018-125/03

Številka: 018-125/03-24-949

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme lekarne â??., in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme lekarne â??., objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne 23.05.2003, pod številko objave Obâ??..

2. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 326.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.04.2003 sprejel sklep št. 02/2003 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme lekarne â??. Naročnik je objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Obâ??.. za dobavo in montažo opreme lekarne â??..

Vlagatelj je dne 03.06.2003 še pred javnim odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v katerem zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, zaradi kršitve načela gospodarnosti porabe javnih sredstev in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Za vlagatelja je sporno predvsem naročnikovo ponderiranje merila "cena", ki je prenizko glede na ostala merila ter naročnikovo omejevanje referenčnih objektov pri merilu "reference", zgolj na lekarne. V zvezi z merilom "cena", vlagatelj opozarja na načelo gospodarnosti, po katerem mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna. Po vlagateljevem mnenju razmerja med posameznimi merili, kot so opredeljena v razpisni dokumentaciji ne omogočajo gospodarne porabe sredstev, saj naročnik odločno prenizko vrednoti merilo "cena", ki jo ponderira zgolj z 35 točkami od skupaj 100 možnih točk, poleg tega pa še v bistveno prevelikem razponu od -15% do +15% od povprečno ponujene cene (skupaj torej 30% razpona), kar je bistveno prevelik razpon, saj v le-ta sodijo praktično vse dospele ponudbe in tako tudi vse pridobijo enako število točk, torej tudi tiste, ki so do 15% dražje. Iz navedenega razloga se merilo "cena" izkaže za povsem nesmiselno, saj dejansko ponudbena cena sploh ne vpliva na izbor ponudnika. Takšno nesorazmerno opredeljevanje najpomembnejšega merila pa po vlagateljevem mnenju pomeni, da ponudbena cena pri izbiri najugodnejšega ponudnika ne predstavlja odločilnega kriterija za izbiro ponudbe, kar je po oceni vlagatelja v nasprotju z določbo 4. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj nadaljuje, da bi moralo biti merilo "cena", glede na načelo gospodarnosti ponderirano vsaj s 50 do 60 točkami od skupno 100 možnih točk, in sicer brez razpona, saj s tem naročnik še dodatno razvrednoti zadevno merilo.
Vlagatelj naročniku očita, da so sporne opredelitve naročnika, ki se nanašajo na merilo "reference", kjer naročnik kot edine referenčne objekte priznava lekarne, in sicer celo ne glede na vrednost del, ki so bila izvršena na teh objektih. Po vlagateljevem mnenju ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi, da naročnik ne bi priznal referenc tudi za sorodne objekte, kot so bolnišnice, medicinski laboratoriji, specialistične ordinacije in podobno, še zlasti, če je ponudnik takšne objekte opremljal v sklopu investicij velikih vrednosti. Kriteriji, kot jih navaja naročnik, dejansko sploh ne omogočajo preveritve ponudnikove usposobljenosti, poleg tega pa z uporabo diskriminatornih meril omejuje konkurenco med ponudniki. Vlagatelju je povsem nerazumno in nesprejemljivo, da bi naročnik, v smislu postavljenih meril, dodelil največje število ponderiranih točk pri merilu "reference" ponudniku, ki bi na primer z enim stolom opremil petnajst lekarn, medtem, ko ne bi ponudniku, ki je izvedel tri projekte celotne nabave in vgradnje opreme za nekaj deset milijonov tolarjev, dodelil niti ene točke. Naročnik namreč z merilom "reference" preizkuša ponudnikovo usposobljenost za izvršitev prevzetih del. S postavitvijo kriterijev, pa naročnik dejansko ne preizkuša usposobljenosti ponudnikov, ampak omejuje konkurenco med ponudniki s tem, da postavlja kriterije, ki so pisani na kožo določenemu ponudniku. V kolikor bi naročnik želel dejansko preizkušati usposobljenost ponudnikov, bi nedvomno zahteval reference tudi za sorodne, istovrstne ali podobne objekte, še zlasti pa bi opredelil vrednost del, ki so bila izvršena ter tudi na ta način postavil kriterije za dodelitev točk pri merilu "reference".