018-149/03

Številka: 018-149/03-24-1082

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov in oddajo javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št: 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov za â??â??. ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â??â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep, štev. Su 040801/2003, z dne 26.5.2003, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??...

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, štev. Su 040801/2003, z dne 1.7.2003, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je dne 2.7.2003 prejel obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, ni pa prejel poročila o oddaji naročila, zato je dne 3.7.2003 pozval naročnika, da mu posreduje tudi poročilo, katerega mu je naročnik poslal po telefaksu dne 7.7.2003. Vlagatelj meni, da je naročnik kršil Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ter ostalo zakonodajo navedeno v 2. točki poglavja B razpisne dokumentacije.
Vlagatelj pa navaja, da je naročnik izločil ponudnika â??.., za katerega se je že ob odpiranju ponudb ugotovilo, da ni predložil vseh zahtevanih dokazil ter tako ni izpolnjeval vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, to pa je naročnik potrdil tudi v obrazloženem obvestilu, z dne 2.7.2003. V istem Obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da izbrani ponudnik ni predložil listine, zahtevane v razpisni dokumentaciji, za dokazovanje finančne sposobnosti BON-1/P, katerega pa ne more nadomestiti z katero drugo listino, čeprav je v zapisniku o odpiranju ponudb navedel, da je izbrani ponudnik podal to listino. Vsi ostali ponudniki, katerim je bila priznana sposobnost, so predložili obrazce BON-1/P, res pa je, navaja vlagatelj, da je AJPES pričel z izdajo BON-1/P za leto 2002 šele s 30.6.2003, kar pomeni, da bi tudi izbrani ponudnik lahko predložil BON-1/P (2001) kakor vsi ostali ponudniki, ki pa ne sme biti starejši od treh mesecev. S tem, ko naročnik ni izločil iz nadaljnje obravnave izbranega ponudnika, je po vlagateljevem mnenju kršil 41. in 42. člen ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je ponudnik â??.. pri oblikovanju cene svoje storitve ponudil popust v višini 36,22%, naročnik pa je storitev razpisal v enem sklopu, zato je ponujeni popust po prepričanju vlagatelja v nasprotju z 21. točko 3. člena ZJN-1 in ga naročnik ne bi smel upoštevati kot element dodatnih ugodnosti. S tem je naročnik po mnenju vlagatelja kršil 3.člen ZJN-1.
Vlagatelj pa navaja, da je obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega naročila prejel 2.7.2003, poročila o oddaji naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov pa ni prejel. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem prekršil 78. člen ZJN-1. Vlagatelj navaja še, da je naročnik za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli navedel, da je orientacijska cena storitve za triletno obdobje 47.000.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da pri izračunu orientacijske vrednosti naročnik ni upošteval vseh zakonskih določil (vrednost storitve in vse stroške storitve) ter je s tem kršil 28. člen ZJN-1, kljub temu, da bi do izhodiščnih vrednosti z upoštevanjem zakonodaje sam prišel ali opravil poizvedbo pri organih, ki bi mu to informacijo lahko posredovali (Zbornica za zasebno varovanje). Vlagatelj navaja, da je bilo v zvezi z orientacijsko ceno naročila ter o morebitnem preverjanju vrednosti storitve ter vseh stroškov v zvezi s storitvijo naročniku že pred oddajo naročila zastavljeno tudi vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z 28. členom ZJN-1, pri čemer je naročnik v odgovoru navedel, da je pri določitvi ocenjene vrednosti storitve upošteval vrednost storitve ter tudi vse stroške storitve, ki jih ima ponudnik, vse v skladu z 28. členom ZJN-1, naročnik pa je tako trditev navajal tudi v razpisu leta 2002 za iste storitve, ko je navedel, da je orientacijska cena naročila 18.000.000,00 SIT/leto. Vlagatelj opozarja, da z upoštevanjem navedenih podatkov (Podatki iz postopka javnega naročila Okrožnega Sodišča v Kopru za leto 2002 ter podatkov iz postopkov revizije tega naročila) prihaja do vrste neskladij, ki so celo v nasprotju z trditvami naročnika, in sicer:
Vlagatelj navaja, da je pri orientacijski ceni 18.000.000,00 SIT brez DDV (26.člen ZJN-1) vrednost urne postavke (13.397 h/leto) 1.343,58 SIT/h. Na razpisu leta 2002 je naročnik sprejel ponudbeno ceno 900,00 SIT/h, pri čemer se je zadovoljil le z pojasnilom (tudi tokrat) izbranega ponudnika, da taka cena pokriva vrednost storitve in vse stroške storitve, ne da bi jo preveril.
Vlagatelj dalje navaja, da je zbrani ponudnik na predmetnem razpisu ponudil ceno 1.020,00 SIT/h, kar je za 13.3% več kakor leta 2002, s čimer je dvignil ceno storitve za cca 100% več, kot je znašal indeks rasti življenskih stroškov za preteklo obdobje, kljub temu, da je z tako ceno pokrival vse stroške storitve.
Vlagatelj opozarja, da je naročnik pri navedbi orientacijske cene storitve za triletno obdobje (47.000,000,00 SIT), kar v povprečju znese 15.666.666,67 SIT/leto oziroma 1.169,42 S/T/h, v svojem odgovoru na zastavljeno vprašanje odgovoril, da je pri določitvi ocenjene vrednosti storitve upošteval vrednost storitve in vse stroške storitve, potem pa da je sprejel ponudbo izbranega ponudnika, ki je ponudil za 14% nižjo ceno od "preverjene", kar je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z 28. členom ZJN-1 in bi v tem primeru moral ravnati v skladu z 53. členom ZJN-1.
Na osnovi navedenih dejstev, ki izhajajo iz podatkov pridobljenih na javnem razpisu leta 2002 ter podatkov posredovanih ob tem razpisu, vlagatelj sklepa, da naročnik ni nikoli preverjal vrednost storitve, čeprav je bil k temu pozvan s strani vlagatelja tako leta 2002 kakor ob tem javnem razpisu.
Vlagatelj se sklicuje na 53. člen ZJN-1 ter opozarja, da je v ponudbah za izvajanje storitev fizičnega varovanja obvezna priloga tudi obrazec strukture cene, na osnovi podatkov iz tega obrazca pa je mogoče takoj ugotoviti, ali je neka cena neobičajno nizka, se pravi, da ne pokriva vrednost storitve. Vlagatelj navaja, da znaša izhodiščna bruto plača po Kolektivni pogodbi za dejavnost zasebnega varovanja za V tarifni razred 115.565,00 SIT, povprečni mesečni fond ur za delavca pa znaša 174 h/mesec, kar na uro znese 664,17 SIT (strošek delodajalca na 1 h delavca). Za razpisana dela ter zaradi potrebnega nadomeščanja je tako po prepričanju vlagatelja potrebno strošek vsake ure delavca povečati za 40%, kar znese 929,84 SIT na uro varovanja - ta znesek pa je le izhodiščni znesek, kateremu je potrebno prišteti še obvezne pripadke in nadomestila ter regres kakor tudi vse stroške v zvezi z delom. Glede na podane vrednosti v obveznih obrazcih strukture cene je po vlagateljevem mnenju mogoče ugotoviti, da so cene izbranega ponudnika in ponudnika â?? neobičajno nizke, taka cena pa postane z upoštevanjem popusta tudi cena ponudnika â??., kar je razvidno tudi iz njegove strukture cene. Tako tudi podatki v obrazcu cene navedenih ponudnikov po prepričanju vlagatelja niso resnični ter kot taki zavajajoči, ampak so le izpolnjen, podpisan in žigosan papir. Vlagatelj naročniku očita, da naročnik tako v povezavi z 28. členom ZJN-1 ni postopal v skladu z 53. členom ZJN-1 oziroma je kršil 28. in 53. člen ZJN-1. Vlagatelj dodaja, da ZJN-1 v 3. točki 53. člena določa, da naročnik lahko zavrne ponudnika z neobičajno nizko ceno tudi zaradi državne podpore, če jo le ta prejema, v tej zvezi pa se vlagatelju postavlja vprašanje, kako je v primeru, ko ponudnik financira storitev pri državnem naročniku (nenavadno nizka cena) s podporo (neobičajno visoko ceno - kot je podana v specifikaciji cene ponudnika Sintal d.d.) drugih (nedržavnih) naročnikov ali z nespoštovanjem delovno pravne zakonodaje, kolektivne pogodbe, Zakona o zasebnem varovanju in na račun pri njem zaposlenih delavcev â??"

Naročnik je s sklepom, štev. Su 04081/2003, z dne 9.7.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je v navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe v 4. točki določil kot sestavne dele ponudbene dokumentacije (pogoji za udeležbo) med drugim tudi: "â?? ponudba se bo štela za pravilno, če bo ponudnik predložil podatke o finančnem stanju podjetja (BON-1/P) s podatki in kazalniki za leto 2002" ter nadalje še opozorilo, da mora ponudnik v ponudbi predložiti BON-1/P in ne more kot nadomestilo le tega predložiti BON-1. Naročnik navaja, da so vlagatelj ter ponudnika â??., ponudbi priložili podatke o finančnem stanju podjetja s podatki in kazalniki za leto 2001, medtem, ko je izbrani ponudnik predložil BON-1/P, s podatki in kazalniki za leto 2002, ki je bil izdan dne 30.6.2003. Ponudnik â?? je pojasnil, da obrazca BON-1/P s kazalniki za leto 2002 do datuma 30.6.2003 ni mogoče prejeti, ker ga bo AJPES pričela izdajati šele z dnem 30.6.2003, navedeno pa je naročnik tudi telefonsko preveril. Ker je bil kot datum odpiranja ponudb določen 30.6.2003, navaja naročnik, ter upoštevajoč dejstvo, da so ponudniki pripravljali svoje ponudbe nekaj dni pred odpiranjem ponudb, je bilo torej nemogoče ponudnikom čakati na dan odpiranja ponudb za pridobitev ustreznega dokumenta upoštevajoč tudi, da imajo ponudniki sedež podjetja izven sedeža naročnika, zato je naročnik priložene obrazce BON-1/P s kazalniki za leto 2001 sprejel kot pravilne ter ponudbe sprejel v nadaljnjo obravnavo. Naročnik dalje pojasnjuje, da je v obrazloženem obvestilu izpadel del obrazložitve, in sicer so ponudniki predložili BON-1/P, s podatki in kazalniki za leto 2001, razen izbranega ponudnika, ki je predložil obrazec s podatki in kazalniki za leto 2002. Da je izbrani ponudnik predložil ustrezen obrazec, je bilo ugotovljeno tudi na odpiranju ponudb, kar izhaja iz zapisnika, navedeno pa potrjuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo.
V zvezi z očitkom vlagatelja, da je ponudnik â??., pri oblikovanju cene storitve, ponudil popust v višini 36,22 %, ki naj bi bil v nasprotju z 21. točko 3. člena ZJN-1 in ga naročnik ne bi smel upoštevati kot element dodatnih ugodnosti, naročnik navaja, da vlagatelj zatrjuje nepravilnost v zvezi s ponudbo ponudnika, ki v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudbe sploh ni bil izbran ter bi bil tako kljub njegovi morebitni izločitvi vseeno izbran izbrani ponudnik, torej navedeno po naročnikovem mnenju ne more vplivati na pravilnost izbire. Naročnik navaja, da bi pravni interes vlagatelj lahko izkazal v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo.
Naročnik dalje navaja, da je izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila dne 1.7.2003 ter da so ga vsi ponudniki prejeli dne 2.7.2003. Naročnik navaja, da je v obrazloženem poročilu navedel vse podatke, kot to določa 78. člen ZJN-1, na zahtevo vlagatelja, pa mu je bilo večkrat poskušeno dostaviti poročilo o oddaji naročila po faksu dne 4.7.2003, vendar neuspešno, nakar je bilo poročilo po faksu dostavljeno dne 7.7.2003 ob 9.11 uri. Naročnik navaja, da je vlagatelj na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila lahko ugotovil, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, prav tako pa obrazloženo obvestilo vsebuje vse tiste podatke, ki jih mora vsebovati, zato po naročnikovem mnenju niso bile z ničemer kršene pravice vlagatelja.
Naročnik navaja še, da se o navedbah glede očitanih nepravilnostih v zvezi z neobičajno nizko ceno, pri javnem razpisu v letu 2002 ne bo izjasnil, saj le-to ni predmet tega javnega naročila in tega postopka. Naročnik se sklicuje na 10. točko 1. odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbudi dvom o možnosti izvedbe javnega naročila, 1. odstavek 53. člena ZJN-1 pa določa, da če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Naročnik zaključuje, da torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cen, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja, in sicer: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke in pod kakšnimi pogoji pa zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ne govori, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Nizka cena sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik neobičajno nizka, temveč je ugotovil, da je ponudbena cena izbranega ponudnika najugodnejša, torej glede na njeno oblikovanje ni mogoče govoriti o tem, da je cena neobičajno nizka, torej kot cena, ki bi zbujala dvom o tem, ali bo izbrani ponudnik lahko zagotovil izvedbo razpisanih storitev. Kot tudi vlagatelj v svojem zahtevku ugotavlja, navaja naročnik, je ponujena cena za več kot 13% višja od cene, ki je bila določena v javnem razpisu v letu 2002 in izbrani ponudnik ob taki ceni normalno izvaja javno naročilo v obsegu in na način kot je bilo to dogovorjeno. Tako naročnik ugotavlja, da cena, ki je določena v predračunu izbranega ponudnika ni neobičajno nizka cena, saj je ponudnik na podlagi take cene sposoben izpolnjevati vse obveznosti, kot to določa Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja.
