018-148/03

Številka: 018-148/03-21-1063

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN), poâ??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za izvajanje storitev šolskih prevozov na relaciji â??â??. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.03.2003 sprejel sklep, št. 033-01/03-01, o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev šolskih prevozov na relaciji â??.. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 22.04.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele tri ponudbe.

Naročnik je dne 29.05.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 031-01/03-25, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 20.06.2003 na Državno revizijsko komisijo vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da izbrani ponudnik nima veljavne registracije za opravljanje dejavnosti, kljub temu, da je v izjavi o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) obkrožil z "DA" točko 1, 5 in 7 pogojev. Izbrani ponudnik ima registrirano dejavnost le za "cestni tovorni promet", ob prijavi pa ni razpolagal s primernim vozniškim kadrom in voznim parkom.
Vlagatelj navaja, da je dal izbrani ponudnik ponudbo za opravljanje prevozov za obdobje petih let, v tem primeru pa ne gre več za naročilo male vrednosti.
Vlagatelj zapiše, da obrazloženo obvestilo ne šteje za obrazloženo obvestilo.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik v postopku ravnal nepravilno ter kršil nekatera določila ZJN-1 in temeljna načela javnega naročanja, v nadaljevanju pa odloči, da se zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi sklep komisije in obvestilo naročnika o oddaji naročila ter izbere vlagatelja za izbranega ponudnika.
Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga potrdilo o plačilu takse v višini 50.000,00 SIT ter v primeru ugodne rešitve zahtevka za revizijo, zahteva vlagatelj tudi povrnitev vplačila takse.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. NVD-601/03-882, z dne 23.06.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo odstopila naročniku.

Naročnik je z odločbo, št. 031-01/03-29, z dne 08.07.2003, predmetno javno naročilo v celoti razveljavil. Naročnik je ponovno pregledal celotno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ugotovil, da ponudba ponudnika â??â??., ni bila popolna, saj je navedeni ponudnik podal nepopolno izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, s tem, ko ni obkrožil točk 5, 6 in 7 navedene izjave, zato takšna ponudba ni sposobna za obravnavanje.
Glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik nima veljavne registracije za opravljanje dejavnosti, pa naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik ni predložil pismenega dokazila o registrirani dejavnosti, zato je v skladu z 41. členom ZJN-1, ponudba izbranega ponudnika neveljavna.
Skladno z določilom drugega odstavka 12. člena Pravilnika za oddajo naročil malih vrednosti, po katerem morata biti pridobljeni vsaj dve veljavni ponudbi ter glede na gornje ugotovitve se je naročnik odločil, da v skladu s 16. členom ZRPJN postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in postopek ponovi.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 15.07.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 031-03/03-65, z dne 16.07.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Ker zahtevek za revizijo ni vseboval vseh obveznih sestavin iz 12. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-148/03-21-1028, z dne 18.07.2003, na podlagi določbe prvega odstavka 21. člena ZRPJN v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelja pozvala, da v roku petih dni od prejema tega dopisa zahtevek za revizijo dopolni z doplačilom potrebne razlike takse in nam pošlje potrdilo o vplačilu. Vlagatelj je le-to posredoval, skupaj z dopisom, z dne 22.07.2003, v katerem zahteva povrnitev plačila stroškov takse v višini 100.000,000 SIT.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker je v ZJN-1 za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna določenega vrednostnega praga 10.000.000,00 SIT za storitve, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Pravilnik za oddajo javnih naročil malih vrednosti, z dne 08.01.2001, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 125. člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni spora glede vlagateljeve navedbe v zvezi z neveljavno registracijo za opravljanje dejavnosti pri izbranemu ponudniku, saj je naročnik v tem delu odločbe, št. 031-01/03-29, z dne 08.07.2003, zahtevku za revizijo ugodil.

Glede očitka vlagatelja, da obrazloženo obvestilo ne šteje za obrazloženo obvestilo, Državna revizijska komisija pripominja, da obrazloženega obvestila vlagatelj sploh ni zahteval. Skladno z določbo 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), pošlje naročnik na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Zakon torej veže dolžnost naročnika poslati obrazloženo obvestilo na posebno zahtevo (ponudnika, ki ni bil izbran), katera pa v konkretnem primeru ni bila podana.

Državna revizijska komisija še pripominja, da je izbrani ponudnik, kot to pravilno ugotavlja vlagatelj, oddal svojo ponudbo za čas trajanja pogodbe najmanj 5 (pet) let, medtem ko je vlagatelj predvidel čas trajanja pogodbe za šolsko leto 2003/2004, ponudnikâ??.., pa časa trajanja pogodbe sploh ni določil. Ker je naročnik ponudbo izbranega ponudnika že izločil iz postopka (ter tako ugodil vlagateljevi navedbi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna), Državna revizijska komisija ni presojala o utemeljenosti te revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija posledično ni mogla slediti revizijskemu predlogu vlagatelja, da se obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 031-01/03-25, z dne 29.05.2003, razveljavi, kajti vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel ovreči ugotovitev naročnika iz izpodbijanega sklepa, določenim pa sploh ni oporekal (npr. naročnikovi ugotovitvi, da razveljavi celoten postopek predmetnega javnega naročila male vrednosti, v skladu s Pravilnikom za oddajo naročil malih vrednostiâ??).
Če bi vlagatelj v revizijskem postopku omenjene navedbe naročnika, iz obvestila o oddaji javnega naročila, izpodbijal, bi Državna revizijska komisija morala presojati njihovo utemeljenost. Vendar pa vlagatelj, kot že omenjeno, v podkrepitev svojega predloga (da se obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 031-01/03-25, z dne 29.05.2003, razveljavi) v tem delu, v nasprotju s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ni navedel dejstev, kršitev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN), odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je tako svojo odločitev, v tem delu, med drugim oprla na jasne in neprerekane trditve naročnika v sklepu o oddaji javnega naročila, katerim vlagatelj ni izrecno oporekal, njihove neresničnosti pa niti ni zatrjeval.

V skladu z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da mora v (morebitnem) ponovljenem postopku pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1) ter da bo posledično omogočena primerljivost prejetih ponudb, v primeru določitve trajanja pogodbe pa naj bo pozoren na ocenjeno vrednost javnega naročila, ki ne sme presegati vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.