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka po stroškovniku, in sicer za zahtevek za revizijo 2500 odvetniških točk v višini 200.000,00 SIT, z 20% davkom na dodano vrednost, za materialne stroške 2% v višini 5.000,00 SIT, z 20% davkom na dodano vrednost ter povrnitev takse za zahtevek za revizijo v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 2-2003, z dne 17.06.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v svoji razpisni dokumentaciji in prav tako tudi v objavi javnega naročila v Uradnem listu, določil enaka merila za ocenjevanje ponudb (cena 35%, rok izvedbe 20%, reference 15%, garancijski rok 10%, servis 10%, druge ugodnosti 10%) in s tem zagotovil, da bi po tako izbranih merilih lahko izbral ponudnika, ki bi izvedel razpisano javno naročilo na najbolj gospodaren način. Nadalje naročnik pojasnjuje, da zaradi posebnosti opreme "oficine" ne more biti zainteresiran za najcenejšo ponudbo, saj se oprema lekarne in oprema objektov sorodne dejavnosti razlikujejo predvsem v opremi "oficine" prostora za izdajo zdravil, ki je specifičen za lekarne in ga drugi objekti in dejavnosti ne poznajo. "Oficina" je prostor z večjo frekvenco obiskovalcev in večjo obremenitvijo opreme, ki služi shranjevanju in izdaji zdravil. Je zahtevnejše oblikovana in ima specifične, z dejavnostjo povezane zahteve. Običajno je pohištvo furnirano, s tem pa močno občutljivo v delih, kjer pogosto pride v stik z obiskovalci. Zato je preciznost in kvalitetna izdelava v tem delu zelo pomembna in zato mora imeti potencialni izvajalec izkušnje pri izdelavi opreme za lekarne, s poudarkom na izdelavi opreme za "oficino". Ker je najboljše merilo za kvalitetno izvedbo del potrdilo, je zato v razpisni dokumentaciji navedeno, da bodo upoštevane reference pri izvedbi le tistih lekarn, ki jih potrdijo naročniki-investitorji. Naročnik še pojasnjuje, da je iz teh potrdil tudi razvidno kakšna dela so bila opravljena in zato je zgolj špekulativno navajanje vlagatelja, da ima lahko izvajalec reference pri opremi lekarne, če jim je dobavil le stol. Naročnik nadaljuje, da so neresnične navedbe vlagatelja o omejevanju konkurence med ponudniki, saj je ravno zaradi načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, določil reference pri opremi lekarn kot merilo in s tem omogočil, da lahko tudi drugi ponudniki pridobijo javno naročilo. Reference je ponderiral le s 15 točkami proti 100 in to nikakor ni odločilno oziroma omejevalno merilo, kot to navaja vlagatelj. V zvezi z vrednotenjem ponudbene cene naročnik pojasnjuje, da je kot povprečno ceno določil tisto, ki jo izračuna iz vseh pravilnih ponudb in ji določil ponder, oziroma 3 točke in sicer v območju 4,99% pod ali nad povprečno vrednostjo. Cena enaka 5% in med 5% in 9,99% več kot povprečna vrednost je ocenjena z 2 točkama in cena enaka 10% in več kot 10% povprečne vrednosti je ocenjena z 1 točko. To pomeni, da le cene, ki so enake povprečni vrednosti in do 4,99% pod ali nad povprečno vrednostjo dosežejo 3 točke, kar pomeni, da dobijo enako število točk. 4 točke dobi cena, ki je enaka 5% pod povprečno vrednostjo in cena med 5% in 9,99% manj od povprečne vrednosti. 5 točk pa dobi cena, ki je enaka 10% manj kot povprečna vrednost ali več kot 10% manj od povprečne vrednosti.

Naročnik je pozval vlagatelja, da najkasneje v treh dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo naročniku sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.06.2003, naročnika v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponovno povzema svoje navedbe iz zahtevka za revizijo ter še dodatno navaja, da v kolikor so reference za naročnika že tako izjemno pomembne, potem bi bilo logično pričakovati, da bodo opredeljene s finančno zahtevnostjo opravljenih referenčnih del. Glede na to, da naročnik tega ni opredelil, je povsem utemeljena navedba, da je v smislu opredelitev razpisne dokumentacije za pridobitev reference dovolj, da je kateri izmed ponudnikov v lekarniški objekt vgradil samo eno polico ali dobavil en pult ali stol, kar še zlasti izhaja prav iz navodil ponudnikom.
Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da zahtevku za revizijo ugodi ter v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Hkrati zahteva povrnitev stroškov nastalih v revizijskem postopku v navedeni višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 24.06.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z vso relevantno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo se nanašajo na način določitve merila "reference" in merila "cena", zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri določitvi navedenih meril za ocenjevanje ponudb ravnal v skladu z določbami ZJN-1.

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena.

Naročnik v 5. točki III. poglavja razpisne dokumentacije med merili za ocenjevanje ponudb določil naslednja merila in število točk pri posameznem merilu:
- cena 35 točk,
- rok izvedbe 20 točk,
- reference 15 točk,
- garancijski rok 10 točk,
- servis 10 točk,
- druge ugodnosti 10 točk,
- skupaj 100 točk.

Naročnik je nadalje pri točkovanju po merilu "cena" določil ponderje na naslednji način:
1 - cena enaka 10% več kot povprečna vrednost ali višja kot 10% nad povprečno vrednostjo
2 - cena enaka 5% in cena med 5 in do 9,99% več kot povprečna vrednost
3 - povprečna vrednost in cena 4,99% pod ali nad povprečno vrednostjo
4 - cena enaka 5% pod povprečno vrednostjo in cena med 5% in do 9,99% manj kot povprečna vrednost
5 - cena enaka 10% manj kot povprečna vrednost ali več kot 10% manj od povprečne vrednosti.

Pri točkovanju po merilu "rok izvedbe" je naročnik določil ponderje na naslednji način:
0 - nad 75 dni
1 - nad 50 dni in do 75 dni
2 - 50 dni ali manj.

Pri točkovanju po merilu "reference" je naročnik določil ponderje na naslednji način:
0 - do 5 lekarn
1 - do 10 lekarn
2 - do 15 lekarn.

Pri točkovanju po merilu "garancijski rok" je naročnik določil ponderje na naslednji način:
0 - do 24 mesecev
1 - do 28 mesecev
2 - nad 28 mesecev.

Pri točkovanju po merilu "servis" je naročnik določil ponderje na naslednji način:
0 - do 2 leti
1 - do 5 let
2 - nad 5 let.

Pri točkovanju po merilu "druge ugodnosti" pa je naročnik določil ponderje na naslednji način:
0 - jih ni
1 - 1 ugodnost
2 - 2 ugodnosti.

Državna revizijska komisija se je pri odločanju o predmetnem zahtevku za revizijo, v smislu revizijskih navedb in v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN, omejila zgolj na obravnavo tistih meril, ki jih vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot sporna.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo odločitev, da bo pri merilu "reference", kot referenčne objekte upošteval le lekarne in ne tudi istovrstnih objektov, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil (II. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji, 4. točka, podtočka d.7), da bo kot reference (torej med pogoji) upošteval dobave in montaže opreme lekarn v zadnjih petih letih, kar ponudniki dokazujejo s potrdilom naročnika-investitorja o kvalitetno dobavljeni in montirani opremi. Med merili pa je vrednotil število referenc "lekarn". V sklepu, z dne 17.06.2003, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, je le-ta navedel, da se je za tak način ocenjevanja referenčnih objektov odločil zaradi posebnosti opreme "oficine", saj se oprema lekarne in oprema objektov sorodne dejavnosti razlikujejo predvsem v opremi "oficine" prostora za izdajo zdravil, ki je specifičen za lekarne in ga drugi objekti in dejavnosti ne poznajo. "Oficina" je prostor z večjo frekvenco obiskovalcev in večjo obremenitvijo opreme, ki služi shranjevanju in izdaji zdravil. Je zahtevnejše oblikovana in ima specifične, z dejavnostjo povezane zahteve. Zato je preciznost in kvalitetna izdelava v tem delu zelo pomembna in zato mora imeti potencialni izvajalec izkušnje pri izdelavi opreme za lekarne, s poudarkom na izdelavi opreme za "oficino".
ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena med drugim določa, da morajo merila prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Temeljno načelo javnega naročanja načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, določeno v 5. členu ZJN-1, od naročnika namreč zahteva, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti pa ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril. Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, sicer ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja vseh ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki, ampak zahteva, da imajo ponudniki pri ponujanju blaga ali storitev enakopraven položaj, da imajo pod enakimi pogoji enako možnost pridobiti predmetno javno naročilo. ZJN-1 v 7. členu še posebej določa načelo enakopravnosti in sicer v prvem in drugem odstavku določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik." Naročnik sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Naročnik s svojo obrazložitvijo, zakaj je določil, da bo kot referenčne objekte upošteval le lekarne in ne tudi drugih sorodnih oziroma primerljivih objektov, ni podal dovolj prepričljivih argumentov, da je navedena opredelitev merila "reference" objektivno opravičljiva. Glede na vsebino javnega naročila ni mogoče trditi, da so ponudniki, ki so dobavljali opremo, ki je predmet javnega naročila zgolj lekarnam, primernejši za izvedbo javnega naročila od tistih ponudnikov, ki so po lastnostih primerljivo opremo dobavljali in vgrajevali v sorodne objekte. Posebno to velja glede na to, da so bile reference lekarn določene tudi kot pogoj (ki ga sicer vlagatelj ne izpodbija). Naročnik mora namreč v razpisni dokumentaciji natančno določiti predmet javnega naročila oziroma tehnične zahteve (!) za opremo, ki jo nabavlja. Ponudniki, ki se vključijo v postopek oddaje javnega naročila pa morajo v ponudbi ponuditi točno tisto, kar naročnik v tehničnih specifikacijah zahteva. Glede na navedeno gre pritrditi vlagatelju, da je merilo "reference" opredeljeno na način, ki diskriminira ponudnike, ki imajo enake ali celo boljše reference, v preteklosti pa mogoče niso poslovno sodelovali z lekarnami.

Zaradi navedenega je, na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ugotoviti, da je navedba vlagatelja, da je naročnik s tako postavljenim merilom ravnal diskriminatorno in kršil določilo 5. člena ZJN-1, utemeljena. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugih navedb in (morebitni) predložitvi drugih dokazov, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Vlagatelj nadalje v zahtevku za revizijo zatrjuje, da glede na opredelitev merila "reference" ni mogoča preveritev ponudnikove usposobljenosti za izvedbo javnega naročila, saj zahtevane reference niso vrednostno opredeljene. V sklepu, z dne 17.06.2003, pa naročnik navaja, da je najboljše merilo za kvalitetno izvedbo del potrdilo naročnika-investitorja, zato je v razpisni dokumentaciji opredeljeno, da bodo kot veljavne reference, upoštevana potrdila s strani naročnikov-investitorjev. Glede na že naveden opis merila (!) "reference" Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bodo ocenjevane ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč navedel, da bo 0 ponderiranih točk dobil ponudnik, ki bo v svoji ponudbi predložil reference za dobavo opreme do 5 lekarnam, nadalje 1 ponderirano točko za dobavo opreme do 10 lekarnam in 2 ponderirani točki za dobavo opreme do 15 lekarnam. Naročnik pa pri tem ni navedel vrednostno ali količinsko opredelitev za priznanje reference, ki bi zagotavljala njihovo nedvoumno vrednotenje, ob hkratni enakopravnosti ponudnikov. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da glede na način opredelitve merila "reference" lahko ponudnik, ki je večim lekarnam dobavil opremo v vrednosti, ki je bistveno nižja od vrednosti dobav drugega ponudnika, ki pa je opremo dobavil manj lekarnam (delna oprema lekarne napram celoviti opremi lekarne), ocenjen z višjim številom točk pri navedenem merilu, s čemer je neupravičeno postavljen v privilegiran položaj, saj v navedenem primeru ni mogoče trditi, da bo glede na predmet javnega naročila (celovita oprema lekarne), zaradi tega prvi ponudnik kakovostneje izvedel dela, kot pa drugi ponudnik, ki je na primer celovito opremljal lekarne. Ob tem pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da tudi ni razvidna povezava med opredeljenimi ponderiranimi točkami in končnim številom točk pri merilu "reference". Tako na primer ni razvidno koliko točk prejme ponudnik, ki predloži reference za opremljanje do 5 lekarn, nadalje med 5 in 10 lekarnami in do 15 lekarn, saj je za te pri točkovanju naveden ponder 0, nadalje ponder 1 in ponder 2 ter samo še končno število točk pri tem merilu, in sicer 15. Tako ni razvidno koliko točk pri tem merilu prejme ponudnik, ki je ocenjen s ponderjem 0, nadalje ponudnik, ki je ocenjen s ponderjem 1 in ponudnik, ki je ocenjen s ponderjem 2. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil dovolj natančno in razumljivo načina uporabe merila "reference", da bi bilo mogoče opraviti objektivno ocenjevanje ponudb. Pomen merila je v tolikšni meri nedoločen, da dopušča možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Merila morajo biti tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb, kot to določa 50. člen ZJN-1. V drugem odstavku navedenega člena ZJN-1 je namreč določeno: "Merila po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotenaâ??". Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija še dodaja, da je namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja meril tudi v tem, da se z bodočim ocenjevanjem seznani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano negospodarnost pri opredelitvi merila "cena". Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva navedba, da je naročnik omenjenemu merilu podal premajhno utež, sama po sebi ni neutemeljena. Naročnik je namreč pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil v postopku oddaje javnega naročila, avtonomen, v kolikor s tem ne krši določil ZJN-1. Naročnik se tako glede na predmet javnega naročila in obstoječi trg odloči, na podlagi katerih meril bo ocenjeval pridobljene ponudbe in izbral najugodnejšega ponudnika. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 mu daje možnost, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se je odločil, da bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, po šestih merilih, med katerimi pa je cena utežena s 35 točkami od 100 točk. Odločitvi naročnika, da bo merilu cena dal tako težo, ni mogoče ugovarjati, saj ZJN-1 v nobenem svojem določilu ne zahteva od naročnika, da prizna kateremukoli merilu večjo oziroma manjšo vrednost. Odločitev o razmerju med ceno in ostalimi merili torej ni normativno urejena in sodi v naročnikovo poslovno sfero. Ob tem pa gre opozoriti, da mora vsako od uporabljenih meril znotraj ekonomsko najugodnejše ponudbe prispevati h gospodarnosti naročnikove izbire. Merila naj bi izkazovala naročnikove dejanske potrebe in resnične prednosti ponudbe, kar pomeni, da ni utemeljeno meriti prednosti ponudbe izven dejanskih potreb naročnika. Izbira prave kombinacije meril in njihov pomen, ki ustreza potrebam naročnika, lahko omogoči dejansko ugotavljanje ekonomsko najugodnejše ponudbe. Za ugotovitev, da je eno izmed meril postavljeno (ne)gospodarno, je potrebno presojati sporno merilo posebej in vsa merila skupaj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri tako določenem načinu uporabe merila "cena", kot je opredeljen v razpisni dokumentaciji, naročnik posebno ne stimulira ponudnikov k predložitvi nizkih cen, kar pa zagotovo ne more biti v interesu naročnika. Potrebno je namreč ugotoviti, da simuliran primer izračuna točk po spornem merilu pokaže, da če na primer dva ponudnika dasta podobno ponudbeno ceno, tretji pa nerealno visoko (npr. 100% višjo) ceno, lahko dobita dva ponudnika 3 ponderirane točke, ponudnik, ki je ponudil 100% višjo ceno, pa 1 ponderirano točko. Poleg tega pa tudi merilo, ko je izračun točk odvisen od "povprečne cene" v določenih dejanskih okoliščinah (npr. ena izmed cen naključno ali namensko izredno visoka) privede do različnih deviantnih rezultatov (npr. tako, da večina ponudnikov, ne glede na sorazmerno velike razlike v cenah, pridobi enako število točk). Ob tem je mogoče ugotoviti, da podobno kot pri merilu "reference" tudi pri merilu "cena" ni razvidna povezava med opredeljenimi ponderiranimi točkami (ponder 1 do 5) in končnim številom točk pri tem merilu (35 točk). Tako ni razvidno koliko točk pri tem merilu prejme ponudnik, ki je ocenjen na primer s ponderjem 1, ponderjem 2, ponderjem 3, ponerjem 4 ali ponderjem 5, saj je navedeno samo še končno število točk (35 točk).

Ker zgoraj opisanih kršitev ni mogoče odpraviti v tem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Naročnik pa mora ob ponovitvi javnega razpisa upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije in merila določiti tako, da bo zagotovil spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, kot jih je opredeljeno navedel v zahtevku za revizijo. Naročnik mora tako vlagatelju skladno z njegovo zahtevo povrniti stroške takse v višini 80.000,00 SIT (čeprav je le-ta vplačal takso v višini 100.000,00 SIT). Za sestavo revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00) priznala 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) in materialne stroške v višini 5.000,00 SIT z 20% davkom na dodano vrednost (skupaj 6.000 SIT) povezane s sestavo zahtevka za revizijo, skladno s 15. členom Odvetniške tarife. Višja stroškovna zahteva vlagatelja in sicer 500 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka se zavrne, zahteva za povračilo 5.000,00 SIT za razpisno dokumentacijo pa se tako zavrne iz razloga, ker le-to ne sodi med stroške, ki so povezani z revizijskim postopkom. Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 326.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.