018-150/03

Številka: 018-150/03-25-1105

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/2002; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) poâ??. , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za arhitekturno rešitev celovite prenoveâ??., in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek s pogajanji za oddajo javnega naročila za arhitekturno rešitev celovite prenove â??..
2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 100.000,00 SIT v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. V preostalem delu se zahteva za povrnitev stroškov zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.8.2001 izdal sklep o pričetku postopka za oddajo javnega naročila z natečajem št. 1/2001, ter javno naročilo z natečajem objavil v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??. objavil javni natečaj za oddajo javnega naročila za arhitekturno rešitev celovite prenove â??â??.. Javni razpis je predvideval fazo izbire najugodnejše ali najugodnejših idejnih arhitektonskih rešitev ter fazo izbire najugodnejše ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije obnove â??.. Naročnik je v fazi izbire najugodnejših idejnih arhitektonskih rešitev prejel štiri pravilne ponudbe, od katerih je trem podelil drugo nagrado, enemu pa tretjo nagrado. Skladno s priporočilom strokovne komisije je nato po postopku s pogajanji skladno, s 3. odstavkom 97. člena ZJN-1, dne 24.4.2003 pozval vse tri drugonagrajene ponudnike k oddaji ponudb. Iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 414-04-0/2002-550 z dne 04.06.2003 je razvidno, da odpiranje ni bilo javno ter da so se vabilu odzvali ponudniki â??.. Iz istega zapisnika izhaja, da je ožja skupina gradbenega odbora preučila prispele ponudbe ter za najugodnejšega ponudnika izbrala ponudnika â??., ter z dopisom dne 10.6.2003 o izidu obvestila vse ponudnike. Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 79. členom ZJN-1 dne 12.06.2003 zaprosil za obrazloženo obvestilo in naročnik mu je z dopisom z dne 17.6.2003 poslal obrazložitev, da so vse ponudbe vsebovale ustrezne projektantske rešitve, finančno pa je bila izbrana ponudba najugodnejša. Zoper odločitev naročnika je vlagatelj dne 24.6.2003 poslal zahtevek za revizijo javnega naročila.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku kršil 6. člen ZJN-1 s tem, ko naročnik ni podal podatkov o izvedenem postopku javnega naročila. Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik kršil 3. odstavek 20. člena ZJN-1 s tem, da ni javno podal sestave strokovne komisije, ki bi bila usposobljena do preverbe naročila. 21. člen ZJN-1 je naročnik kršil s tem, ko ni podal vrednosti javnega naročila ter ni podal sestave strokovne komisije za strokovno oceno ponudbe. 23. člen ZJN-1 je naročnik kršil s tem, ko v drugi fazi javnega naročila ni potrdil vrednosti javnega naročila in ni podal obrazca predračuna z navodilom o izpolnitvi. 50. in 51. člen ZJN-1 je naročnik kršil s tem, ko ni upošteval 7. točke razpisne dokumentacije in sicer estetskih in funkcionalnih kriterijev ter ekonomičnosti rekonstrukcije in prenove objekta. 73. člen ZJN-1 je bil po navedbah vlagatelja kršen s tem, da naročnik ni izvedel javnega in transparentnega odpiranja ponudb. 75. člen ZJN-1 je naročnik kršil s tem, ko po končanem postopku odpiranja ponudb v treh dneh ni posredoval zapisnika o odpiranju ponudb vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe, 79. člen ZJN-1 pa s tem, ko vlagatelju ni posredoval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. 97. člen ZJN-1 je naročnik kršil s tem, ko je v drugo fazo oddaje povabil kandidata, ki ni izpolnjeval meril za povabilo v drugo fazo. Naročnik je po navedbah vlagatelja kršil 114. člen ZJN-1, ko je uporabil diskriminatorna merila izbire števila sodelujočih, saj se ni odločil za dražji in radikalnejši poseg. Vlagatelj tudi navaja kršitev 130. člena, pri čemer naj bi bila izbira izbrane projektne rešitve neekonomična, v kolikor se prvotni projekt ni spremenil, primerjava vrednosti projektne dokumentacije pa glede na uradni izračun projektne dokumentacije IZS vzbuja sum v kvalitetno izvedbo naročila. Zaradi tega vlagatelj predlaga ponovitev druge faze postopka oddaje javnega naročila ter povrnitev stroškov plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter stroške priprave zahtevka za revizijo v višini 112.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom z dne 11.7.2003 zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil v celoti. V obrazložitvi naročnik navaja, da ni kršil 6. člena ZJN-1, saj je objavil javno naročilo v Uradnem listu RS št. â??., vlagatelj pa nikoli ni zahteval nobenih podatkov v zvezi z izvedenim naročilom. Naročnik ugotavlja, da ni kršil 20. člena ZJN-1 saj ta ne določa da mora naročnik javno podati sestavno strokovne komisije ter da je skrbno preveril vse ponudbe. Naročnik ugotavlja, da je skladno z 21. členom ZJN-1 sprejel sklep o pričetku oddaje naročila, da pa ga ni predočil vlagatelju saj ga ta nikoli ni zahteval. Naročnik ugotavlja, da je izdelal razpisno dokumentacijo skladno s 23. členom ZJN-1, k pogajanjem pa je povabil ponudnike s povabilom k oddaji ponudb. Glede kršitev 50. in 51. člena naročnik ugotavlja, da je šlo v postopku za pogajanje o pogodbenih pogojih, zlasti glede projektantskih rešitev in cene. Naročnik navaja, da ni kršil 73. in 79. člena ZJN-1 saj je ponudniku poslal obrazloženo obvestilo, ter da je skladno z 97. členom ZJN-1 pozval vse tri uspešne ponudnike. Glede kršitev 114. in 130. člena ZJN-1 se naročnik ni opredelil, ravno tako se ni opredelil o priglašenih stroških, je pa priglasil lastne stroške v višini 100.000,00 SIT.

Vlagatelj je naročnika z dopisom obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ter z dopisom z dne 18.7.2003 ugovarjal na sklep z dne 11.7.2003. V njem navaja, da naročnik sicer postane lastnik rešitve, kar pa ne pomeni, da lahko z rešitvijo neomejeno razpolaga oz. odstopi avtorsko rešitev drugemu ponudniku brez njegove privolitve. Naročnik ni nikjer omenil, da so se kriteriji ocenjevanja spremenili, da je izbral cenejšo različico investicije in zato elaborat enega izmed ponudnikov ni bil upravičen do povabila k oddaji ponudbe. Prav tako vlagatelj poudarja, da najnižja vrednost projektne dokumentacije ni garancija za najnižjo vrednost celotne investicije ter da so bila merila podana v točki 7.2 razpisne dokumentacije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 18.07.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN-A odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in predlogom, da zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN-A odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN-A interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN-A, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil načelo transparentnosti postopka (6. člen ZJN-1) ter 75. člen ZJN-1 s tem, ko vlagatelju ni posredoval podatkov Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju. Naročnik je kršil 75. člen ZJN-1 s tem, ko v treh dneh po odpiranju ponudb nobenemu izmed ponudnikov ni poslal zapisnika o odpiranju ponudb, čeprav bi ga skladno s citiranim členom moral. ZJN-1 v 73. členu določa obveznost javnega odpiranja za odprti in omejeni postopek, podzakonski predpis, ki ureja postopek odpiranja ponudb predvideva tako javno kot tudi nejavno odpiranje ponudb v postopku s pogajanji. Trditve vlagatelja, po katerih bi naročnik moral izvesti javno odpiranje, niso utemeljene. Naročnik pa bi moral v primeru, ko odpiranje ni bilo javno, še posebej skrbno paziti na transparentnost postopka. 75. člen ZJN-1 (posredovanje zapisnika o odpiranju ponudb) se nanaša tako na javno kot tudi na nejavno odpiranje. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik načelo transparentnosti kršil s tem, ko vlagatelju zahtevka ni poslal obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila skladno z 79. členom ZJN-1, temveč zgolj dopis, ki nima niti enega elementa obvestila o oddaji javnega naročila, kot ga predvideva 79. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral biti postopek s pogajanji zaradi podnormiranosti (tako z vidika ZJN-1, predvsem pa s strani naročnika) voden še posebej transparentno.

Glede navedb vlagatelja, da je naročnik kršil 20. člen ZJN-1 ker ni javno podal sestavo strokovne komisije ter da je kršil 21. člen ZJN-1 s tem, ko ni podal pričakovane vrednosti javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik sploh ni sprejel sklepa o začetku postopka javnega naročila po postopku s pogajanji skladno s 97. členom ZJN-1, kot se nanj sklicuje. Pritrditi gre naročniku v delu, da ni dolžan podati javne sestave strokovne komisije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zakon ne glede na pravno opredelitev javnega naročila (ali druga faza omejenega postopka ali postopek s pogajanji) zahteva sklep o začetku postopka. Druga faza (postopek s pogajanji po 97. členu ZJN-1) predstavlja enega izmed možnih postopkov oddaje javnega naročila. Skladno z 21. členom ZJN-1 se vsak postopek ne glede na njegovo vrsto (odprti, omejeni postopek, postopek s pogajanji) prične s sklepom o začetku postopka. Naročnik je izdal zgolj povabilo k oddaji ponudb, v katerem je pozval ponudnike k oddaji ponudb. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil 21. člen ZJN-1.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil 50. in 51. člen ZJN-1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik res storil kršitev 50. člena ZJN-1, saj v povabilu k oddaji ponudb meril za izbiro sploh ni navedel, iz odločitve naročnika pa je razvidno da je pri odločitvi o izbiri upošteval merilo najnižja cena. Vprašljivo je, ali so se merila iz 7. točke razpisne dokumentacije (estetski in funkcionalni kriteriji ter ekonomičnosti rekonstrukcije in prenove objekta) nanašala le na izbiro idejne rešitve ali tudi na fazo izbire najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije. Ne glede na to pa gre pritrditi vlagatelju, da naročnik navedenih meril pri izbiri ni uporabljal, niti ni v postopku izbire najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije navedel kakršnihkoli meril. Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v kateremkoli postopku (tako odprtem, omejenem ali postopku s pogajanji) skladno s 50. členom ZJN-1 vnaprej navesti merila in jih ovrednotiti. Naročnik tega v postopku izbire najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije ni storil, zato gre šteti, da v izvedenem postopku sploh ni definiral meril. Ker so merila za izbiro bistveni element za možnost končanja postopka je Državna revizijska komisija ugotovila, da zgolj razveljavitev odločitve o oddaji naročila v postopku izbire najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije ne bi bila ustrezna, saj je opredelitev in ovrednotenje meril nujno za izbiro najugodnejšega ponudnika, odsotnost teh pa ne more privesti do pravilne izbire. Poleg tega Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ne more preveriti objektivnost naročnikove izbire.
Ker opisanih kršitev zakona ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo postopka s pogajanji oziroma druge faze izvedenega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. čl. ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zaradi teže navedenih kršitev, ki zahtevajo razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, se Državna revizijska komisija do ostalih navedb vlagatelja ni opredeljevala

Ker je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN-A sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN-A v višini 100.000,00 SIT. Stroški priprave revizijskega zahtevka se vlagatelju ne priznajo, ker stranka ni opredeljeno navedla teh stroškov oziroma jih ni z ničemer izkazala.
Ker naročnik v revizijskem postopku ni uspel se mu priglašeni stroški, ki jih je imel z izdajo odločitve, ne priznajo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo pa je zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.








â??.