018-140/03

Številka: 018-140/03-24-1034

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.03.2003 sklep, št. 17123-06-403-13/03/5, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.., pod številko objave Ob-â??., objavil predhodni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila, v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pa je naročnik, pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila v 23 sklopih. Naročnik je z obvestilom o oddaji oziroma izidu javnega naročila, št. 17123-06-403-13/03, z dne 29.05.2003, ponudnike (med drugim) obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila v (izpodbijanem) sklopu 15 - bunda modra oddal podjetju â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (dokument z dne 19.06.2003) navaja, da je naročnikova odločitev kot izhaja iz Obvestila o oddaji oziroma izidu naročila v sklopu 15 nepravilna in nezakonita.
Vlagatelj navaja, da ne drži ugotovitev naročnika, da naj bi bil predloženi vzorec vlagatelja nesprejemljiv zaradi neustreznih dimenzij sprimnega traku nad žepom. Vlagatelj je svoj vzorec pripravil v celoti v skladu s tehničnimi specifikacijami naročnika, ki so bile del razpisne dokumentacije. Vlagatelj opozarja, da opis izdelka v tehnični specifikaciji ni bil identičen vzorcu, ki naj bi bil na vpogled pri naročniku. Prav tako si definicije sprimnega traku v tehnični dokumentaciji nasprotujejo. Pri opisu v tehnični specifikaciji bunde je opisana dimenzija sprimnega traku 70 mm x 20 mm pri obliki in dimenziji artikla ob skici pa 60 mm x 20 mm. Glede na dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da morajo biti vzorci izdelani v skladu s tehničnimi specifikacijami, je vlagatelj svoj vzorec pripravil skladno s tehnično specifikacijo za sklop 15 (bunda modra). Naročnik v obrazložitvi izločitve vlagateljeve ponudbe govori o "potrjenem vzorcu", vendar pa v razpisni dokumentaciji ni nobene zahteve, da naj bi vzorci ponudnikov ustrezali potrjenemu vzorcu naročnika. Na strani 21 razpisne dokumentacije je pod točko 11 navedeno zgolj, da si lahko ponudniki ogledajo vzorce razpisanih artiklov na â??. Ljubljana. Ker predloženi vzorci vlagatelja docela ustrezajo tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, naročnik ne bi smel izločiti ponudbe vlagatelja zaradi morebitnih razlik glede na "potrjen vzorec". V razpisni dokumentaciji je namreč primeroma (izključno) navedeno, kdaj bo naročnik izločil ponudbo posameznega ponudnika, kar pomeni, da lahko naročnik izloči ponudbo posameznega ponudnika zgolj in samo v primerih, določenih v razpisni dokumentaciji.
Tudi glede navedbe naročnika, da so v rokavni dolžini in dolžini artikla oz. predloženega vzorca vlagatelja, vstavljene rinčice, kar naj bi bilo v nasprotju s potrjenim vzorcem naročnika, velja opozoriti, da zaradi tega vzorec vlagatelja ni narejen v nasprotju s tehnično specifikacijo in da v celoti izpolnjuje zahteve tehnične specifikacije. Vlagatelj ponovno navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni določeno, da bo naročnik izločil vzorce, ki ne bodo ustrezali t.i. potrjenemu vzorcu, ampak, da bo izločil tiste vzorce, ki ne bodo narejeni v skladu s tehnično specifikacijo. Kar se tiče vstavljenih rinčic, pa je potrebno navesti, da je zahteva proizvajalcev nepremočljivih membran, da na zgornji tkanini le-te izdelajo tako na dolžini rokava in dolžini izdelka, ker je s tem onemogočen prehod vode. Povedano drugače, vstavitev rinčic je utemeljena s pravili stroke in v ničemer ne nasprotuje tehnični specifikaciji.
Po navedbi naročnika, naj v ponudbi predložen vlagateljev test tkanine (membrane) ne bi ustrezal predpisanim zahtevam (odpor tkanine pri prehodu vodne pare). Vlagatelj je prepričan, da predložena membrana popolnoma ustreza zahtevam, kar naj bi v skladu z razpisno dokumentacijo moral potrditi izvedenec tekstilne stroke. Na 14. strani razpisne dokumentacije je namreč določeno, da lahko naročnik, če meni, da kvaliteta vzorca ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, v sodelovanju z ustrezno neodvisno institucijo opravi testiranje vzorca tega artikla. Pri tem vlagatelj opozarja, da so vsi parametri iz tehnične specifikacije razpisne dokumentacije, dejansko parametri membrane PTFE, kar je dejansko blagovna znamka gore-tex kljub temu, da naročnik dovoljuje membrano na bazi PTFE in druge podobne membrane. S takšno uporabo tehničnih specifikacij pri izbiri je naročnik kršil prvi odstavek 32. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da naročnik ne sme uporabljati ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jo s takim navajanjem neupravičeno izločil. Vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ob sodelovanju izvedenca ustrezne stroke preveri, ali vzorec vlagatelja izpolnjuje tehnične zahteve naročnika, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil tretji odstavek 51. člena ZJN-1, saj kljub temu, da je vlagatelj izpolnjeval vse pogoje, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji in kljub najnižji ceni, ki jo je ponudil, ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik je kršil tudi 34. člen ZJN-1, ko je pri presoji vlagateljeve ponudbe skliceval na nek "potrjen vzorec", ki sploh ni bil naveden v tehnični specifikaciji oziroma ga razpisna dokumentacija ni zahtevala. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 34. člena jasno določa, da so tehnične specifikacije dejansko tehnične zahteve naročnika, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. V primeru diskrepance med tehničnimi specifikacijami v razpisni dokumentaciji in nekim "potrjenim vzorcem" naročnika pa je potrebno v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZJN-1 upoštevati zgolj tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji in ustrezbost ponudb presojati zgolj glede na tehnične specifikacije.
Vlagatelj predlaga, da naročnik v sklopu 15 razveljavi izpodbijano naročnikovo odločitev in da naročnik na podlagi vseh prejetih ponudb v sklopu 15, vključno z vlagateljevo, izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po predloženem stroškovniku (zahteva za revizijo- 2000 točk, konferenca s stranko- 50 točk, administrativni stroški 2%- 41 točk in 20% DDV).

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (dokument št. 17123-06-403-13/03/12, z dne 04.07.2003). Naročnik navaja, da sta v tehnični specifikaciji za predmetni artikel v točki 3 (Opis artikla) v 7. odstavku navedeni natančna pozicija in dimenzija kosmačenega dela sprimnega traku, ki mora biti našit na sprednji desni strani nad prsnim žepom, in sicer v zahtevani dimenziji 25 mm x 100 mm. Vlagatelj je na predloženi vzorec artikla našil kosmačeni del sprimnega traku dimenzije 20 mm x 100 mm. Pri tem je potrebno opozoriti na pomembnost ustreznosti navedenega (kosmačenega dela) sprimnega traku, katerega funkcija je omogočiti aplikacijo vezene identifikacijske oznake z osebnim imenom oziroma s številko policista, ki je našita na grobi del sprimnega traku enakih dimenzij. Zahteve glede nošenja položajnih oznak in simbolov so opredeljene v 8. členu Pravilnika o nošenju policijske uniforme (Uradni list RS, št. 86/02).
Dimenzija 70 mm x 20 mm, ki jo v očitku navaja vlagatelj, je zahtevana dimenzija sprimnega traku, ki služi za zapenjanje ovratnika, v katerem je spravljena kapuca. Vlagatelj je vzorec v tem delu pravilno izdelal, zato ni logično sklicevanje na nerazumljive definicije tega sprimnega traku. V kolikor bi se vlagatelju pojavili dvomi ali nejasnosti glede zahtev razpisne dokumentacije, bi mogel oz. moral pred oddajo ponudbe od naročnika v pisni obliki zahtevati dodatna pojasnila, skladno z 10. točko navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Naročnik navaja, da je v tehnični specifikaciji pod prvo točko - Splošne zahteve v podtočki 1.1 navedeno, da mora konfekcijski izdelek po izgledu, obliki, uporabljenih pomožnih materialih ustrezati potrjenemu vzorcu, ki je predmet naročila. Iz navedenega sledi, da ne gre za "neki vzorec" temveč za eksplicitno navedenen vzorec v tehnični dokumentaciji in v drugem odstavku na 52. strani razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je na strani 21 podana tudi možnost ogleda potrjenih vzorcev vseh razpisanih artiklov pri naročniku. Tehnična specifikacija in potrjen vzorec naročnika sta celota, sestavljena iz dveh delov, ki se dopolnjujeta. Pri izdelavi ponudbe je potrebno natančno prebrati določila in zahteve razpisne dokumentacije, kakor tudi tehnične specifikacije, saj so slednje dejansko tehnične zahteve naročnika, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije.
Nadalje naročnik trdi, da je svoje zahteve po kakovosti in izgledu artikla zelo natančno navedel v tehnični specifikaciji. Če bi smatral, da morajo biti na dolžini bunde in na rokavnih dolžinah vstavljene kovinske rinčice, bi to v tehnični specifikaciji tudi navedel. Naročnik tega ni navedel primeroma iz dveh razlogov. Kovinske rinčice lahko poškodujejo nepremočljivo membrano. Pravila stroke pri konstrukciji oblačil, ki so sestavljena iz vrhnje tkanine in membrane ter PES podloge, ne predvidevajo izdelave odprtin, skozi katere naj bi odtekala voda, saj to funkcijo vrši že vrhnja tkanina, zato se dogaja, da bi voda zaostajala med vrhnjo tkanino in membrano.
Naročnik poleg vseh ostalih ugotovljenih nepravilnostih, ki so bile razlog za izločitev ponudbe, vlagatelja v izpodbijanem sklepu opozoril tudi na neustrezno predložen dokument (test tkanine). V razpisni dokumentaciji je v točki 4.9. b) zahtevano, da se artikli testirajo po vseh parametrih, ki so za posamezen konfekcijski izdelek določeni v tehnični specifikaciji. V tehničnih specifikacijah so ti parametri in metode, po katerih se vrednosti testirajo, natančno navedene. V sklepu je naročnik le grobo navedel razloge neustreznosti predloženega testa, bi pa naročnik v primeru vlagateljeve zahteve po obrazloženem obvestilu, slednje podrobneje pojasnil. V testu manjkajo podatki o vrednosti parametra odpor tkanine pri prehodu vodne pare/dihanje, in sicer za Ret efektivni, iz testa niso razvidni rezultati testiranja vodotesnosti laminata po 10 pranjih, manjka test vodotesnosti šivov, iz certifikata o vodotesnosti artikla ni razvidna metoda, po kateri je artikel testiran, test vodotesnosti membrane po predobdelavi je bil izveden pri temperaturi -10oC namesto pri temperaturi -20 oC, iz naslova testa izhaja, da gre za "spremembe k poročilu", katere se nanašajo na komponente: membrano, pletenino v zeleni barvi in dvoslojni laminat.
V razpisni dokumentaciji si naročnik res pridržuje pravico do naknadnega testiranja vzorcev artiklov. Pridržek pa naročnik uveljavlja v primeru, če so vrednosti parametrov iz testa razvidne in ustrezne, naročnik pa podvomi v ustreznost samega vzorca artikla oz. v identičnost materiala s testiranim. V primeru, da so že sami testi neustrezni oziroma le-ti izkazujejo neustreznost materialov, bi naročnik s ponovnim testiranjem ponudniku zavestno povzročal dodatne stroške. Poleg tega je naročnikove ugotovitve potrdila tudi vlagateljeva kontaktna oseba.
Naročnik na koncu še pripominja, da so vlagateljevi očitki v tem delu revizijskega zahtevka kontradiktorni, saj na eni strani trdi, da vrednosti parametrov njegovega materiala popolnoma ustrezajo zahtevam, hkrati pa opozarja na naročnikovo kršitev prvega odstavka 32. člena ZJN-1, saj naj bi bili vsi parametri iz tehnične specifikacije dejansko parametri membrane PTFE, kar naj bi bila blagovna znamka gore-tex (katera pa ni predmet vlagateljeve ponudbe). Pri tem naročnik opozarja vlagatelja na peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred sprejemom naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 10.07.2003, z dopisom obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, kakor sledi.
Vlagatelj zavrača navedbo naročnika, da bi naj vlagateljeva kontaktna oseba potrdila naročnikove ugotovitve glede neustreznosti testov materialov.
Nerazumljiva je navedba naročnika, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred sprejemom odločitve naročnika. Kršitev naročnika glede specifikacij za PTFE membrano, določenih v razpisni dokumentaciji, vlagatelju ni mogla biti znana pred odločitvijo naročnika, saj je komaj po odločitvi naročnika, ob sodelovanju zunanjih ekspertov ugotovil, da parametri za membrano PTFE iz tehnične dokumentacije ustrezajo samo membrani, zaščiteni z blagovno znamko gore-tex. Dejansko pa odgovor naročnika kaže na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zavestno navedel tehnične parametre, ki jih izpolnjuje samo PTFE membrana gore-tex. Vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija izvede glavno obravnavo, kjer bo zaslišala osebe naročnika, ki so pripravljale razpisno dokumentacijo, kot tudi zakonito zastopnico vlagatelja, ki bo povedala, da je vlagatelj za kršitev glede tehničnih specifikacij za membrano PTFE izvedel po odločitvi naročnika, ob sodelovanju zunanjih ekspertov. Zunanje eksperte je naročnik vključil komaj potem, ko je preučeval možnosti za vložitev zahtevka za revizijo v tej zadevi. V danem primeru gre namreč za takšne rezultate testiranj oz. vrednosti testiranj, ki so znane samo osebju, ki redno testira tekstilne vzorce v laboratorijih, ti parametri pa niso znani, vsaj ne v obsegu in glede podrobnosti, kot so razvidne v razpisni dokumentaciji, podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo oblačil. Vlagatelj pri izdelavi oblačil ne uporablja materiala gore-tex (ker mu zaradi licenčnih omejitev ni na voljo), zato tudi ne more poznati tehničnih specifikacij tega materiala.
Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila v izpodbijanem sklopu, oziroma podrejeno, razveljavitev izbire naročnika v sklopu 15 in ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika izmed vseh prejetih ponudb, vključno z vlagateljevo.
Vlagatelj je dopisu priložil stroškovnik (153 odvetniških točk in 20%DDV).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna utemeljen.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor torej v tem, ali je vlagatelj v svoji ponudbi izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, ki so zapisane v naročnikovi razpisni dokumentaciji, katere del so (tudi) tehnične specifikacije (za vse razpisane sklope), ki so bile ponudnikom priložene na zgoščenki (glej VI. in VII. del razpisne dokumentacije - Vrsta, tehnične značilnosti in opis blaga).

Naročnik je izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila med drugim tudi zato, ker naj bi slednji v ponudbo predložil vzorec, ki ni ustrezal naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer zaradi neustreznih dimenzij sprimnega traku nad žepom.
V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da so vlagateljevi očitki v tem delu revizijskega zahtevka deloma nerazumljivi, nejasni in/ali kontradiktorni.
Medtem, ko je naročnik v obvestilu o oddaji oziroma izidu naročila jasno zapisal, da je bila vlagateljeva ponudba (med drugim) izločena "zaradi neustreznih dimenzij sprimnega traku nad žepom" pa se vlagatelj v revizijskem zahtevku sklicuje na sprimni trak, ki služi za zapenjanje ovratnika, v katerem je spravljena kapuca. Nadalje vlagatelj sicer (pravilno) ugotavlja, da je naročnik vezan na zahteve iz razpisne dokumentacije in/ali da lahko naročnik izloči ponudbo posameznega ponudnika zgolj in samo v primerih, določenih v razpisni dokumentacij ter da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo izločil tiste vzorce, ki ne bodo narejeni v skladu s tehnično specifikacijo, potem pa očita naročniku, da ga je neupravičeno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila in da v razpisni dokumentaciji ni nobene zahteve vlagatelja, da naj bi predloženi vzorci ponudnikov ustrezali potrjenemu vzorcu naročnika.
Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Naročnik je na 5. strani tehničnih specifikacij za obravnavani (in edini izpodbijani) sklop (bunda modra), med drugim zapisal: "Na levi sprednji strani je nad prsnim žepom sredinsko našit vezen napis POLICIJA. Na desni strani je simetrično napisu POLICIJA prišit kosmačen del sprimnega traku dimenzije 25mm x 100 mm. Nadalje je naročnik v točki 4.9 (Predložitev vzorcev) navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, v točki a) ponudnike izrecno opozoril, da morajo za vse ponujene artikle obvezno predložiti vzorec artikla in da morajo biti vsi vzorci izdelani v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij.
V isti točki navodil ponudnikom (4.9) je naročnik zapisal še, da v kolikor ponudnik (oziroma vzorec) ne bo izpolnil vseh zahtev po alineah a, b, c, d, e, in f te točke (torej tudi zahteve pod obravnavano točko a), bo ponudba izločena.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija so si ponudniki lahko vzorce razpisanih artiklov ogledali pri naročniku, po predhodnem telefonskem dogovoru (11. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - Ogled vzorcev artiklov).

Pregled vlagateljeve ponudbe (del katere je bil tudi vzorec razpisanega blaga) potrjuje ugotovitve naročnika, da sporen vzorec ni bil v celoti predložen v skladu z njegovo tehnično specifikacijo. Po pregledu vlagateljevega vzorca je Državna revizijska komisija ugotovila (slednja je dimenzije spornega sprimnega traku izmerila in jih primerjala tako z dimenzijami naročnikovega vzorca, kot tudi z dimenzijama sprimnih trakov na vzorcih ostalih dveh sodelujočih ponudnikov), da vlagatelj ni sledil naročnikovi zgoraj citirani zahtevi (za razliko od vzorcev, ki sta ju predložila ostala dva ponudnika) in sprimnega traku (na desni sprednji strani bunde) ni ponudil v zahtevani dimenziji 25mm x 100 mm.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisi, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena sicer lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom (in/ali manjkajočo vsebino), ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil oziroma je le-tega priložil nepravilno. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7 člen ZJN-1).
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo nehote in/ali zaradi dokaj velikega števila podatkov, ki se nanašajo na dimenzije sprimnih trakov, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen (tudi) v 10. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (stran 21), a je kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (vsaj) glede obravnavane revizijske navedbe) ni izkoristil.

Ob opisanem dejanskem stanju, je naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ob hkratnem spoštovanju načela enakopravnosti, ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo (že iz zgoraj navedenega razloga) zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost, ki izhaja iz izrecne zakonske določbe in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Naročnik je tako ravnal povsem v skladu z zakonom, ko je ob upoštevanju lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.
Ker je bila vlagatelj izločen iz razloga, ker njegov vzorec ni bil v celoti predložen v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij, se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z vprašanjem, ali so z naročnikovo zahtevo iz tehnične specifikacije (naročnik je v točki 1.1. zapisal: "Konfekcijski izdelek mora po izgledu, obliki, uporabljenih pomožnih materialih ustrezati potrjenemu vzorcu, ki je predmet naročila uporabnika."), zajete prav vse podrobnosti, ki naj bi jih ponudili ponudniki na ponujenih vzorcih (oziroma povedano drugače, ali je iz dikcije prej citirane zahteve mogoče razbrati, da bi moral biti vzorec vlagatelja identičen z vzorcem naročnika, tudi glede dimenzij spornega sprimnega traku) in/ali z vprašanjem ali gre v obravnavanem primeru za prodajo po vzorcu ali modelu v skladu z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št 83/01).

Glede ne ugotovljeno, so vse ostale zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na (ne)pravilnost tudi drugih elementov vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije brezpredmetne, saj na odločitev ne morejo vplivati, zato se Državna revizijska komisija o njih ni izrekala.
Državna revizijska komisija ravno tako ni obravnavala tistih navedb vlagatelja, za katere je ocenila, da so s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Državna revizijska komisija se tako ni opredelila do vlagateljevih navedb, ki se nanaša na (ne)pravilnosti v naročnikovi razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija tako ni obravnavala vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na različne dimenzije sprimnega traku, ki služi za zapenjanje ovratnika, niti vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na parametre iz tehnične specifikacije. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN namreč vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Prej citirana zakonska določba uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve revizijskega zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj bi omogočilo sprotno odpravljaje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Določanje tehničnih specifikacij, je v skladu z ZJN-1 terminsko uvrščena v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem reševati še pred javnim odpiranjem ponudb (z možnostjo zahtevati dodatna pojasnila na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1) oziroma (najkasneje) do odločitve o dodelitvi naročila.
Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji jasno ugotoviti, da bi vlagatelj glede slednjih lahko zaprosil bodisi za pojasnila in/ali da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do trenutka izdaje izpodbijanega sklepa, saj so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že vse od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Navedbe vlagatelja, da je zunanje eksperte vključil komaj potem, ko je preučeval možnost za vložitev revizijskega zahtevka in da so parametri iz naročnikove tehnične specifikacije znani samo osebju, ki redno testira vzorce v laboratoriju, torej ne vzdržijo revizijske presoje.
Ker je torej vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek vlagatelj v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Glede na vse zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu za izvedbo ostalih dokazov in procesnih dejanj.
Odločitev kot izhaja iz izreka tega sklepa je Državna revizijska komisija sprejela na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil ZPP; 7., 212. člen in naslednji, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ob zapisanem pa gre še dodati, da ni nujno, da bi ob morebitni presoji tako drugih nepravilnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, (ki se nanašajo predvsem na fazo pred oddajo ponudb), če bi jih vlagatelj v zahtevku za revizijo opredelil in/ali zaznal kot tudi ob pravočasni presoji "prepoznih" vlagateljevih očitkov (v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija sprejela enako odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijsko komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..