018-157/03

Številka: 018-157/03-25-1156

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, v nadaljevanju: ZRPJN) po â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo Podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila oddaji naročila, št. 513-4/03-9, z dne 19.06.2003.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 100.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. V preostalem delu se zahteva za povrnitev stroškov zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. objavil javni razpis za dobavo pisarniškega materiala. Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 513-4/03-9, z dne 19.06.2003, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal podjetju â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom,št. 01/2003/2306, z dne 27.06.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, ki mu ga je naročnik posredoval dne 02.07.2003.

Vlagatelj je dne 14.07.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da je bilo za 4 oddane ponudbe (od skupno 5 ponudb) ugotovljeno, da so vsebovale vse zahtevane dokumente in da so bili pri slednjih v ponudbene obrazce vpisani vsi predpisani podatki. Za ponudbo izbranega ponudnika pa je bilo ugotovljeno, da ni popolna, ker ni vsebovala izpolnjenega razpisnega obrazca št. 6 z navedbo finančnih zavarovanj, ki jih prilaga. Ker ta obrazec predstavlja enega izmed ponudbenih obrazcev, katerih vsebino so morali ponudniki potrditi s svojim podpisom in žigom, bi moral naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ponudbo izbranega ponudnika zavrniti. Naročnik pa se je odločil, da bo prej opisano pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika saniral tako, da jo je štel kot irelevantno, saj kot navaja v obrazloženem obvestilu, ponudbeni obrazec št.6 predstavlja le seznam zahtevanih finančnih zavarovanj in ni dokument, ki bi predstavljal dokaz o sposobnosti ali usposobljenosti izbranega ponudnika in je zato ponudba izbranega ponudnika kljub njegovi odsotnosti pravilna.
Zakon nalaga naročniku, da v objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji jasno določi, katere podatke in dokumente zahteva od ponudnikov in se tega drži, spremembe razpisnih pogojev pa so možne le do oddaje ponudb. Če bi naročnik po roku za oddajo ponudb imel možnost, da odloča, katere podatke ali dokaze bo štel kot relevantne in katere lahko zanemari, bi onemogočil predvidljivost razpisnega postopka in s tem pravno varnost, oziroma bi ustvaril razmere, ki ne dopuščajo enakopravnosti ponudnikov, saj ti ne bi vedeli, kateri podatki so za naročnika relevantni.
Ker je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 v povezavi z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri ponudnika za dobavo pisarniškega materiala, zavrne ponudbo izbranega ponudnika ter opravi ponovno ocenjevanje preostalih pravilnih ponudb.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini predpisane takse (100.000,00 SIT) in stroške v zvezi s pripravo revizijskega zahtevka v višini 100.00,00 SIT.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljenega (dokument št. 513-4/03-16, z dne 18.07.2003) in navaja, da je že v obrazloženem obvestilu pojasnil, da je v postopku vsebinskega pregledovanja in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila o usposobljenosti in sposobnosti ponudnika za izvedbo naročila, vključno s finančnimi zavarovanji. Na javnem odpiranju ponudb so bili preverjeni le glavni podatki iz ponudb ter objavljene ponudbene cene. Pri izbranem ponudniku je bilo ugotovljeno, da ni predložil obrazca št. 6, da pa sta priloženi tako bančna garancija kot tudi izjava banke. Na javnem odpiranju ponudb je naročnikova strokovna komisija opravila le okvirni pregled ponudb, podroben vsebinski pregled vseh dokumentov o dokazovanju razpisnih pogojev, ki je bil podlaga za naročnikovo odločitev, pa je opravila kasneje. Poleg tega ZJN-1 ne pozna več pojma "popolna" ponudba, temveč nalaga naročniku, da po odpiranju ponudb natančno preveri vse pogoje in zahteve, ter mu daje celo možnost, da se odloči, ali bo neprimerne in nesprejemljive ponudbe zavrnil ali ne.
Naročnik je ocenil, da ni razlogov za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v navodilih za izdelavo ponudbe posebej poudaril, da je treba ponudbi predložiti finančno zavarovanje, v okviru ponudbenih obrazcev pa predvidel tudi obrazec št. 6, ki le ponavlja navedbo dokumentov in daje navodilo ponudniku, da mora bančno garancijo kot zavarovanje za resnost ponudbe in izjavo banke, da bo ponudniku v primeru izbire izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, priložiti k ponudbi. V skladu s 23. členom ZJN-1 mora naročnik v razpisno dokumentacijo navesti vrsto finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti, ne pa ustreznega ponudbenega obrazca. Za slednjega se je naročnik odločil iz dosedanjih izkušenj, ko so ponudniki sledili zgolj obrazcem pri tem pa (kljub opozorilom v naročnikovih navodilih) pozabili priložiti finančna zavarovanja. Zato naročnik ni mogel sprejeti formalističnega stališča, da bi bila odsotnost obrazca (kateri ne vsebuje dokazov, zavarovanj ali izreza volje ponudnika), lahko razlog za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika.Vsekakor pa v tem primeru ni mogoče govoriti o spremembi razpisnih pogojev oziroma razpisne dokumentacije, kot trdi vlagatelj.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 24.07.2003, z dopisom obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v celoti prereka navedbe naročnika in vztraja pri revizijskem zahtevku. Vlagatelj še dodaja, da naročnik pozablja, da je v navodilih za izdelavo ponudbe sam predvidel obrazec št. 6, ki naj bi bil po njegovih navedbah (iz sklepa, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek) zgolj povzetek dokumentov, ki se nanašajo na finančno zavarovanje. Če je obrazec št. 6 po naročnikovem mnenju tako zanemarljiv, zakaj ga je naročnik sploh zahteval.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil izpolnjenega razpisnega obrazca št. 6 z navedbo finančnih zavarovanj, ki jih prilaga in pri tem ugotovila naslednje. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki II. Navodila za izdelavo ponudbe, točka 2 zapisal: "Ponudnik izdela ponudbo tako, da vse zahtevane podatke vpiše v obrazce iz priloge razpisne dokumentacije in priloži s temi navodili določene dokumente in izjave ter opremi s štampiljko in podpisom pooblaščenega predstavnika. Ponudbi mora predložiti tudi finančno zavarovanje in parafiran vzorec pogodbe.
Ponudba mora biti sestavljena v zaporedju, ki ga določa razpisna dokumentacija in predložena naročniku v mapi. Lahko je predložena tudi v ustrezno označenih ovitkih. Ponudbena dokumentacija mora biti zvezana z vrvico ter žigosana, tako da ni možna zamenjava posameznih listov ipd.."

