018-143/03

Številka: 018-143/03-25-1051

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje transportne dejavnosti na območju â??. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetjeâ??â??, (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 01-97/17-03, z dne 16.6.2003.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave Ob-â??., objavil javni razpis za izvajanje transportne dejavnosti na območju â??... Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 14.4.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 16.6.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 01-97/17-03, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.6.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 1.7.2003 (št. dokumenta 01-97/18-03). V obrazloženem obvestilu naročnik med drugim navaja, da je po pravnoformalnem pregledu ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni navedel oz. priložil kvalifikacijske strukture delavcev, ki jih v svoji ponudbi predvideva za izvajanje transportne dejavnosti, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji na strani 51 oz. v 14. členu predložene pogodbe. Zaradi navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 7.7.2003), v katerem navaja, da naročnikova navedba o tem, da ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, ker ni predložil kvalifikacijske strukture delavcev, ki jih v svoji ponudbi predvideva za izvajanje transportne dejavnosti, ne drži v celoti, saj je naročnik zahteval le, da se navede, koliko delavcev in s kakšno kvalifikacijo za izvedbo predmeta javnega naročila v svoji ponudbi predvideva, kar naj predloži skupaj z opisom svoje ponudbe ter navedbo potrebne "dodatne" opreme, to pa je vlagatelj tudi storil. Vlagatelj je navedel, da izvajalci izpolnjujejo vse osnovne zahteve naročnika. Naročnik je namreč v odgovoru na vprašanje enega od ponudnikov, ki se navezuje na izjavo na strani 78, povezano z zahtevo po navedbi kvalifikacije delavcev (katera je ustrezna kvalifikacija in ali je to izključitveni kriterij, če ponudnik tega ne izpolnjuje), navedel, da kot dokaz za izpolnitev pogoja zadošča izpolnjena izjava na strani 78 razpisne dokumentacije ter izpolnjena zahteva na strani 51 razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je sledil obema določiloma, saj je navedel, da izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika. Naročnik ni postavljal posebnih pogojev in ni zahteval niti dokazil o ustrezni kvalifikaciji (npr. spričevala, potrdila o tečaju za voznika viličarja) niti ni zahteval posebne oblike izjave (npr. tabele), trdi vlagatelj, in dodaja, da je sledil naročnikovim zahtevam. Tudi osnutek pogodbe, nadaljuje vlagatelj, ki ga naročnik navaja v obrazloženem obvestilu, določa le, da je potrebno ob podpisu pogodbe, ne pa pri pripravi ponudbe, tako da tudi ta navedba naročnika po vlagateljevem mnenju ne vzdrži zahteve po izločitvi ponudbe. Vlagatelj meni, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo, saj je v skladu z obrazložitvijo izpolnil izjavo na strani 78 razpisne dokumentacije ter navedel, da izvajalci izpolnjujejo vse osnovne zahteve naročnika.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o vplačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 10.7.2003 sprejel sklep, št. 01-97/19-03, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v obrazcu 02 na strani 20 razpisne dokumentacije v točki 12 kot pogoj za priznanje usposobljenosti določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati izpolnjevanje vseh naročnikovih splošnih in strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Na strani 51 razpisne dokumentacije je naročnik v treh alineah zahteval, da ponudniki podajo opis svoje ponudbe in organizacije dela, navedejo dodatno opremo ter navedejo, koliko delavcev in s kakšno kvalifikacijo predvidevajo za izvedbo javnega naročila. Naročnik navaja, da je na strani 74 in 78 razpisne dokumentacije ter v odgovorih ponudnikom z dne 21.2.2003, št. 01-97/3-03 (Ad4 in Ad5) te zahteve še dodatno opredelil in pojasnil.
Naročnik je pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil naslednje:
1. Navedba vlagatelja v izjavi, iz katere naj bi izhajala navedba števila delavcev in njihova kvalifikacija, ki se glasi "izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika", naročniku ne zadošča, saj vlagatelj že v opisu svoje ponudbe (listine, vložene za stranjo 51 razpisne oz. ponudbene dokumentacije) ni navedel, kaj dejansko glede na strokovne zahteve naročnika nudi. Iz njegove ponudbe namreč ni razvidno, kakšna naj bi bila njegova organizacija dela in tehnologija dela, iz česar izhajajo tudi potrebe po delavcih in potrebna kvalifikacija le-teh, kot tudi oprema, ki jo bo pri delu potreboval, saj je vlagatelj v opisu, ki ga je priložil za izpolnitev pogoja pod prvo alineo na strani 51, navedel, da bo organizacija v skladu z razpisanimi zahtevami naročnika, da bo zato potreboval 30 delavcev ter da bo večjo kakovost zagotovil z uvajanjem računalniške tehnologije pri količinskem spremljanju. Ob tem je navedel, da bodo delavci opremljeni v delovno uniformo ter da jih bo nadzirala odgovorna oseba. Delavci pa bodo za medsebojno komunikacijo opremljeni z ročnimi radijskimi postajami. Naročnik navaja, da iz teh navedb ne more ugotoviti predvidene tehnologije in organizacije dela, ki bi jo vlagatelj uporabil pri izvajanju ponujene storitve.
