Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-151/03

    Številka: 018-151/03-22-1325
    Datum sprejema: 8. 9. 2003

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo kuhinjske opreme za potrebe osnovnih šol in vrtcev na področju â??..in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopaâ??.., zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, št. 41405-00025/2003 0400 01, z dne 12.6.2003, in sicer v delu, ki se nanaša na sklop 1, 2, 3 in 5.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 308.496,00 SIT, v 15- tih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

    Preostanek predujma v višini 158.824,00 SIT se vrne vlagatelju na transakcijski račun št. â??..

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 25.4.2003 sprejel sklep, št. 41405-00025/2003 0400 01, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo in montažo kuhinjske opreme za potrebe osnovnih šol in vrtcev na področju â??., javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod št. objave Ob-â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 27.5.2003, je razvidno, da je naročnik pridobil pet pravočasnih ponudb. Naročnik je ponudnike s sklepom o oddaji javnega naročila, št. 41405-00025/2003 0400 01, z dne 12.6.2003, obvestil, da je v 1. in 2. sklopu kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetjeâ??.., v 3. in 5. sklopu podjetjeâ??â??, v 4. sklopu pa vlagatelja.

    Zoper sklep o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 26.6.2003, v katerem navaja, da je izbira ponudnikov v sklopih 1, 2, 3 in 5 nepravilna, saj naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika v navedenih sklopih ni upošteval tehničnih zahtev, ki so bile v razpisni dokumentaciji zahtevane pri opisu vsakega pomivalnega stroja posebej. Z neupoštevanjem navedenih tehničnih zahtev pa je v konkretnem primeru prišlo do neenakega obravnavanja ponudnikov, meni vlagatelj. Naročnik pri izboru ni upošteval, kateri ponujeni proizvodi zahtevane in predpisane tehnične zahteve imajo in kateri le-teh nimajo. Poleg tega vlagatelj opozarja, da so lahko tehnično in tehnološko neprimerni proizvodi za uporabnika v skrajnem primeru celo neuporabni. Vlagatelj navaja, da po podatkih, ki so mu dostopni, ter na podlagi opravljenih analiz in pridobljenih izkušenj v Sloveniji in tujini meni, da konkurenčni ponudniki, vključno z izbranima ponudnikoma v sklopih 1, 2, 3 in 5, v svojih ponudbah pri pomivalnih strojih niso ponudili v razpisni dokumentaciji zahtevanih tehničnih lastnosti, ki same po sebi bistveno vplivajo na končno ceno proizvoda. Najnižja cena pa je bila temeljni kriterij za izbor ponudnika.
    Vlagatelj navaja, da sta izbrana ponudnika v sklopih 1, 2, 3 in 5 ponudila naslednje modele oziroma tipe pomivalnih strojev: ponudnik â??..(sklop 1 in 2): proizvajalec â??. tipi strojev AL 50.40E, GL 1040, AL 50.34E; ponudnik â??â?? (sklop 3 in 5): proizvajalecâ??.., tipi strojev ECOSTAR 545 D, FV 40.2. Vlagatelj zatrjuje, da navedeni tipi oz. modeli pomivalnih strojev ne izpolnjujejo vseh v razpisni dokumentaciji naročnika predpisanih tehničnih značilnosti in kakovosti za pomivalne stroje v sklopih 1, 2, 3 in 5. Tehnične specifikacije so na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) obvezni sestavni del razpisne dokumentacije in je izpolnjevanje le-teh pogoj za sodelovanje na javnem razpisu, trdi vlagatelj, in dodaja, da je naročnik v sklopih 1, 2, 3 in 5 tako izbral ponudnika, ki sta ponudila pomivalne stroje, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem. To pomeni, trdi vlagatelj, da bi morali biti njuni ponudbi izločeni, ker nista ustrezali razpisnim pogojem. Vendar pa je naročnik ti ponudbi štel kot popolni, ju obravnaval in tako kršil načelo zakonitosti ter načelo enakopravnosti ponudnikov. Načelo zakonitosti iz 3. člena ZRPJN med drugim pomeni, da so vsem strankam v določenem postopku znana pravila in pogoji postopka. Iz konkretne razpisne dokumentacije oziroma njenih prilog izhaja, kakšne lastnosti morajo imeti ponujeni pomivalni stroji za pomivanje bele posode. To pomeni, nadaljuje vlagatelj, da morajo ponujeni pomivalni stroji ustrezati razpisnim pogojem. Če kateri izmed pomivalnih strojev ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, ne ustreza razpisnim pogojem in bi se morala takšna ponudba izločiti iz postopka, česar pa naročnik ni storil. Načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1 pa je po mnenju vlagatelja kršeno s tem, ko naročnik ni upošteval svojih objektivno postavljenih pogojev v razpisni dokumentaciji, saj je pri izbiri upošteval tudi pomivalne stroje, ki ne ustrezajo tehničnim karakteristikam, ki jih je zahteval. Na ta način je izenačil ponudbe, ki so ustrezale tehničnim zahtevam, s tistimi, ki niso. Ponudniki so lahko med seboj enakopravni le, če vsi izpolnjujejo zahtevane zakonite razpisane pogoje, še navaja vlagatelj. V konkretnem primeru pri sklopih 1, 2, 3 in 5 izbrana ponudnika nista izpolnjevala pogojev za sodelovanje pri javnem razpisu, vendar je naročnik njuni ponudbi obravnaval kot pravilni, s čimer je kršil načelo enakopravnosti. Naročnik je po mnenju vlagatelja s svojo odločitvijo storil tudi bistveno kršitev postopka (v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN ob smiselni uporabi 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02), saj v sklepu o oddaji javnega naročila niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Naročnik namreč v njem ni z ničemer pojasnil, zakaj je v sklopih 1, 2, 3 in 5 izbral prav izbranega ponudnika. Naročnik je pojasnil le to, kolikšno število ponudb je prispelo in katere ter zakaj je izločil, ni pa pojasnil, kako je ovrednotil kriterije za izbiro oziroma na kakšen način je upošteval najnižjo ceno ter reference. To pa je takšna kršitev postopka, ki po mnenju vlagatelja vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve naročnika.
    Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, da naročnik delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer v delu, v katerem je odločal v sklopih 1, 2, 3 in 5.

    Naročnik je dne 9.7.2003 sprejel sklep, št. 41405-00025/2003 0400 01, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je dne 18.6.2003 od vlagatelja prejel dopis, v katerem je le-ta navedel, da sklep o izbiri v celoti sprejema, naročnika pa je prosil, da mu zaradi analize karakteristik za prijavo na bodoče javne razpise posreduje informacije o tem, kakšne znamke in tipe pomivalnih strojev ter opcije so ponudili na razpisu izbrani ponudniki. Naročnik navaja, da mu je zaradi transparentnosti postopka oddaje javnega naročila zaprošene podatke posredoval v dopisu, z dne 24.6.2003, in dodaja, da ga je vložitev zahtevka presenetila, saj je vlagatelj izjavil, da sklep o izbiri v celoti sprejema.
    Vlagatelj je v obrazložitvi zahtevka le na splošno navedel karakteristike in tehnične lastnosti iz razpisne dokumentacije, ki jih po njegovem mnenju pomivalni stroji izbranih ponudnikov (â??â??..) ne izpolnjujejo, ni pa natančno opredelil, kateri od izbranih tipov pomivalnih strojev po njegovem mnenju ne izpolnjuje posameznih od splošno naštetih karakteristik in tehničnih lastnosti, meni naročnik. Naročnik navaja, da je pri ponovni analizi ponudb izbranih ponudnikov ugotovil, da pomivalni stroji, ki sta jih ponudila, ustrezajo karakteristikam in tehničnim lastnostim iz razpisne dokumentacije. Naročnik tako zatrjuje, da nima razloga, da bi spremenil sprejeto odločitev, in da je med drugim pridobil tudi pisni izjavi izbranih ponudnikov, da izbrani stroji ustrezajo vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije.
    Naročnik dalje navaja, da vlagateljeve ponudbene cene bistveno odstopajo (za 10,71% do 45,68%) od ponujenih cen najugodnejših ponudnikov. Naročnik bi v primeru izbire vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika neracionalno ravnal z javnimi sredstvi in s tem kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, določeno v 4. členu ZJN-1. V primeru izbire vlagatelja pa bi lahko zahtevek za revizijo vložili izbrani najcenejši ponudniki.
    Glede očitkov o kršitvi določil postopka naročnik meni, da je način upoštevanja meril (najnižjih cen in referenc) za izbiro jasno razviden iz razpisne dokumentacije, katere vsebino je potrdil tudi vlagatelj. Razlogi o odločilnih dejstvih za izbiro ponudnikov za oddajo javnega naročila pa so navedeni v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 12.6.2003, in poročilu o oddaji naročila, z dne 12.6.2003, katerega sestavni del je tudi analiza ponudb.
    Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 16.7.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj dodatno navaja, da sta ponudnika, izbrana v sklopih 1, 2, 3 in 5, ponudila dva oz. tri tipe pomivalnih strojev. Vsi ponujeni tipi pomivalnih strojev ne morejo biti izbrani, saj gre za 4 sklope in 5 različnih pomivalnih strojev. Vlagatelju ni znano, katerega od ponujenih tipov pomivalnih strojev je naročnik izbral pri posameznih sklopih, zato se tudi ne more konkretno opredeliti do okoliščine, kateri izbrani tipi pomivalnih strojev ne izpolnjujejo posameznih zahtevanih tehničnih lastnosti. Za sklopa 1 in 2 vlagatelj domneva, da je bil izbran stroj ECOSTAR 545 D, saj stroj EuroTronic FV 40.2 že po dimenzijah bistveno odstopa od zahtevanih. Za sklop 3 vlagatelj domneva, da prideta v poštev stroja AL 50.40E ali GL 1040, za sklop 5 pa stroj AL 50.34E. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da nobeden od teh tipov pomivalnih strojev izbranih ponudnikov ne ustreza v celoti tehničnim lastnostnim, zahtevanim v razpisni dokumentaciji.
    Vlagatelj navaja naslednje neustreznosti izbranih pomivalnih strojev glede na zahteve razpisne dokumentacije:

    Pomivalni stroj ECOSTAR 545 D:
    - stroj ima 3 cikluse trajanja programa pranja, in sicer 90/120/240 sekund. V razpisni dokumentaciji so bili zahtevani 3 ciklusi trajanja programa pranja, in sicer 60/120/240 sekund. To pomeni, trdi vlagatelj, da pomivalni stroj ECOSTAR 545 D ne ustreza zahtevi po predpisanih ciklusih trajanja programa pranja oz. da ima pri prvem ciklusu trajanja programa pranja za 50 % slabšo kapaciteto pomivanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji;
    - grelec je v komori postavljen prosto, tako da se nanj lahko nabira umazanija (zahtevano je bilo, da mora biti grelec izdelan tako, da se nanj ne more nalagati umazanija).
    Pomivalni stroj AL 50.40E:
    - stroj je neprimernih dimenzij: širina 600 mm, globina 600 mm in višina 1290 mm (zahtevane dimenzije stroja: širina 650 mm, globina 750 mm in višina 1450 mm);
    - stroj ima ostre robove in vogale (zahtevano je bilo, da mora biti stroj izdelan brez ostrih robov in vogalov);
    - grelec je v komori postavljen prosto, tako da se nanj lahko nabira umazanija (zahtevano je bilo, da mora biti grelec izdelan tako, da se nanj ne more nalagati umazanija);
    - stroj sploh nima pokrova (zahtevano je bilo, da mora biti pokrov stroja toplotno in zvočno izoliran);
    - v tem stroju ni možno pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1 (zahtevana je bila možnost pomivanja pladnjev Gastronorm 1/1);
    - pri tem stroju ni možno aktiviranje programa pranja z zaprtjem vrat (zahtevano je bilo izbiranje programa pranja s stikalom in aktiviranje z zaprtjem vrat);
    - ta stroj nima pokazatelja napak (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj pokazatelja napak);
    - ta stroj nima programa za samočiščenje (zahtevano je bilo, da ima stroj program za samočiščenje stroja);
    - pri tem stroju ni možno odčitavanje porabe vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj displej, na katerem je možno odčitati količino porabljene vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj).
    Pomivalni stroj GL 1040:
    - stroj je neprimernih dimenzij: širina 692 mm, globina 760 mm in višina 1623 mm (zahtevane dimenzije stroja: širina 650 mm, globina 750 mm in višina 1450 mm);
    - stroj ima ostre robove in vogale (zahtevano je bilo, da mora biti stroj izdelan brez ostrih robov in vogalov);
    - grelec je v komori postavljen prosto, tako da se nanj lahko nabira umazanija (zahtevano je bilo, da mora biti grelec izdelan tako, da se nanj ne more nalagati umazanija);
    - pokrov tega stroja ni zvočno in toplotno izoliran (zahtevano je bilo, da mora biti pokrov stroja toplotno in zvočno izoliran);
    - v tem stroju ni možno pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1 (zahtevana je bila možnost pomivanja pladnjev Gastronorm 1/1);
    - ta stroj nima pokazatelja napak (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj pokazatelja napak);
    - ta stroj nima programa za samočiščenje (zahtevano je bilo, da ima stroj program za samočiščenje stroja);
    - pri tem stroju ni možno odčitavanje porabe vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj displej, na katerem je možno odčitati količino porabljene vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj).
    Pomivalni stroj AL 50.34E:
    - stroj je neprimernih dimenzij: širina 600 mm, globina 600 mm in višina 845 mm (zahtevane dimenzije stroja: širina 600 mm, globina 600 mm in višina 800 mm);
    - stroj ima ostre robove in vogale (zahtevano je bilo, da mora biti stroj izdelan brez ostrih robov in vogalov);
    - grelec je v komori postavljen prosto, tako da se nanj lahko nabira umazanija (zahtevano je bilo, da mora biti grelec izdelan tako, da se nanj ne more nalagati umazanija);
    - pri tem stroju ni možno aktiviranje programa pranja z zaprtjem vrat (zahtevano je bilo izbiranje programa pranja s stikalom in aktiviranje z zaprtjem vrat);
    - ta stroj nima pokazatelja napak (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj pokazatelja napak);
    - ta stroj nima programa za samočiščenje (zahtevano je bilo, da ima stroj program za samočiščenje stroja);
    - pri tem stroju ni možno odčitavanje porabe vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj (zahtevano je bilo, da mora imeti stroj displej, na katerem je možno odčitati količino porabljene vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj).
    Glede na navedeno se vlagatelj zahtevka ne strinja z naročnikom, da pomivalni stroji, ki sta jih v sklopih 1, 2, 3 in 5 ponudila izbrana ponudnika, v celoti ustrezajo tehničnim lastnostim, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še vedno meni, da bi moral naročnik sporne ponudbe zaradi neustreznosti izločiti, vendar pa jih je naročnik štel kot popolne, jih obravnaval in tako kršil načelo zakonitosti ter načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikov sklep o oddaji javnega naročila v sklopih 1, 2, 3 in 5 ter mu naloži povrnitev vseh stroškov. Med stroške vlagatelj šteje 200 odvetniških točk za konferenco s stranko v trajanju 2 uri, 400 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100.000,00 SIT za revizijsko takso, 400 odvetniških točk za sestavo sporočila o nadaljevanju postopka, 2% za materialne stroške ter 20% DDV.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 41405-00025/2003 0400 01, z dne 18.7.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo. V dopisu naročnik navaja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka dodatno navedel, kateri od ponujenih tipov pomivalnih strojev po njegovem mnenju ne izpolnjuje določenih karakteristik in tehničnih lastnosti. Navedena pomanjkljivost zahtevka za revizijo, ki jo je naročnik navedel v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi, je bila ena od ugotovitev, ki jo je naročnik upošteval pri sprejemanju odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo kot neutemeljenega, trdi naročnik.

    Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-151/03-21-1074, z dne 29.7.2003, za izvedenca v predmetnem revizijskem postopku imenovala â??.. (v nadaljevanju: izvedenec). Izvedencu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo, ponudbeno dokumentacijo, dokumente o evaluaciji ponudb, tehnično dokumentacijo, sklep o oddaji naročila, zahtevek za revizijo, odločitev o zahtevku za revizijo, obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ter dodatna pojasnila izbranega ponudnikaâ??â??.). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. V dopisu, z dne 4.8.2003, s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma, vlagatelj dodatno zahteva povračilo stroškov, in sicer 300.000,00 SIT za predujem za izvedenca, 50 odvetniških točk za sestavo dopisa, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

    Državna revizijska komisija je izvedensko mnenje prejela dne 11.8.2003 in ga istega dne posredovala vlagatelju in naročniku. Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21.8.2003 poslal dopis, št. 41405-00025/2003 0400 01, v katerem podaja pripombe na izvedensko mnenje. Ta dopis je Državna revizijska komisija posredovala izvedencu, ki je dne 29.8.2003 podal končno izvedensko mnenje. Končno izvedensko mnenje je Državna revizijska komisija dne 3.9.2003 posredovala vlagatelju in naročniku. Izvedensko mnenje, pripombe naročnika in končno izvedensko mnenje Državna revizijska komisija povzema v obrazložitvi tega sklepa.

    Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji izvedenskega mnenja je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

    Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). V skladu z definicijami 18., 19. in 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je pravilna ponudba tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, primerna ponudba je tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti vsem tehničnim specifikacijam, sprejemljiva ponudba pa je tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam. Ne glede na zakonsko razlikovanje različnih stopenj pomanjkljivosti ponudb pa gre ugotoviti, da nesprejemljiva ponudba, ki ne ustreza pogojem ali kvalifikacijskim zahtevam, ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je nesprejemljiva ponudba hkrati tudi nepravilna. Enako velja za neprimerno ponudbo, saj ponudba, ki ne ustreza v celoti tehničnim specifikacijam, prav tako ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je ni mogoče obravnavati kot pravilno.

    V skladu z ZJN-1 mora naročnik v razpisni dokumentaciji postaviti različne zahteve, ki se nanašajo na sposobnost in usposobljenost ponudnika (kvalifikacijske zahteve oz. pogoji za udeležbo, členi 41 do 49 ZJN-1), na predmet javnega naročila (tehnični elementi javnega naročanja, členi 31 do 40 ZJN-1) ali na obličnost same ponudbe. Skupna značilnost vseh naročnikovih zahtev (kvalifikacijskih zahtev, pogojev, tehničnih specifikacij in zahtev po obličnosti ponudbe) je ta, da gre za elemente, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni tako, kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, in so (nasprotno od meril) izključne narave. Ti elementi so torej prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oz. ponudnik ne izpolnjujeta katere od zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

    V predmetnem revizijskem postopku je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali izbrani pomivalni stroji v sklopih 1, 2, 3 in 5 v celoti ustrezajo tehničnim specifikacijam, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, in posledično ali sta ponudbi izbranih ponudnikov v teh sklopih z vidika izpolnjevanja tehničnih specifikacij primerni oz. pravilni. Naročnik je tehnične specifikacije za sklopa 1 in 2, v katerih je bil izbran pomivalni stroj ECOSTAR 545 D, določil v obrazcih 7/1 in 7/2 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je v okviru vlagateljevih revizijskih navedb za ta pomivalni stroj preverila izpolnjevanje dveh naročnikovih tehničnih zahtev, in sicer:
    - "trije ciklusi programa 60, 120, 240 sek. in kapaciteto pranja od 60/30/15 košar/uro, s kompletom košar dimenzije 500 x 500";
    - "grelec mora biti izdelan tako, da je nanj nemogoče nalaganje umazanije".

    Medtem ko vlagatelj trdi, da ima izbrani pomivalni stroj ECOSTAR 545 D neustrezne cikluse trajanja programa pranja, in sicer 90/120/240 sekund (to je v izvedenskem mnenju ugotovil tudi izvedenec), pa naročnik na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval izbrani ponudnikâ??â??, navaja, da so časi trajanja pranja prosto programabilni in se lahko nastavijo tudi na zahtevano trajanje pranja 60/120/240 sekund. Programabilnost trajanja programov pranja na stroju ECOSTAR 545 D v svojem mnenju potrjuje tudi izvedenec, pri čemer dodaja, da spreminjanje ciklusov trajanja programov pranja s strani proizvajalca pomivalnega stroja ni priporočljivo. Ne glede na izvedenčevo ugotovitev o nepriporočljivosti spreminjanja programov pranja pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zahteve po treh ciklusih trajanja programov pranja v razpisni dokumentaciji ni natančneje konkretiziral oz. te zahteve ni izrecno povezal z drugimi lastnostmi in specifikacijami pomivalnega stroja. Ker programabilnost in s tem možnost nastavitve programov trajanja pranja na zahtevane vrednosti pri izbranem pomivalnem stroju ECOSTAR 545 D po mnenju Državne revizijske komisije ni sporna, z vidika naročnikove zahteve po treh ciklusih programa pranja 60, 120 in 240 sekund ni mogoče ugotoviti, da bi bila ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 in 2 nepravilna.

    Do drugačne ugotovitve pa je Državna revizijska komisija prišla ob presoji izpolnjevanja naročnikove zahteve, da mora biti grelec pomivalnega stroja izdelan tako, da je nanj nemogoče nalaganje umazanije. Vlagatelj zatrjuje, da je grelec v komori izbranega pomivalnega stroja ECOSTAR 545 D postavljen prosto, tako da se nanj lahko nabira umazanija. Tako izvedenec kot naročnik pa ugotavljata, da je grelec sicer viden, vendar prekrit z odstranljivim sistemom filtrov, ki preprečuje nalaganje grobih delcev umazanije. Medtem ko po mnenju naročnika takšna izvedba grelca ustreza zahtevi razpisne dokumentacije, pa je iz izvedenskega mnenja razvidno, da grelec sicer ni neposredno izpostavljen umazaniji, temveč je izpostavljen posredno. Po mnenju izvedenca sistem filtrov preprečuje neposreden stik z grobimi delci umazanije, vendar to ne pomeni, da nanj ni mogoče nalaganje umazanije, saj voda, ki priteka skozi sistem filtrov, vsebuje bakterije in druge mikrodelce, ki pritečejo skozi filtre in se lahko nabirajo na grelcu. Poleg tega se na grelcu izbranega pomivalnega stroja ECOSTAR 545 D kljub integrirani mehčalni napravi sčasoma pojavi vodni kamen, kar je izključeno pri aparatih, katerih grelec je popolnoma ločen od pomivalne komore. Da je nalaganje umazanije na grelec izbranega pomivalnega stroja mogoče, je sicer mogoče razbrati tudi iz naročnikove trditve, da filtri nad grelcem odstranjujejo grobe delce umazanije. To pomeni, da je nalaganje "negrobih" (manjših oz. mikro) delcev umazanije vendarle mogoče.

    Na podlagi izvedenskega mnenja ter naročnikovih navedb gre tako ugotoviti, da izbrani pomivalni stroj ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, da mora biti grelec pomivalnega stroja izdelan tako, da je nanj nemogoče nalaganje umazanije. To naročnikovo zahtevo je namreč mogoče interpretirati samo tako, kot je zapisana: grelec mora biti v pomivalni stroj vgrajen tako, da ni nobene možnosti, da bi se nanj lahko nalagala umazanija, in sicer tako v obliki grobih delcev umazanije kot tudi v obliki mikrodelcev ali vodnega kamna. To posledično pomeni, da pomivalni stroj, katerega grelec je (čeprav v manjšem obsegu) izpostavljen nalaganju umazanije, ne izpolnjuje ene izmed tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Kot je bilo že omenjeno, mora pravilna ponudba absolutno in kumulativno izpolnjevati vse zahteve (torej tudi tehnične specifikacije) razpisne dokumentacije. Zato ponudbe izbranega ponudnika â??.., ki je bila v sklopu 1 in 2 izbrana kot najugodnejša, z vidika zahteve po takšni izdelavi grelca, da bo nanj nemogoče nalaganje umazanije, ni mogoče obravnavati kot pravilno.

    V sklopu 3 je naročnik izbral ponudbo ponudnika â??â??. še pred presojo tehnične ustreznosti pomivalnega stroja v tem sklopu gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik â??â??v svoji ponudbi za sklop 3 ponudil pomivalni stroj Aristarco GL 1040. Ker prvi odstavek 54. člena ZJN-1 po preteku roka za predložitev ponudb prepoveduje kakršnokoli spreminjanje vsebine ponudbe, kar še zlasti velja za sam predmet ponudbe oz. za takšne spremembe ponudbe, ki bi iz neustrezne le-to naredile ustrezno, je z vidika presoje pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 3 nepomembno, ali je v prodajnem programu ponudnika prišlo do sprememb. Ponudbo je treba namreč obravnavati takšno, kakršna je bila njena vsebina v trenutku poteka roka za njeno predložitev, kar pomeni, da lahko Državna revizijska komisija preverja le ustreznost tehničnih lastnosti ponujenega pomivalnega stroja Aristarco GL 1040, ne more pa preverjati ustreznosti tehničnih lastnosti drugih pomivalnih strojev iz prodajnega programa izbranega ponudnika.

    Vlagatelj zatrjuje, da je v sklopu 3 izbrani pomivalni stroj Aristarco GL 1040 tehnično neustrezen zaradi naslednjih pomanjkljivosti:

    - Neprimerne dimenzije.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije določil, da so "predvidene dimenzije š. 650 x g. 750 x v. 1450". Tako izvedenec kot naročnik ugotavljata, da so dimenzije izbranega pomivalnega stroja Aristarco GL 1040 692 x 760 x 1623 mm. Čeprav dimenzije izbranega pomivalnega stroja odstopajo od dimenzij iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil "predvidene dimenzije". Glede na takšno dikcijo naročnikove zahteve bi bilo mogoče sklepati, da je določeno odstopanje od predvidenih dimenzij dopustno, ni pa mogoče ugotoviti (kot izhaja tudi iz izvedenskega mnenja), kakšna odstopanja je mogoče označiti za nebistvena oz. še dopustna, kakšna odstopanja pa je mogoče označiti za nedopustna oz. takšna, da bistveno odstopajo od naročnikove zahteve. Ker naročnik ni določil tolerančnih območij, gre ugotoviti, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna. Nejasnih določil razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo (izbranega) ponudnika, zato njegove ponudbe z vidika zahtevanih dimenzij pomivalnega stroja ni mogoče označiti kot nepravilne. Pripomniti velja, da bi moral vlagatelj, če je njegove očitke glede dimenzij izbranega pomivalnega stroja razumeti kot ugovarjanje zoper nejasna določila razpisne dokumentacije, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo še v času, ko bi bila vsebinska presoja določil razpisne dokumentacije še mogoča, torej pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti.

    - Ostri robovi in vogali.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora biti stroj izdelan "brez ostrih robov; tank izdelan v enem kosu, brez vogalov, robov in zvarov". Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da izbrani pomivalni stroj Aristarco GL 1040 nima ostrih robov in vogalov, saj je najmanjši radij krivljenja 3 mm, s čimer je zagotovljena neostrost zunanjih robov stroja. Ponudbe izbranega ponudnikaâ??.., zato z vidika te naročnikove zahteve ni mogoče obravnavati kot nepravilno.

    - Neustrezna namestitev grelca.

    Enako kot v sklopu 1 in 2 je treba tudi v sklopu 3 ugotoviti, da izvedba grelca s sistemom odstranljivih filtrov, ki sicer preprečuje nalaganje grobih delcev umazanije, ne pa tudi nalaganja mikrodelcev in (sčasoma) vodnega kamna, ne ustreza naročnikovi zahtevi po takšni izdelavi grelca, da je nalaganje umazanije nanj nemogoče. Ta zahteva je bila namreč določena tudi v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije. To pomeni, da ponudbe izbranega ponudnika â??â??v sklopu 3 z vidika te zahteve ni mogoče obravnavati kot pravilno.

    - Neustrezna zvočna in toplotna izolacija pokrova stroja.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora biti pokrov stroja toplotno in zvočno izoliran. Izvedenec je ugotovil, da pokrov izbranega pomivalnega stroja Aristarco GL 1040 izpolnjuje to zahtevo, zato ponudbe izbranega ponudnikaâ??.., s tega vidika ni mogoče obravnavati kot nepravilno.


    - Nemožnost pomivanja pladnjev Gastronorm 1/1.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora biti v pomivalnem stroju možno pomivati pladnje Gastronorm 1/1. Medtem ko naročnik zatrjuje, da je v izbranem pomivalnem stroju Aristarco GL 1040 pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1 mogoče, pa izvedenec ugotavlja nasprotno. Čeprav se naročnik sklicuje na zagotovila izbranega ponudnika, pa gre ugotoviti, da iz dopisa, z dne 7.8.2003, ki ga je Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredoval izbrani ponudnikâ??.., ter iz njegovega dopisa, z dne 20.8.2003, ki ga je naročnik priložil svojemu dopisu, z dne 21.8.2003, ni razvidno, da je v pomivalnem stroju Aristarco GL 1040 pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1 mogoče, pač pa je razvidno le to, da je pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1 mogoče v pomivalnem stroju Aristarco AL 1500 E. Kot je bilo že omenjeno, lahko Državna revizijska komisija presoja pravilnost ponudbe le glede na njeno vsebino, kakršna je bila v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, zato lahko ugotavlja le pravilnost oz. ustreznost pomivalnega stroja Aristarco GL 1040, ne more pa ugotavljati ustreznosti drugih pomivalnih strojev iz prodajnega programa izbranega ponudnika, saj bi to v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pomenilo nedopustno spreminjanje vsebine ponudbe. Ker tudi izvedenec ugotavlja, da v pomivalnem stroju Aristarco GL 1040 ni možno pomivanje pladnjev Gastronorm 1/1, gre ugotoviti, da ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 3 z vidika obravnavane zahteve ni mogoče šteti kot pravilno.

    - Neobstoj pokazatelja napak.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora imeti pomivalni stroj pokazatelja napak. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da izbrani pomivalni stroj Aristarco GL 1040 nima prikazovalnika napak. Naročnik se sicer strinja, da izbrani pomivalni stroj nima posebnega prikazovalnika napak, vendar dodaja, da v primeru napake gorijo lučke na stroju oz. da display utripa, stroj pa ne deluje, kar je po mnenju naročnika nazoren pokazatelj napake stroja. Po trditvah naročnika to ustreza njegovim zahtevam, saj naj v razpisni dokumentaciji ne bi zahteval, da ima stroj prikazovalnik napak, temveč zgolj pokazatelja kakršnihkoli napak. Državna revizijska komisija takšni naročnikovi argumentaciji ne more slediti. Tudi naročnikovo zahtevo po pokazatelju napak je namreč treba interpretirati tako, kot je zapisana: pomivalni stroj mora imeti pokazatelja napak. To pomeni, da mora v primeru, ko stroj zaradi okvare ne deluje, prikazovalnik napake pokazati, za katero vrsto napake gre. V primeru, če bi šteli, da je ta zahteva razpisne dokumentacije izpolnjena že takrat, ko stroj pokaže na napako tako, da display utripa oz. da stroj preprosto preneha delovati, bi bila posebna naročnikova zahteva za pokazatelja napak nesmiselna, saj vsak stroj, ko brez ukaza preneha delovati, s tem pokaže na napako. Smiselnost in vsebina zahteve za pokazatelja napak je torej lahko samo v tem, da se na displayu stroja prikaže vrsta napake, na podlagi česar se uporabnik stroja tudi odloči, ali bo lahko napako odpravil sam (če gre npr. za manjše okvare ali zastoje) ali pa bo moral poklicati servisno službo. Na podlagi navedenega ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 3 z vidika obravnavane zahteve razpisne dokumentacije ni mogoče šteti kot pravilno.

    - Neobstoj programa za samočiščenje.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora imeti stroj program za samočiščenje stroja. V odgovoru na izvedensko mnenje naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval samostojnega programa za samočiščenje stroja. Ker izbrani pomivalni stroj Aristarco GL 1040 za samočiščenje uporablja enega od programov, to po mnenju naročnika pomeni, da program za samočiščenje ima. Državna revizijska komisija je v tem delu sledila naročnikovi razlagi, saj gre ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval posebnega oz. samostojnega programa za samočiščenje, pač pa je zahteval, da ima pomivalni stroj program za samočiščenje. Ker izbrani pomivalni stroj ima program za samočiščenje, saj se za to funkcijo uporabi enega od obstoječih programov, ponudbe izbranega ponudnikaâ??â??, z vidika te zahteve ni mogoče obravnavati kot nepravilno.

    - Nemožnost odčitavanja porabe vode, pomivalnih sredstev in števila pomivanj.

    Naročnik je v obrazcu 7/3 razpisne dokumentacije zahteval, da mora imeti stroj displej, na katerem je možno odčitati količino porabljene vode, pomivalnih sredstev in število pomivanj. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da pri izbranem stroju Aristarco GL 1040 ni možno odčitavanje porabe vode in števila pomivanj, količino porabljenih pomivalnih in izpiralnih sredstev pa je možno odčitati na dozirnih črpalkah za pralno in izpiralno sredstvo. V odgovoru na izvedensko mnenje naročnik navaja, da je po zagotovilu izbranega ponudnika pri izbranem pomivalnem stroju možno odčitavanje porabe vode in števila pomivanj, vendar je predvideno kot opcija, saj naj bi se v praksi uporabljalo samo občasno v proizvodnem ciklusu za normiranje. Tudi izbrani ponudnikâ??â??, v dopisu, z dne 7.8.2003, navaja, da je v pomivalnem stroju serijsko vgrajen display, ki prikazuje temperaturo pomivanja, temperaturo izpiranja, izbrano dolžino programa in čas do konca programa, ki je v teku, display za količino porabljenih izpiralnih in pomivalnih sredstev pa se nahaja na dozirnih črpalkah za pralno in izpiralno sredstvo. Po navedbah izbranega ponudnika pa količine porabljene vode in števila pomivanj ni na displayu, temveč je to možno le kot opcija. Na podlagi navedenega gre slediti mnenju izvedenca in ugotoviti, da pomivalni stroj Aristarco GL 1040 ne izpolnjuje naročnikove zahteve po prikazovalniku porabe vode in števila pomivanj, saj dejstvo, da so te funkcije predvidene le kot opcija, pomeni, da jih ponujeni pomivalni stroj nima. Zato ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 3 tudi z vidika obravnavane naročnikove zahteve ni mogoče šteti kot pravilno.

    Naročnik je tudi v sklopu 5 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika â??.., ki je za ta sklop ponudil pomivalni stroj Aristarco AL 50.34 E. Ker je večina vlagateljevih očitkov o neustreznosti pomivalnega stroja Aristarco AL 50.34 E enakih kot v sklopu 3 in ker je pomivalni stroj Aristarco AL 50.34 E v spornih tehničnih lastnostih primerljiv s pomivalnim strojem Aristarco GL 1040, se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju sklicuje na svojo obrazložitev, ki se nanaša na sklop 3 predmetnega javnega naročila oz. na presojo tehnične ustreznosti pomivalnega stroja Aristarco GL 1040. Tako tudi v sklopu 5 velja, da ponudbe izbranega ponudnika â??â??, ni mogoče obravnavati kot pravilno z vidika naslednjih naročnikovih zahtev, ki so določene v obrazcu 7/5 razpisne dokumentacije (in ki so v tem delu identične kot zahteve iz obrazca 7/3 razpisne dokumentacije): grelec pomivalnega stroja mora biti izdelan tako, da je nanj nemogoče nalaganje umazanije, pomivalni stroj mora imeti pokazatelja napak, stroj mora imeti displej, na katerem je možno odčitati količino porabljene vode, pomivalnih sredstev in število pomivanj.

    Poleg tega gre pritrditi vlagatelju tudi v delu, kjer zatrjuje, da pri pomivalnem stroju Aristarco AL 50.34 E ni možno aktiviranje programa pranja z zaprtjem vrat. Naročnik je namreč v obrazcu 7/5 razpisne dokumentacije zahteval, da se izbrani program pranja izbere s stikalom in aktivira z zaprtjem vrat. Naročnik v odgovoru na izvedensko mnenje sicer navaja, da je pri izbranem pomivalnem stroju po zagotovilu izbranega ponudnika mogoče aktiviranje pranja z zaprtjem vrat, to pa naj bi bilo po razumevanju naročnika razvidno tudi iz priložene pisne obrazložitve izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v priloženem dopisu, z dne 20.8.2003, navedel: "Izbira programa s tipko je boljša kot izbira programa z tipko in še dodatno delo po izbiri zapiranje vrat, vsak stroj deluje na principu, da če izbereš program odpreš vrata in ko jih zapreš program poženeš." Ne da bi se spuščala v presojo, katera rešitev aktiviranja programa pranja je boljša, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenega pojasnila izbranega ponudnika ni razvidno, na kakšen način se aktivira program pranja pri izbranem pomivalnem stroju Aristarco AL 50.34 E. Pač pa je odgovor na to vprašanje razviden iz dopisa izbranega ponudnika â??.., z dne 7.8.2003, kjer je v 5. točki navedeno: "Stroj (gre za modele GL 1040, AL 50.40E in 50.34E, op. Državna revizijska komisija) aktivira pričetek pranja ob zaprtih vratih z pomočjo programatorja in stiska tipke." To pomeni, da izbranega pomivalnega stroja Aristarco AL 50.34 E ni mogoče aktivirati zgolj z zaprtjem vrat, kar je bila izrecna zahteva razpisne dokumentacije, zato ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 5 torej tudi z vidika te naročnikove zahteve ni mogoče obravnavati kot pravilno.

    Na podlagi vsega navedenega gre zaključiti, da ponudbe izbranega ponudnika â??.. (sklop 1 in 2) ter ponudbe izbranega ponudnika â??.. (sklop 3 in 5) v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ni mogoče obravnavati kot pravilni, saj ne izpolnjujeta vseh tehničnih zahtev oz. specifikacij, ki jih je naročnik določil v obrazcih 7/1, 7/2, 7/3 in 7/5 razpisne dokumentacije. Naročnik bi moral na podlagi te ugotovitve ravnati v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik vse nepravilne ponudbe zavrniti. Zavrnitev nepravilnih ponudb ni diskrecijska pravica naročnika, temveč njegovo dolžnostno ravnanje. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je prišlo do neenakega obravnavanja ponudnikov, saj so bili ponudniki, ki niso upoštevali vseh naročnikovih tehničnih specifikacij, v neupravičeno privilegiranem položaju v primerjavi s tistimi, katerih pomivalni stroji so imeli vse zahtevane tehnične lastnosti. Nedvomno je, da zahtevane tehnične lastnosti oz. funkcije, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, vplivajo na oblikovanje ponudbene cene, zato je naročnik primerjal ponudbe, ki med seboj niso tehnično, posledično pa tudi ne cenovno primerljive. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da mora le-ta kot uporabnik proračunskih sredstev ravnati gospodarno, vendar bi moral to načelo upoštevati že pri oblikovanju tehničnih specifikacij. V postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb pa mora tehnične specifikacije upoštevati tako, kot so bile zapisane, in nima diskrecijske pravice ugotavljati, katere ponudbe v bolj ali manj sprejemljivi meri izpolnjujejo njegove tehnične zahteve in so zato bolj ali manj primerne. Kot je bilo že navedeno, mora ponudba kumulativno in v celoti izpolnjevati vse naročnikove zahteve (torej tudi tehnične specifikacije), da pridobi atribut pravilnosti in da se na ta način sploh uvrsti v postopek izbire najugodnejše ponudbe.

    Ne glede na to, da navedeno ne vpliva na odločitev, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da mora obvestilo o oddaji naročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 med drugim vsebovati imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev ter ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe. Obvestilo o oddaji naročila mora torej vsebovati opis postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb glede na v razpisni dokumentaciji določena merila. Vlagatelja pa velja opozoriti, da ima v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 možnost zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, če meni, da obvestilo o oddaji ponudbe ne vsebuje vseh relevantnih podatkov. Kljub temu, da zahteva za obrazloženo obvestilo ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, pa je iz dokumentacije razvidno, da vlagatelj možnosti pridobitve natančnejših podatkov o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni izkoristil.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 200 odvetniških točk za konferenco s stranko v trajanju 2 uri, 400 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100.000,00 SIT za revizijsko takso, 400 odvetniških točk za sestavo sporočila o nadaljevanju postopka, 300.000,00 SIT za predujem za izvedenca, 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o vplačilu predujma ter 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer taksa v višini 100.000,00 SIT, 400 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo v višini 44.000,00 SIT, 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 5.500,00 SIT, 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o vplačilu predujma v višini 5.500,00 SIT ter 2% materialni stroški v višini 1.100,00 SIT in 20% DDV v višini 11.220,00 SIT, skupaj torej 167.320,00 SIT. Vlagatelju je skladno s tretjim odstavkom 22. člena potrebno priznati tudi stroške za izvedbo dokaza z izvedencem v višini 141.176,00 SIT. Ker je vlagatelj za izvedbo dokaza z izvedencem dne 4.8.2003 založil predujem v višini 300.000,00 SIT, se preostanek založenega zneska v višini 158.824,00 SIT vrne vlagatelju na transakcijski račun štâ??â??... Povrnitev preostalih priglašenih stroškov pa je Državna revizijska komisija zavrnila. Glede odvetniških stroškov v višini 200 točk za konferenco s stranko in 350 točk za sporočilo o nadaljevanju postopka Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da ne gre za potrebne stroške v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne â??.

    Natisni stran