Naročnik dodaja, da 28. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti storitve upoštevati vrednost storitve in vse stroške storitve, ki jih ima ponudnik ter da po ZJN-1 objava okvirne vrednosti naročila ni več obvezna. Naročnik navaja, da je pri določitvi ocenjene vrednosti upošteval vrednost storitve in vse stroške, ki jih ima ponudnik, vse v skladu z 28. členom ZJN-1, in da je ocenil vrednost na podlagi sedaj dogovorjene cene v pogodbi za storitev fizičnega varovanja ter pri tem upošteval tudi predvideno zvišanje cene v skladu z rastjo življenjskih stroškov.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.7.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo trditev, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil listine, zahtevane v razpisni dokumentaciji, za dokazovanje finančne sposobnosti (BON-1/P) ter da naj bi naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz nadaljnje obravnave, prekršil 41. in 42. člen ZJN-1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v 4. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sestavni deli ponudbene dokumentacije /Pogoji za udeležbo/), v podtočki 4.3 med drugim zahteval "â?? podatke o finančnem stanju podjetja: BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002". Kot je razvidno iz pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, je le-ta v svojo ponudbo vključil tudi zahtevani dokument BON-1/P, s čimer je v celoti izpolnil prej navedeni pogoj iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dokazilo o finančnem stanju podjetja v skladu s prej cit. zahtevo iz podtočke 4.3 razpisne dokumentacije, je potrebno ugotoviti, da ponudbe izbranega ponudnika v spornem delu ni mogoče označiti kot "nepravilno ponudbo" v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 ter da jo zaradi navedenega razloga ni mogoče izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Kar zadeva vlagateljevo trditev, da je ponudnik â??. pri oblikovanju cene svoje storitve ponudil popust, katerega naročnik po prepričanju vlagatelja ne bi smel upoštevati kot element dodatnih ugodnosti, se Državna revizijska komisija v celoti pridružuje stališču naročnika, ki opozarja, da vlagatelj v tem delu ne izkazuje pravnega interesa za presojo pravilnosti ponudbe, ki v konkretnem primeru sploh ni bila izbrana kot najugodnejša ponudba (1. odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN). Upoštevati je namreč potrebno, da, četudi bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je ponudba ponudnika â?? (iz kakršnihkoli razlogov) nepravilna v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 in bi bila zato na podlagi 2. odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnjena (izločena iz nadaljnjega postopka), bi bil v obravnavanem primeru še vedno izpolnjen pogoj za oddajo javnega naročila po 1. odstavku 76. člena, ki določa, da "â?? naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov". Ker bi torej celo v primeru morebitne nepravilnosti ponudbe â??. naročniku po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb še vedno ostali najmanj dve pravilni ponudbi, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za presojo pravilnosti omenjene ponudbe, saj le-ta v ničemer ne vpliva na njegov pravni položaj.

Kar zadeva vlagateljev očitek, da od naročnika ni prejel poročila o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma, da je le-to prejel prepozno (s čimer naj bi naročnik prekršil 78. člen ZJN-1), je potrebno ugotoviti, da poročilo o oddaji naročila iz 78. člena ZJN-1 v skladu z zakonom predstavlja dokument naročnika, ki služi kot podlaga za pripravo obvestila o oddaji naročila (2. odstavek 78. člena ZJN-1) in obrazloženega obvestila iz 79. člena ZJN-1, vendar pa se poročilo o oddaji javnega naročila ne pošilja ponudnikom, temveč je del naročnikove dokumentacije o oddaji konkretnega javnega naročila. Ker torej naročnik v skladu z zakonom ni bil dolžan (ex lege) ponudnikom posredovati izvoda poročila o oddaji javnega naročila, je potrebno navedeni vlagateljev očitek zavrniti kot neutemeljen. Sicer pa je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno zapisal, da je poročilo o oddaji javnega naročila prejel.

Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na orientacijsko vrednost obravnavanega javnega naročila, je najprej potrebno ugotoviti, da ZJN-1 objave ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila sicer ne prepoveduje, vendar pa hkrati naročniku nikjer ne zapoveduje, da bi moral ocenjeno vrednost javnega naročila oziroma vrednost naročila, kakršno pričakuje v ponudbah, objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (2. odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v razpisni dokumentaciji (23. člen ZJN-1). Vrednost javnega naročila, kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah, je v skladu s 3. točko 1. odstavka 21. člena ZJN-1 sicer eden od obveznih elementov sklepa o začetku postopka iz 21. člena ZJN-1, vendar je slednji dokument interni akt naročnika, ki je sestavni del njegove dokumentacije o oddaji konkretnega javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik poleg sklepa o začetku postopka, z dne 26.5.2003, podatek o ocenjeni vrednosti javnega naročila navedel tudi v razpisni dokumentaciji (točka 6.2 - Viri sredstev). Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je vlagatelj dne 16.6.2003 s tem v zvezi naročnika zastavil tudi pisno vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril (Pojasnilo štev. Su040801/2003, z dne 17.6.2003).

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter (kot pravilno ugotavlja naročnik) zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V obravnavanem primeru je vlagatelju ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znana že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Vlagatelj z orientacijsko vrednostjo povezanih vprašanj tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral (v smislu pravnega varstva), ampak je z njimi povezane očitke naročniku sprožil šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, štev. Su 040801/2003, z dne 1.7.2003). Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, zato je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevno neobičajno nizko ponudbeno ceno izbranega ponudnika, se Državna revizijska komisija v celoti strinja z argumenti, ki jih s tem v zvezi podaja naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 9.7.2003. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat zavzela stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. Kot pravilno opozarja naročnik, navedeno stališče Državne revizijske komisije temelji na interpretaciji določil 10. točke 1. odstavka 3. člena in 53. člena ZJN-1 (Neobičajno nizka cena). ZJN-1 v 10. točki 1. odstavka 3. člena namreč določa, da je "neobičajno nizka cena" tista "â?? cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". Iz besedila navedene določbe je razvidno, da zakon oceno o tem, ali je določena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepušča presoji naročnika. Dalje je v 1. odstavku 53. člena ZJN-1 glede "neobičajno nizkih cen" določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti." V 2. odstavku istega člena ZJN-1 določa: "Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanje naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik." Iz besedila navedenih določb izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka (glej 1. odstavek 53. člena), naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša (izključno) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena (po njegovi presoji) nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni presoji naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, "neobičajno nizka". Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč izhaja, da naročnik glede na višino ponudbenih cen vseh pravilnih ponudb kot tudi ob upoštevanju dejstva, da je cena v ponudbi izbranega ponudnika (kot to navaja celo vlagatelj) dejansko višja kot tista, ki jo je isti ponudnik ponudil na razpisu za leto 2002, ni imel pomislekov o realnosti ponujene cene izbranega ponudnika, zato tudi ni smatral za potrebno, da bi od njega zahteval kakršnekoli dodatne obrazložitve. Naročnik se je torej odločil, da ponudbo izbranega ponudnika sprejme, ne pa zavrne. Vlagatelj sicer lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora v takšnem primeru navajati dejstva in predložiti konkretne dokaze (5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN), ki utemeljujejo njegovo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa vlagatelj v tem revizijskem postopku ni storil. K navedenemu pa je potrebno dodati tudi ugotovitev, da so v obravnavanem primeru vse vlagateljeve navedbe, ki zadevajo ponudbeno ceno izbranega ponudnika, usmerjene (zgolj) pavšalno v njegovo (ne)zmožnost pokrivanje stroškovnega dela izvedbe storitve, česar pa ni mogoče enačiti z institutom neobičajno nizke cene, saj so predpostavke tega inštituta, kot izhaja iz zgornjih izvajanj, drugačne.

Državna revizijska komisija na koncu ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo z dodatnimi navedbami v dopisu, z dne 10.7.2003, s katerim je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Teh navedb vlagatelja Državna revizijska komisija pri presojanju zahtevka za revizijo ni mogla upoštevati. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo namreč tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo vlagateljevih navedb v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne ...