.00,00 SIT, saj gre za daljše nepretrgano opravljanje storitve in ne enkratno ali občasno opravljanje storitve. Skladno s 30. členom ZJN-l je namreč pri ocenjevanju vrednosti potrebno to upoštevati, navaja vlagatelj, saj navedeni člen govori da je treba, če je blago, gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, pri ocenjevanju vrednosti upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj. Vlagatelj trdi, da bi bila, če sledimo naročnikovemu javnemu naročilu za isto storitev na podlagi dosedanjega izvajanja predmetne storitve (vlagatelj jo izvaja po 1300 SIT/uro za povprečno 474 ur na mesec), relevantna ocenjena vrednost skozi daljše obdobje bistveno višja, kot znaša meja za izvedbo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, kar je vse odvisno od postavitve obdobja. Iz tega po vlagateljevem mnenju sledi, da v kolikor bi v predmetni zadevi bil izveden postopek javnega naročila male vrednosti, bi bil izigran namen javnih naročil nasploh, saj bi bila s tem kršena temeljna načela javnega naročanja, in sicer tako načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravnosti ponudnikov, načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, kakor tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Z drugimi besedami to po prepričanju vlagatelja pomeni, da v kolikor bi tako izvajali postopke oddaje javnih naročil, bi vsak postopek lahko pripravili za obdobje, da bi ga uvrstili med javna naročila male vrednosti. Iz tega razloga vlagatelj tudi meni, da je potrebno pri vseh javnih naročilih, kjer gre za kontinuirano stalno delo ali vsaj za delo za daljše obdobje, obvezno oddati javno naročilo v odprtem postopku z javnim razpisom, razen če za določena javna naročila zakon predvideva omejitve. To ne pomeni, navaja vlagatelj, da naročnik do izvedbe postopka oddaje javnega naročila, ki predvideva objavo javnega razpisa, nima zakonite podlage za predmetno storitev, saj je navedeno storitev že oddal na prejšnjem javnem razpisu in jo lahko izvaja do zaključka postopka z dosedanjim izvajalcem, če mu ne uspe pravočasno izpeljati oddaje javnega naročila, tudi zaradi morebitnega vloženega zahtevka za revizijo. Načela in pravila javnega naročanja, katerih namen je na eni strani med drugim tudi zakonita in gospodarna poraba javnih sredstev, na drugi strani pa nemoten način poslovanja in zagotavljanja zakonskih obveznosti, to po prepričanju vlagatelja od naročnika tudi terjajo. Naročnik je po vlagateljevem mnenju s postopkom oddaje javnega naročila male vrednosti tako kršil 30. člen ZJN-l, saj za njegovo izvedbo v konkretnem primeru ni imel zakonske podlage.
Ker pa je naročnik izpeljal postopek oddaje javnega naročila male vrednosti tako tajno, se vlagatelj ne more otresti suma, da je med naročnikom in izbranim ponudnikom obstajal neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur.l. RS, štev. 56/99 - v nadaljevanju: ZPOmK). V smislu tega člena je to lahko ustni dogovor, ki izhaja iz okoliščin, ki so znane zgolj udeležencema. Je pa to po prepričanju vlagatelja nedvomno dokaz, da se tovrstna javna naročila ne morejo izvesti po postopku oddaje male vrednosti.
Glede na vse navedeno vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni svojo odločitev glede oddaje javnega naročila male vrednosti in izvede nov postopek v skladu z ZJN-1.

Naročnik je s sklepom, štev. OE LJ JN-102/03-B, z dne 21.7.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je pri izvedbi postopka upošteval določbe ZJN-1 tako glede določitve vrednosti naročila kot tudi postopka oddaje naročila male vrednosti in določbe lastnega notranjega predpisa, ki ureja oddajo javnih naročil male vrednosti. Naročnik navaja, da je skladno z 10. členom navedenega predpisa in na podlagi pisnih pooblastil drugih dveh naročnikov, ki so v poslovni stavbi na isti lokaciji, izvedel postopek javnega naročila male vrednosti v višini 7.500.000,00 SIT ter da je pri vodenju postopka upošteval določbo 124. člena ZJN-l, saj letna vrednost izvajanja storitev ne presega 10.000.000,00 SIT. Naročnik opozarja tudi, da je izvajanje storitev določeno za dobo enega leta in da ne gre za daljše nepretrgano opravljanje storitve, kot to trdi vlagatelj. Naročnik dalje navaja, da je bilo vlagatelju 21.5.2003 pojasnjeno, da bo izvedel postopek oddaje javnega naročila skladno z ZJN-1 in notranjim navodilom naročnika, pri čemer je naročnik v celoti upošteval 4. člen ZJN-1, ki določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Naročnik navaja, da je s "povabilom za oddajo ponudbe" pisno povabil tri ponudnike k predložitvi ponudb, med njimi pa je izbral tisto, ki je bila najugodnejša, s čimer je tudi zagotovil, da bo poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna in tako upošteval temeljno načelo gospodarnosti pri izvedbi postopka, na kar opozarja vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo. Naročnik priznava, da vlagatelja kot dosedanjega izvajalca predmetne storitve ni povabil k sodelovanju v predmetnem postopku, vendar dodaja, da ima za to utemeljene razloge. Naročnik navaja, da je imel z vlagateljem pogodbo o izvajanju fizičnega in tehničnega varovanja za določen čas od 1.7.2002 do 30.6.2003 ter da ni bil zadovoljen z izvajanjem njegovih storitev v toliki meri, da bi ga povabil k predložitvi ponudbe, saj je v času izvajanja storitev prišlo do izpada sistema tehničnega varovanja, ob katerem izvajalec ni reagiral profesionalno, naročnik pa se je zaradi nezadovoljstva z izvajanjem storitev odločil, da sedanjega izvajalca (vlagatelja) ne bo ponovno povabil k oddaji ponudbe, o čemer je bil vlagatelj tudi obveščen na sestanku 21.5.2003. Takšno ravnanje naročnika po njegovem mnenju ne pomeni kršitve 5. člena ZJN-1, ki govori, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki oziroma omejevati možnih ponudnikov, in ne kršitve načela enakopravnosti ponudnikov v smislu 1. in 2. odstavka 7. člena ZJN-1, saj je naročnik dolžan upoštevati tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki zahteva, da se storitev opravi s čim manj sredstvi in tudi da porabljena sredstva zagotavljajo ustrezno kakovost. Naročnik opozarja, da je ravnal tudi v skladu z lastnimi navodili o javnih naročilih, ki v 10. členu določajo, da je pri oddaji naročil male vrednosti potrebno zagotoviti, da se z zbiranjem ponudb zagotovi čim nižjo ceno ob primerni kvaliteti oziroma, da se pridobi ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer je naročnik pridobil tri primerne ponudbe in izmed njih izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.7.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.7.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.7.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (1. odstavek 124. člena ZJN-1). Če je v posameznem primeru vrednost javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti zato določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen), nalaga pa mu tudi dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Notranji predpis iz 125. člena ZJN-1 je moral naročnik sprejeti v dveh mesecih od dneva uveljavitve ZJN-1 (2. odstavek 134. člena), če pa naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da ga kot dosedanjega izvajalca predmetnih storitev ni povabil k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, pri čemer tudi ni podal obrazložitve za svoje ravnanje (kar bi naročnik po vlagateljevem mnenju lahko storil vsaj v odgovoru na njegov dopis z dne 6.6.2003, iz katerega je razvidno, da ima vlagatelj tudi v nadalje interes za dodelitev naročila). S tem naj bi vlagatelj kršil temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumentacija o oddaji javnega naročila takšnih očitkov ne potrjuje. Naročnik je oddajo javnih naročil male vrednosti uredil v skladu z določilom 125. člena ZJN-1 z internim navodilom o oddaji javnih naročil, štev. 0311-1/12-01, z dne 8.5.2001 (v nadaljnjem besedilu: Navodilo). Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvedel tako, da je povabilo k oddaji ponudbe poslal trem potencialnim ponudnikom predmetnih storitev, vsi trije povabljeni ponudniki pa so se povabilu odzvali s predložitvijo pravilnih ponudb. Ob navedenem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da naročnikovo ravnanje ni bilo v nasprotju z določili 4., 5. in/ali 7. člena ZJN-1, saj je naročnik s primerjavo ponudb treh različnih ponudnikov v postopku zagotovil konkurenčno okolje in s tem gospodarno porabo sredstev. Glede na to, da so bile vse tri prejete ponudbe ugotovljene kot pravilne v smislu 18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 ter kot take uvrščene v postopek ocenjevanja ponudb na podlagi meril iz razpisne dokumentacije, tudi ni mogoče trditi, da ponudniki v obravnavanem postopku niso bili obravnavani enakopravno. Naročnikovo ravnanje pa je skladno tudi s pravili Navodil, ki v 10. členu določajo, da mora naročnik pri oddaji naročil male vrednosti "â?? zagotoviti, da se z zbiranjem več ponudb zagotovi čim nižjo ceno ob primerljivi kvaliteti oziroma da se pridobi ekonomsko najugodnejšo ponudbo" ter da je "â?? število ponudb, ki jih je potrebno pridobiti, odvisno od narave naročenega blaga oziroma storitve, ocenjene vrednosti naročila ter nujnosti nabave predmeta naročila." Ob upoštevanju dejstva, da v skladu s pravili ZJN-1 (1. odstavek 76. člena) naročnik lahko izbere najugodnejšega ponudnika že v primeru, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov, ni videti razloga za to, da bi v postopku oddaje javnega naročila majhne vrednosti glede števila (pravilnih) ponudb, ki jih je potrebno pridobiti, da bi bil postopek oddaje javnega naročila uspešen, veljala strožja pravila kot v "rednem" postopku.

Dejstvo, da naročnik vlagatelja kot dosedanjega izvajalca storitev varovanja ni povabil k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, prav tako ni mogoče označiti kot nezakonito. V zvezi z omenjenim očitkom vlagatelja je predvsem potrebno ugotoviti, da predpisi o javnem naročanju nikjer ne določajo obveznosti naročnika, da v postopek oddaje javnega naročila male vrednosti vključi tudi dotedanjega dobavitelja blaga oziroma izvajalca storitev, ki so predmet javnega naročila. Naročnik pa je v obravnavanem primeru po mnenju Državne revizijske komisije tudi dovolj prepričljivo pojasnil (in dokumentiral) razloge za takšno svojo odločitev. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila (dopis vodji kadrovskega oddelka pri naročniku, z dne 12.2.2003 in Zapisnik delovne skupine za pripravo razpisne dokumentacije, z dne 10.6.2003), so namreč vsi trije dosedanji uporabniki vlagateljevih storitev (naročnik, Senat za prekrške RS ter Sodnik za prekrške Ljubljana) soglasno ugotovili, da izvajanje storitev s strani vlagatelja ne dosega pričakovanih standardov, zaradi česar so tudi sklenili, da vlagatelja ne bodo več povabili k oddaji ponudbe. Kot že rečeno, takšnega njihovega ravnanja ni mogoče označiti kot nezakonito, saj zakon dosedanjemu izvajalcu storitev ne daje nobenih posebnih pravic oziroma naročniku ne nalaga nobenih z njim povezanih dolžnosti.

Prav tako ni mogoče pritrditi očitkom vlagatelja, da za predmetno javno naročilo sploh niso bili izpolnjeni pogoji, da se odda po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ter da je naročnik kršil 30. člen ZJN-l.

Kot izhaja iz sklepa o začetku postopka (Sklep o začetku postopka oddaje NMV s pogodbo, z dne 3.6.2003), ki ga je naročnik sprejel v skladu z 21. členom ZJN-1, je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 7.500.000,00 SIT (brez DDV) oziroma 9.000.000,00 SIT (z DDV). Iz Zapisnika delovne skupine za pripravo razpisne dokumentacije, z dne 10.6.2003, je razvidno, da ocena pričakovane vrednosti javnega naročila temelji na izračunu oddelka za finance in računovodstvo in na izračunu letne vrednosti naročila za vse tri uporabnike storitev varovanja, ki so predmet obravnavanega javnega naročila (naročnik, Senat za prekrške RS ter Sodnik za prekrške Ljubljana). Da se izračun ocenjene vrednosti predmetnih storitev dejansko nanaša na obdobje enega leta ter da je izračunana za vse tri bodoče uporabnike, je razvidno tudi iz Razpisne dokumentacije javnega naročila male vrednosti za izbiro izvajalca za izvajanje storitev varovanja poslovne stavbe v Ljubljani, Mala ulica 3, štev. OE LJ MN-102/03-S, z dne 23.6.2003 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). V razpisni dokumentaciji je namreč v 8. členu 2. poglavja (Navodila ponudnikom) izrecno zapisano, da morajo ponudniki v ponudbi "â?? navesti končno skupno ceno ponudbe na leto", enako pa izhaja tudi iz obrazca štev. 4 (Ponudba), kjer je v rubriki "Cena (letna)" predviden vpis letne cene storitve z vključenim DDV. Enako izhaja iz obrazca štev. 6 (Vzorec pogodbe), kjer je predvideno (12. člen), da se pogodba za fizično in tehnično varovanje poslovnih prostorov v poslovni stavbi v Ljubljani, Mala ulica 3, sklene za določen čas za dobo enega leta, šteto od dneva, ko jo podpišejo vse štiri pogodbene stranke (izbrani izvajalec in vsi trije uporabniki). Da je naročnikova ocena pričakovane vrednosti predmetnega javnega naročila realna, pa ne nazadnje potrjujejo tudi ponudbeni predračuni vseh treh sodelujočih ponudnikov, saj nobena od ponujenih (končnih) cen, izraženih v letnem znesku (vključno z DDV), ne presega zneska 10.000.000,00 SIT.

Ob navedenem dejanskem stanju je v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da je naročnik oddal javno naročilo za fizično in tehnično varovanje objekta Mala ulica 3 za obdobje enega leta ter da cena storitev obsega izvajanje storitev varovanja za vse tri uporabnike storitev. Ob ocenjeni vrednosti javnega naročila 7.500.000,00 SIT skupna vrednost naročila brez DDV (2. odstavek 26. člena ZJN-1) ne presega z zakonom določenega vrednostnega praga 10.000.000,00 SIT za storitve (1. odstavek 15. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004; Ur.l.RS, št. 118/02 in 63/03), zato je potrebno zaključiti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti v tem smislu zakonita.

Kar zadeva vlagateljev očitek o domnevni kršitvi določila 30. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo, za katerega veljajo pravila iz cit. člena, ki ureja določitev vrednosti za sklope. Predmet obravnavanega javnega naročila je namreč storitev, katere ni več mogoče nadalje deliti v smiselno zaključene celote, ki bi jih bilo mogoče oddajati ločeno tako, da bi bil vsak sklop predmet posebne pogodbe.

Pregled dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila po mnenju Državne revizijske komisije tudi ne potrjuje vlagateljevega suma o tem, da bi (ko navaja vlagatelj) med naročnikom in izbranim ponudnikom obstajal neformalni sporazum v smislu 3. člena ZPOmK. V zvezi z morebitnimi kršitvami pravil konkurenčnega prava pa Državna revizijska komisija tudi opozarja, da gre za presojo vprašanj, ki presegajo njeno pristojnost. V skladu z določili 15., 17. in 18. člena ZPOmK je namreč nadzor nad uporabo določb tega zakona in odločanje o posameznih kršitvah poverjeno Uradu za varstvo konkurence.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija v izvedbi postopka oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti ni ugotovila kršitev predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil, niti ni ugotovila odstopanj od postopka, ki je opisan v Navodilih, zato je v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne ....