018-132/03

Številka: 018-132/03-23-1016

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo delovnega vozila za čiščenje kanalizacije - KANALJET in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi. Postopek oddaje javnega naročila za nabavo delovnega vozila za čiščenje kanalizacije - KANALJET, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod št. objave Ob-â??., se razveljavi v celoti.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 80.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.2.2003 sprejel sklep, št. 60-GS-378/03, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave Ob-â??., in sicer za nabavo delovnega vozila za čiščenje kanalizacije - KANALJET. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 17.4.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 21.5.2003 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 60-GS-1503/01, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.5.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 3.6.2003 (št. dokumenta 60-GS-1670/03). V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo z Atrikovo nadgradnjo in ponudbo s Cappellottijevo nadgradnjo. Za slednjo je ugotovil, da je v skladu s tehničnimi zahtevami, navedenimi v razpisni dokumentaciji, zato je ni obravnaval kot variantno ponudbo, temveč kot dodatno ponudbo z drugo nadgradnjo vozila. Prav tako je ugotovil, da so ponudniki ponudili navijalni boben za sesalne cevi, ki pa ni bil zahtevan v razpisnih pogojih in predstavlja nepotrebno zvišanje cene. Naročnik navaja, da je vlagatelja in izbranega ponudnika, katerih ponudbi sta bili v ožjem izboru, opozoril na navedeno dejstvo in od obeh prejel ponudbeno vrednost vozila, zmanjšano za vrednost navijalnega bobna za sesalne cevi.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo (dokument brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 13.6.2003), v katerem navaja, da ga vlaga zaradi kršitev materialnopravnih in postopkovnih pravil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) ter temeljnih načel javnega naročanja, še posebej 7. člena in 54. člena ZJN-1, zaradi kršitev pravil, ki jih je v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila določil naročnik in zaradi napačno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 17.4.2003, mogoče ugotoviti, da se je na razpis pravočasno odzvalo pet ponudnikov, in sicer ponudnik â??.., ki je ponudil vozilo znamke Renault z nadgradnjo "Atrik", vlagatelj, ki je ponudil vozilo znamke Iveco z nadgradnjo "Cappellotto", ponudnik â??â??.., ki je ponudil vozilo znamke Volvo z nadgradnjo "Cappellotto", izbrani ponudnik, ki je ponudil vozilo znamke Renault z nadgradnjo "Atrik", ter ponudnik â??., katerega ponudba je bila nepopolna. Iz sklepa in obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, trdi vlagatelj, da naj bi izbrani ponudnik predložil dve ponudbi z nadgradnjo "Atrik" in "Cappellotto", kar ni v skladu z navedbami, ki so bile podane prisotnim predstavnikom ponudnikov na javnem odpiranju ponudb. Dodatna ponudba izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto" ni bila obravnavana, ker variantne ponudbe niso bile dovoljene. Da je bila obravnavana le ena ponudba izbranega ponudnika, nadaljuje vlagatelj, izhaja iz zapisnika z dne 17.4.2003, in sicer iz priloge "Tabela za javno odpiranje ponudb"), iz katere je razvidno, da je bila upoštevana in obravnavana samo ena ponudba izbranega ponudnika, in sicer ponudba z nadgradnjo "Atrik" s ceno 50.727.505,00 SIT. Nadalje iz sklepa o oddaji javnega naročila po mnenju vlagatelja izhaja, da ponudnik â??., ki je prav tako ponudil nadgradnjo "Atrik", ni bil izbran zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, saj je ponudil navijalni boben s krajšo dolžino cevi od zahtevane v razpisnih pogojih. Na podlagi navedenega vlagatelj sklepa, da bi moral biti tudi izbrani ponudnik, ki ponuja nadgradnjo "Atrik", zavrnjen zaradi istega razloga. Naročnik je ponudbo, ki je sploh ni bilo, trdi vlagatelj, označil kot dodatno ponudbo, kar izhaja tudi iz obrazložitve sklepa, na podlagi takega konstrukta pa je naročnik naročilo dodelil izbranemu ponudniku, ki naj bi v dodatni ponudbi ponudil nadgradnjo "Cappellotto", ki je bila tehnično ustrezna. S tem je naročnik po mnenju vlagatelja preferiral izbranega ponudnika, saj je z izborom dodatne ponudbe, ki je ni bilo, razlikoval med ponudniki in jim ni zagotovil enakopravnega položaja, s čimer je kršil temeljna načela javnega naročanja, še posebej 7. člen ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik kršil tudi 54. člen ZJN-1, saj je iz neustrezne ponudbe oz. iz ponudbe, ki je ni bilo, naredil ustrezno. Iz določil navedenega člena izhaja, da po poteku roka za predložitev ponudb le-teh ni dovoljeno spreminjati, dopolnjevati, iz nepravilne narediti pravilno ponudbo ali iz manj ugodne ponudbe narediti ugodnejšo ponudbo, trdi vlagatelj, in dodaja, da je zato nedopustno in nezakonito ravnanje naročnika, ko je iz nesprejemljive variantne ponudbe, ki v postopku javnega odpiranja ni bila upoštevana in obravnavana, v fazi analize spremenil v upoštevano dodatno ponudbo in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s kršitvijo določil ZJN-1 nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj je upošteval ponudbo, ki je ni bilo, in je tako sprejel nezakonito odločitev.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila in izloči izbranega ponudnika ter izbere kot najugodnejšega ponudnika vlagatelja.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil dokazilo o vplačilu takse v višini 80.000,00 SIT in hkrati priglasil stroške v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 60-GS-1821/03, z dne 18.6.2003, vlagatelja opozoril, da višina vplačane takse ni v skladu z 22. členom ZRPJN in ga pozval, naj skladno z 12. členom ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni. Vlagatelj je naročniku z dopisom, ki ga je le-ta prejel dne 23.6.2003, posredoval potrdilo o doplačilu takse v višini 20.000,00 SIT.

Naročnik je dne 24.6.2003 sprejel sklep, št. 60-GS-1904/03, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da je izbrani ponudnik v sklopu ene ponudbe predložil dva predračuna, enega z nadgradnjo "Atrik", drugega pa z nadgradnjo "Cappellotto". Naročnik zatrjuje, da je s tem seznanil tudi prisotne predstavnike ponudnikov na javnem odpiranju ponudb, kar naj bi bilo razvidno tudi iz samega zahtevka za revizijo. V zapisnik je bila zapisana samo ponudbena cena po vrstnem redu prve ponudbe z nadgradnjo "Atrik". Na javnem odpiranju ponudb naročnik ni presojal skladnosti ponudb s tehničnimi zahtevami, ker je to predmet analize ponudb. V fazi analize je naročnik ugotovil, da je bila ponudba izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto" v skladu z vsemi tehničnimi zahtevami, navedenimi v razpisni dokumentaciji, zato ni bila obravnavana kot variantna ponudba, temveč kot dodatna ponudba z drugo nadgradnjo vozila. V fazi analize je naročnik tudi ugotovil, da so ponudniki ponudili navijalni boben za sesalne cevi, ki pa ni bil zahtevan v razpisnih pogojih in predstavlja nepotrebno višanje cene, zato je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika, katerih ponudbi sta bili v ožjem izboru, opozoril na navedeno dejstvo in od obeh prejel ponudbeno vrednost vozila, zmanjšano za vrednost navijalnega bobna za sesalne cevi. Očitek vlagatelja, da naj bi naročnik kršil 54. člen ZJN-1 oz. da naj bi iz neustrezne ponudbe oz. iz ponudbe, ki je ni bilo, naredil ustrezno, je po mnenju naročnika nedopusten in žaljiv, kajti naročnik na javnem odpiranju ponudb vsako ponudbo tudi zapečati, kar lahko potrdijo tudi prisotni na odpiranju ponudb. Prav tako je za naročnika nesprejemljiva trditev o kršenju načela enakopravnosti ponudnikov, saj je naročnik v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila vse ponudnike obravnaval enakopravno.
Na podlagi navedenega je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo in vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, ki ga je le-ta prejel dne 1.7.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 60-GS-1950/03, z dne 3.7.2003 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.7.2003), skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je naročnik "iz nesprejemljive "variantne" ponudbe, ki v postopku javnega odpiranja ni bila upoštevana in obravnavana, v "fazi analize" naredil "upoštevano dodatno ponudbo" in jo izbral kot najugodnejšo". ZJN-1 v 52. členu dopušča, da lahko ponudnik pod določenimi pogoji predloži ponudbo, ki v delu, ki se nanaša na način izvedbe posameznega dela ali dobave posameznega blaga, odstopa od razpisnih pogojev. V tem primeru govorimo o variantni ponudbi. Prvi odstavek 52. člena ZJN-1 tako določa, da lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Drugi odstavek 52. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik v objavi in razpisni dokumentaciji posebej navesti, če variantna ponudba ni dopustna. Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo torej biti (kumulativno) izpolnjeni naslednji pogoji: 1) naročnik predložitve variantne ponudbe v objavi razpisa oz. razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, 2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena - naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev, in 3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba.

še pred presojo dopustnosti predložitve variantne ponudbe v konkretnem postopku oddaje javnega naročila pa je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je ponudbo izbranega ponudnika sploh mogoče obravnavati kot variantno ponudbo. Temeljna lastnost variantne ponudbe je namreč namerno odstopanje od razpisnih pogojev, ki pa je v razpisni dokumentaciji izrecno predvideno in dovoljeno, čeprav vsebinsko ni konkretizirano. Bistvo variantne ponudbe torej je, da naročnik ponudniku dovoli oz. omogoči, da v določenem obsegu predvidi drugačno, variantno izpolnitev predmeta javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega javnega naročila oz. kot ugotavljata tako naročnik kot tudi vlagatelj, "opcijska" ponudba izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto" ne odstopa od zahtev razpisne dokumentacije, zato je ni mogoče obravnavati kot variantno ponudbo, temveč kot alternativno oz. drugo ponudbo izbranega ponudnika. Vprašanje, na katerega je zato v tem revizijskem postopku potrebno odgovoriti, je, ali je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je "opcijsko" ponudbo z nadgradnjo "Cappellotto" kot drugo (alternativno) ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo.

Pri odgovoru na to vprašanje gre uvodoma ugotoviti, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 17.4.2003, razvidno, da je naročnik vanj vpisal le eno ponudbo in ponudbeno ceno izbranega ponudnika, in sicer ponudbo z nadgradnjo "Atrik". Niti iz samega zapisnika o javnem odpiranju ponudb niti iz tabel, ki so le-temu priložene, pa ni razvidno, da bi naročnik evidentiral tudi drugo ponudbo in ponudbeno ceno izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto".

Postopek javnega odpiranja ponudb natančneje določajo 73., 74. in 75. člen ZJN-1. 73. člen ZJN-1 določa, da je odpiranje ponudb praviloma javno, v prvem odstavku 74. člena ZJN-1 pa je zapisano:
"Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik."
75. člen ZJN-1 še določa, da naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Iz navedenega izhaja, da je namen javnega odpiranja ponudb ugotoviti, katere ponudbe so prispele in kateri so njihovi bistveni elementi. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja določen del njihovih podatkov. Z javnim odpiranjem ponudb in evidentiranjem njihovih bistvenih podatkov se zagotavlja spoštovanje načela transparentnosti kot enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, s spoštovanjem načela transparentnosti pa se omogoča tudi uresničevanje drugih načel javnega naročanja, predvsem načela enakopravnosti. Namen evidentiranja bistvenih podatkov iz ponudb na javnem odpiranju ponudb je namreč dvojen. Po eni strani se ponudniki na ta način seznanijo z bistvenimi elementi konkurenčnih ponudb, ki se nanašajo na njihovo pravilnost in konkurenčnost, s čimer je preprečena možnost naknadnega spreminjanja ponudb oz. njihovih bistvenih sestavin. Po odpiranju ponudb bi se namreč lahko izkazalo, da neka ponudba ni pravilna ali konkurenčna, z naknadnim spreminjanjem vsebine le-te pa bi se iz nepravilne ali nekonkurenčne ponudbe napravila za pravilno ali konkurenčno. Po drugi strani pa le transparentno voden postopek oddaje javnega naročila ponudnikom omogoča učinkovito uveljavljanje pravega varstva in odpravo morebitnih kršitev.

Zapisano pomeni, da druge ponudbe izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto" naročnik ne bi smel uvrstiti v postopek primerjanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb in je posledično izbrati kot najugodnejšo, saj bistveni elementi te ponudbe niso bili zapisani v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, s čimer je bilo kršeno načelo transparentnosti. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb prisotne ponudnike seznanil s tem, da je izbrani ponudnik "v sklopu ene ponudbe predložil dva predračuna: z ATRIKOVO in CAPPELLOTTIJEVO nadgradnjo". Prvi odstavek 74. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik in vanj vpisati bistvene podatke iz ponudb, zapisnik pa mora v skladu s 75. členom ZJN-1 najkasneje v treh dneh po končanem postopku odpiranja poslati vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Sodelovanje predstavnikov ponudnikov na javnem odpiranju ponudb je njihova pravica in ne dolžnost, ti pa ne le niso dolžni, temveč ne smejo vplivati na delo naročnika oziroma njegove strokovne komisije. Ker sodelovanje predstavnikov ponudnikov na javnem odpiranju ponudb ni njihova dolžnost, je mogoče transparentnost postopka in enakopravnost ponudnikov zagotoviti le na ta način, da se v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, ki ga prejmejo vsi ponudniki (tudi tisti, ki na javnem odpiranju ponudb niso prisotni), vpišejo vsi z zakonom zahtevani podatki. Morebitni podatki, ki so zgolj ustno sporočeni prisotnim predstavnikom ponudnikov, pa ne morejo in v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZJN-1 v povezavi s 6. členom ZJN-1 tudi ne smejo vplivati na nadaljnji postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se je na podlagi navedenega odločila razveljaviti postopek oddaje javnega naročila v celoti. Naročnikovega ravnanja, ki ni v skladu z določbami 74. člena ZJN-1 in načelom transparentnosti (izbor ponudbe, katere bistvene sestavine niso bile zapisane v zapisnik o javnem odpiranju ponudb), namreč ni mogoče sanirati na način, ki bi bil v škodo ponudnikom. Tako kot po eni strani druge ponudbe izbranega ponudnika z nadgradnjo "Cappellotto", ki je naročnik ni vpisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, v postopku primerjanja, vrednotenja in ocenjevanja ni mogoče upoštevati, pa bi po drugi strani zgolj razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in izločitev druge ponudbe izbranega ponudnika le-tega postavila v neugoden pravni položaj, saj bi trpel škodljive posledice, ki jih ni povzročil sam, temveč jih je s svojim nezakonitim in netransparentnim ravnanjem na javnem odpiranju ponudb povzročil naročnik. Z vidika spoštovanja temeljnih atributov transparentnosti postopka zato le-tega ni mogoče zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika in je nastalo kršitev v tej fazi postopka mogoče sankcionirati le z razveljavitvijo celotnega postopka. S tem je vsem ponudnikom dana možnost, da ponovno sodelujejo v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila in predložijo nove konkurenčne ponudbe.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da pri morebitni ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitev določil ZJN-1 ter da pri ponovitvi postopka spoštuje temeljna načela javnega naročanja, predvsem pa načelo transparentnosti postopka oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil stroške v višini 80.000,00 SIT. Premalo plačano takso je vlagatelj sicer doplačal in naročniku v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pravočasno posredoval potrdilo o doplačilu takse v višini 20.000,00 SIT, vendar kljub določbi petega odstavka 22. člena ZRPJN, ki določa, da je mogoče zahtevati povrnitev stroškov do sprejema odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, ni zahteval povrnitve doplačila takse. Ker Državna revizijska komisija odloča o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, le na podlagi pisne zahteve vlagatelja, le-ta pa je v predmetnem postopku revizije priglasil stroške v višini 80.000,00 SIT, je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, ki povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, in sicer v zahtevani višini 80.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.