2. V izjavi o zagotovitvi dodatne opreme na strani 74 razpisne dokumentacije je razvidna zahteva naročnika, da mora ponudnik kot izpolnitev pogoja pod drugo alineo na strani 51 priložiti seznam dodatne opreme, če za izvajanje storitve potrebuje dodatno opremo, ki ni zajeta v prilogi 2 obrazca pogodbe. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel, da predvideva dodatno opremo, in sicer: 3 (tri) tovorna vozila, ročne radijske postaje za medsebojno povezavo, dlančnike za evidentiranje in spremljanje opreme, ki se razvaža, dodatna transportna oprema (vlečna vozila, vozički in transportne prikolice). Vlagatelj sicer predvideva, da potrebuje dodatno transportno opremo, vendar je zaradi neopredeljene tehnologije in organizacije dela v svoji ponudbi ni opredelil, saj manjka seznam, trdi naročnik.
3. Vlagatelj je lahko že iz same vsebine izjave na strani 78 razbral, da se kot izpolnitev pogoja pod tretjo alineo na strani 51 razpisne dokumentacije zahteva, da ponudnik poleg števila delavcev navede tudi njihovo kvalifikacijo. Pri tem naročnik ni zahteval dokazov v smislu imen in spričeval delavcev, ki jih vlagatelj predvideva v svoji ponudbi, temveč da ponudnik navede število potrebnih delavcev po strukturi in kvalifikaciji glede na strokovne zahteve naročnika in tehnologijo, ki jo ponuja. Navedba vlagatelja, da izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika, po mnenju naročnika ne zadošča, saj naročnik iz te navedbe ne more razbrati, kakšno tehnologijo ponuja vlagatelj in koliko izvajalcev predvideva za izvajanje posamezne vrste ponujenih storitev. Prav tako iz tega ne more razbrati, ali ima ponudnik zadostno število delavcev z vozniškim izpitom ipd.. To bi lahko razbral, če bi vlagatelj podal opis svoje ponudbe, kot je navedeno v točki ena te obrazložitve. Naročnik je v 14. členu vzorca pogodbe, na katerega se sklicuje vlagatelj, v drugem odstavku navedel: "Ob prevzemu izvedbe pogodbenih obveznosti in še pred podpisom primopredajnega zapisnika mora izvajalec predložiti naročniku dokumentacijo, iz katere je razvidno število kvalifikacij delavcev, ki bodo izvajali dejavnost internega transporta po tej pogodbi (kot je to predhodno izvajalec že opredelil v svoji ponudbi, s katero je kandidiral na predmetnem javnem naročilu)." Iz citirane navedbe drugega odstavka 14. člena pogodbe, ki jo je vlagatelj tudi potrdil v svoji ponudbi, po mnenju naročnika izhaja, da je naročnik želel pred podpisom pogodbe še enkrat preveriti, ali ponudnik dejansko zagotavlja ustrezno število in strukturo delavcev, ki jih je v svoji ponudbi navedel.
Na podlagi navedenega naročnik ni mogel ugotoviti, da je vlagatelj sposoben oz. usposobljen izvesti javno naročilo, zato tudi ni mogel sprejeti drugačne odločitve in je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, vlagatelja pa je pozval, da ga v skladu s 17. členom ZRPJN v treh dneh od prejema te odločitve pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.7.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj dodatno navaja, da zavrnitev ponudb ni bila izvedena v skladu s točko 8.2 razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudbo opremil in označil v skladu s 15. točko navodil, da ni dal lažnih podatkov in da je dal podatke v bistvenih elementih ponudbe. Bistveni elementi ponudbe se določajo z merili, trdi vlagatelj. Po njegovem mnenju je glede na to, da je bilo edino merilo najnižja cena, bistven element predračun, ki ga je ponudnik tudi podal. Naročnik v razpisno dokumentaciji ni točno navedel, iz katerih delov oz. dokazil ponudbe bo ocenjeval sposobnost ponudnika in tako ni podal bistvenih elementov ponudbe oz. jih ponudnik ni moral vedeti, trdi vlagatelj. Prav tako po mnenju vlagatelja ne drži naročnikova trditev, da je pogoj naveden v 14. členu pogodbe, saj je vlagatelj opredelil število delavcev in njihovo kvalifikacijo, ko je navedel, da je le-ta v skladu z zahtevami naročnika. Iz tega člena pa še vedno ne izhaja točna zahteva in oblika takšnih podatkov, zaključuje vlagatelj.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 01-97/22-03, z dne 16.7.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1)). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, je treba ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izločiti iz nadaljnjega postopka kot nepravilno. Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, ter da se izpolnjevanje pogojev dokazuje z listinami, ki jih mora ponudnik predložiti v svoji ponudbi. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 našteva obvezne (zakonske) pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, in med drugim v 7. točki kot enega izmed negativnih (izločilnih) pogojev določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik od ponudnika za izpolnjevanje pogojev iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti, vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedbe del in razpisanih storitev, certifikati, ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti. Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila, in da lahko naročnik določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki pa ne smejo biti diskriminatorni.

Za izločilni pogoj iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 oz. drugega odstavka 45. člena ZJN-1 (pomanjkanje zadostnih tehničnih oz. kadrovskih zmogljivosti) je mogoče ugotoviti, da ga zakon ne konkretizira oziroma ga vsebinsko ne izpolnjuje. 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zgolj primeroma navaja, kakšne dokumente lahko naročnik zahteva kot dokaze za izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Sama vsebinska določitev kadrovskih zmogljivosti, določitev vrednostnega praga, ki ga mora doseči ponudnik, in način dokazovanja kadrovskih zmogljivosti pa je v domeni naročnika - on je tisti, ki mora v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji določiti, kakšne kadrovske zmogljivosti morajo imeti ponudniki in na kakšen način jih morajo v svoji ponudbi dokazati. Vsebinska določitev kadrovske usposobljenosti za izvedbo konkretnega javnega naročila oziroma praga pogoja razpolaganja z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi kot tudi način dokazovanja pogoja je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila.

Naročnik je v točki 4.3 razpisne dokumentacije (Splošna navodila ponudnikom) povzel obvezne pogoje iz 41. člena ZJN-1, v obrazcu 02 (Obrazec za ugotavljanje sposobnosti) pa je v točki 12 določil, da mora ponudnik izkazati izpolnjevanje vseh naročnikovih strokovnih in splošnih zahtev iz razpisne dokumentacije. V točki 18 obrazca 02 je naročnik zapisal, da je pogoj za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ustrezno izpolnjena izjava o zagotovitvi delavcev z ustrezno kvalifikacijo. Ta pogoj je naročnik ponovil tudi v obrazcu 03 (Dodatek k navodilom ponudnikov), kjer je v točki 8 kot dodatni obvezni pogoj zahteval izpolnjeno izjavo ponudnika o zagotovitvi delavcev z ustrezno kvalifikacijo. Na strani 51 razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbeni dokumentaciji podajo:
- opis svoje ponudbe z navedbo predvidene organizacije dela,
- navedbo potrebne dodatne opreme, ki jo potrebujejo za izvajanje storitve, pa je v prilogi 2 k pogodbi ni, ter
- navedbo, koliko delavcev in s kakšno kvalifikacijo za izvedbo predmeta javnega naročila predvidevajo v svoji ponudbi.
Na strani 78 razpisne dokumentacije je naročnik predvidel izjavo, ki so jo morali izpolniti in podpisati ponudniki in ki je vsebovala naslednje besedilo: "Izjavljamo, da bomo v primeru, da bomo pri predmetnem javnem naročilu izbrani kot najugodnejši ponudnik, ob prevzemu del pri naročniku zagotovili ustrezno število zaposlenih z ustrezno kvalifikacijo, kot to izhaja iz naše navedbe za stranjo 51 te razpisne dokumentacije."

V razpisni dokumentaciji naročnik samega pogoja vsebinsko ni konkretiziral (to je kakšno kvalifikacijo morajo imeti delavci, ki jih ponudnik predvideva za izvajanje predmetnega javnega naročila), pač pa je to storil na podlagi vprašanja enega izmed ponudnikov. V odgovorih na vprašanja (dokument št. 01-97/3-03, z dne 21.2.2003, tč. Ad4 in Ad5) je naročnik dopolnil razpisno dokumentacijo in pogoj kvalifikacije delavcev opredelil na naslednji način:

"Ad4) Naročnikov pogoj glede izobrazbe je, da imajo delavci najmanj končano osnovno šolo, znanje slovenskega jezika in opravljen tečaj za voznika viličarja. V primeru, da je ponudnik v svojo ponudbo vključil tudi prevoze s tovornim vozilom pa mora imeti tudi ustrezno število delavcev z vozniškim izpitom ustrezne kategorije v skladu z zakonodajo. Izjava na strani 78 kot tudi 14. člen pogodbe pa izvajalca zavezujeta, da bo izvajanje storitve opravljalo takšno število delavcev z takšno izobrazbo, ki jo je podal v svoji ponudbi. Kot dokazilo za izpolnitev naročnikovega pogoja zadošča izvajalčeva izpolnjena in potrjena izjava na strani 78 in izpolnjena zahteva v tretji alinei na strani 51. Naročnik pa si pridružuje pravico, da lahko kadarkoli v času izvajanja pogodbe preveri resničnost ponudnikove izjave.
Ad5) Zahteva ki bi jo lahko opredelili kot posebna je, da imajo vozniki internega transporta opravljen tečaj iz higienskega minimuma."

Medtem ko je naročnik v odgovorih na vprašanja vsebino pogoja ustrezne kvalifikacije delavcev, ki jih ponudniki predvidevajo za izvajanje predmetnega javnega naročila, konkretiziral, pa gre ugotoviti, da način dokazovanja izpolnjevanja tega pogoja ni bi opredeljen na jasen in nedvoumen način. Kot je bilo že ugotovljeno je naročnik na več mestih v razpisni dokumentaciji (18. točka obrazca 02, 8. točka obrazca 03, tretja alinea na strani 51 razpisne dokumentacije in izjava na strani 78 razpisne dokumentacije) od ponudnikov zahteval "izjavo o zagotovitvi delavcev z ustrezno kvalifikacijo" oz. "navedbo koliko delavcev in s kakšno kvalifikacijo za izvedbo javnega naročila v svoji ponudbi predvideva". Tudi v 14. členu vzorca pogodbe, na katerega se v obrazloženem obvestilu sklicuje naročnik (in ki se nanaša na predložitev dokumentacije po končanem postopku oddaje javnega naročila oz. po izboru najugodnejšega ponudnika), je določeno, da mora izvajalec ob prevzemu izvedbe pogodbenih obveznosti in še pred podpisom pogodbe "predložiti naročniku dokumentacijo, iz katere je razvidno število in kvalifikacija delavcev, ki bodo izvajali dejavnost internega transporta po tej pogodbi (kot je to predhodno izvajalec že opredelil v svoji ponudbi, s katero je kandidiral na predmetnem javnem naročilu)." Iz tako opredeljenega načina dokazovanja pogoja ustrezne kvalifikacije delavcev ni nedvoumno razvidno, na kakšen način mora ponudnik navesti kvalifikacijo delavcev oz. ali mora navesti kvalifikacijo za vsakega posameznega delavca ali pa zadostuje splošna navedba o izpolnjevanju pogoja kvalifikacije za vse ponujene delavce. Različne interpretacije načina izpolnjevanja pogoja izhajajo tudi iz dejstva, da naročnik od ponudnikov ni zahteval fotokopij spričeval ali potrdil za posamezne delavce, pač pa je določil, da si pridržuje pravico, da lahko kadarkoli v času izvajanja pogodbe (torej po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila) preveri resničnost ponudnikove izjave.

Vlagatelj je v ponudbi za stranjo 51 pod naslovom "Predvidena organizacija dela" med drugim navedel: "(...) Za izvajanje del bi glede na obseg, ki je definiran v razpisnih pogojih potrebovali 30 delavcev, ki bi opravljali razpisana dela. Za njihovo nadomeščanje, oziroma za izredna dodatna dela pa predvidevamo še 5 delavcev. Delavci izpolnjujejo razpisane pogoje, s čimer zagotavljamo kvalitetno izvajanje del. (...)" Pod naslovom "število izvajalcev in njihove kvalifikacije" pa je vlagatelj navedel: "Kot smo že navedli za izvajanje storitev predvidevamo 30 rednih izvajalcev ter 5 dodatno usposobljenih izvajalcev. Izvajalci izpolnjujejo osnovne zahteve naročnika." Ker je način dokazovanja izpolnjevanja pogoja ustrezne kvalifikacije delavcev določen nejasno oz. dvoumno, nejasnih določil razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne in je potrebno formalno šteti, da izpolnjuje obravnavani pogoj. To velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da je minimalne zahteve glede kvalifikacije delavcev naročnik določil že v odgovorih na vprašanja ponudnikov. Na podlagi tako opredeljenega načina dokazovanja izpolnjevanja obravnavanega pogoja zato ni mogoče nedvoumno zatrditi, da ponudniku, ki navede število izvajalcev in potrdi izpolnjevanje osnovnih zahtev naročnika, usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila v tem delu ne bi bilo mogoče priznati.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da se odločitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila zmeraj opira na dejansko podlago, dejansko stanje in pravna pravila. Dejanska podlaga odločitve je vse, kar ponudniki navajajo in naročnik ugotavlja sam, ne glede na to, ali so ta dejstva pomembna za odločitev ali ne, dejansko stanje pa predstavljajo le tista dejstva, ki so po mnenju naročnika pomembna za odločitev in tvorijo podlago za uporabo pravnih pravil (v danem primeru ZJN-1). Podlago odločitve naročnika tvorijo le tista dejstva, ki so bila ugotovljena do sprejema njegove odločitve. Naročnik namreč odloča ex nunc. Posledica navedenega je, da so prekludirana vsa tista dejstva, ki so sicer obstajala pred sprejemom odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, vendar do sprejema odločitve niso bila navedena in niso bila predmet ugotavljanja. Bistveno pa je, da je glavni učinek odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika ta, da je naročnik na svojo odločitev vezan, čim je odločitev sprejeta in odpravljena. Iz navedenega sledi, da v primeru, če je naročnik svojo odločitev utemeljil z določenim dejanskim stanjem (katerega je v danem primeru ugotovil do izdaje in odprave obvestila o oddaji naročila, št. 01-97/17-03, z dne 16.6.2003, oz. izdaje in odprave obrazloženega obvestila o oddaji naročila, št. 01-97/18-03, z dne 1.7.2003), kasneje iste odločitve ne more utemeljevati z drugačnim dejanskim stanjem, Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z načelom zakonitosti in iz njega izvirajočim načelom pravne varnosti, ki sta vsekakor temeljni načeli pravnega reda Republike Slovenije.

Tako iz obvestila o oddaji naročila kot tudi iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila je razvidno, da je dejansko stanje naročnikove ugotovitve o neizpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije in posledično odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne domneven neobstoj navedbe o kvalifikacijski strukturi delavcev, ki jih v vlagatelj svoji ponudbi predvideva za izvajanje transportne dejavnosti. Niti v obvestilu o oddaji naročila niti v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila naročnik ne omenja drugega dejanskega stanja, na podlagi katerega bi ugotavljal nepravilnost vlagateljeve ponudbe. Pač pa v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik dejansko stanje, na podlagi katerega utemeljuje odločitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, razširja z drugimi domnevnimi nepravilnostmi ponudbe. Le-teh pa Državna revizijska komisija zaradi razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku tega sklepa, vsebinsko ni mogla obravnavati. Morebitne druge nepravilnosti bi se lahko hipotetično ugotavljale le v ponovnem postopku ocenjevanja ponudb, v katerem bo naročnik opravil novo vrednotenje le-teh in izdal novo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upošteva zgornje ugotovitve, zlasti pa naj upošteva, da pogoja, katerega vsebina, vrednostni prag ali način dokazovanja niso jasno opredeljeni, ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.