Obrazec 6, ki se glasi "Finančna zavarovanja (tč. 7.b. navodil za izdelavo ponudbe)", navaja, da je potrebno predložiti zavarovanje za resnost ponudbe in izjavo banke. Poleg tega je naročnik izrecno zapisal, da mora ponudnik bančno garancijo in izjavo banke potrebno priložiti k ponudbi. Sam obrazec št. 6 ima predviden prostor, kamor je potrebno podati podpis in štampiljko pooblaščenega predstavnika ponudnika.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovila, da le-ta dejansko ni predložil obrazca št. 6, ugotoviti pa gre tudi, da to dejstvo med strankama v postopku sploh ni sporno, saj naročnik ne zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil navedeni obrazec, trdi pa, da ne more sprejeti formalističnega stališča, da bi bila odsotnost obrazca lahko razlog za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija pri presojanju revizijske navedbe v celoti pritrjuje mnenju vlagatelja, da je takšno ravnanje naročnika v nasprotju z določili ZJN-1. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Ker ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj ni vsebovala prej omenjenega obrazca št. 6, je ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen. S tem ko je naročnik upošteval nepravilno ponudbo (ponudba, ki ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije)in jo celo izbral kot najugodnejšo ponudbo, je kršil načelo formalnosti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko kot pravilna obravnavana le tista ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati ugotovitve iz te odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT. Ostale specificirane stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, pa je potrebno zavrniti, ker na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.