018-120/03

Številka: 018-120/03-21-872

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbor izvajalca koordinacijsko - razvojne enote programa PUM ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24.02.2003 sprejel sklep, št. 1/2003, o pričetku postopka za oddajo naročila blaga oz. storitev male vrednosti za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika 1. sestanka strokovne komisije, z dne 12.03.2003, je razvidno, da so prispele štiri ponudbe.

Strokovna komisija je dne 21.03.2003 izdala sklep o izbiri, iz katerega je razvidno, da je izbrala â??.. in predlagano vodjo koordinacijsko - razvojne enote, .â??.., za nosilca in vodenje enote programa PUM (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 29.03.2003 vložil ugovor zoper sklep komisije za izbor nosilca koordinacijsko - razvojne enote programa PUM, v katerem navaja, da je sklep komisije nepravilen in neutemeljen. Vlagatelj med drugim zahteva in pričakuje ponovno presojo o pravilnosti izbora izobraževalne organizacije in vodje enote koordinacijsko - razvojne enote programa PUM, ter v primeru potrditve prvotnega sklepa, natančno opredelitev za odločitev (prednosti izbrane izobraževalne organizacije in vodje koordinacijsko - razvojne enote PUM) komisije, kar je zapisano tudi v objavi ponudbe.

Naročnik je dne 28.04.2003, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega sestavni del je bilo poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.03.2003, v katerem so natančno pojasnjeni razlogi za izbiro izbranega ponudnika za nosilca koordinacijsko - razvojne enote PUM.
Naročnik je vlagatelja pozval, da lahko zoper odločitev o izbiri vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od dneva prejema tega obvestila.

Vlagatelj je dne 09.05.2003, na osnovi 12. člena ZRPJN, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrana kandidatka za vodjo koordinacijsko - razvojne enote, â??.., nima posebnih znanj, niti večletnih delovnih izkušenj oziroma referenc, s področja mladinske problematike ter svetovalnega ali terapevtskega dela, niti nima znanja s področja dela v programu Projektno učenje za mlajše odrasle. Mentorji, ki izvajajo to delo, so si morali za pridobitev naziva mentor v programu PUM ta naziv pridobiti s posebnim usposabljanjem, ki ga je organiziral in izvedel â??.. Po preteku dveh let praktičnega dela so si morali pridobiti podaljšanje licence, kar so dokazovali z praktičnimi in teoretičnimi uspehi na področju dela v programu in na področju dela z ciljno populacijo.
â??.. nima pridobljenega naziva - mentor v programu PUM in tudi ne licence za opravljanje tega dela. Ker je to predpogoj za opravljanje tega dela, predpogoj za vpis v razvid tega programa pri â??â??, predpogoj za zaposlitev na delovnem mestu v javnoveljavnem programu PUM, vlagatelj smatra, da izbor kandidatke za opravljanje razvoja programa pomeni kršitev osnovnega pogoja strokovno usposobljenega posameznika. Brez znanja na tem področju in poznavanja konkretne problematike ne more verodostojno in strokovno utemeljeno skrbeti za razvoj programa PUM, za katerega je potrebno več kot diploma na nekem strokovnem področju (vlagatelju strokovna usposobljenost izbrane kandidatke ni znana, v povabilu k oddaji ponudbe se zahteva najmanj visoka izobrazba družboslovne smeri).
Vlagatelj dodaja, da projekti s področja socialnega marketinga v promociji zdravja, predavanja za učitelje in zdravstvene delavce, razprave s področja tobačnega zakona in podobne podlage, ki naj bi bile prednostne po obrazložitvi komisije za izbor vodje koordinacijsko - razvojne enote, nimajo teže pred posebnimi znanji s področja mladinske problematike ter svetovalnega in terapevtskega dela, ter izkušnjami pri delu z mladimi in mlajšimi odraslimi.
Vlagatelj dalje navaja, da razvoj programa PUM zahteva poznavanje nastajanja tega programa, ki temelji na povezovanju izvajalskih institucij programa, izobraževalnih institucij, institucij razvoja in dela z mladimi, ter drugih pomembnih akterjev pri delu s ciljno populacijo, na nivoju države in ne zgolj na nivoju lokalne skupnosti.
Vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje osnovnih pogojev za izvajanje programa PUM, saj ne more nuditi strokovno zadovoljive podlage za razvoj programa (s programom PUM deluje zelo kratek čas), niso prepoznavni ne v okviru države Slovenije, še manj v okviru Evrope, program izvajajo v okviru osnovne skupine, za katero nimajo zagotovljenih zahtevanih prostorov, poleg tega pa je v času nesprejetja proračuna (ki je pomenil krizo v izvajanju programa, ker so sredstva iz državnega proračuna zamujala) izbrani ponudnik prekinil z izvajanjem programa in mentorje prijavil na RZZS kot brezposelne. Tako ravnanje in odnos do programa kaže na negativen odnos do programa in ekonomsko orientiranost pri pridobivanju poslov in ne strokovne angažiranosti k doprinosu razvoja programov.
Po drugi strani predlagana kandidatka iz strani vlagatelja, po njegovem mnenju, v primerjavi z izbrano kandidatko, izpolnjuje vse pogoje, ki so zahtevani v povabilu k oddaji ponudbe.

Naročnik je 19.05.2003 vlagatelja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pozval, naj najkasneje v treh dneh od dneva prejema tega poziva predloži dokazilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, katerega je le-ta predložil 23.05.2003.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN sprejel sklep, z dne 02.06.2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik se glede razlogov za izbiro sklicuje na celotno razpisno dokumentacijo, zlasti pa na poročilo o oddaji naročila, z dne 21.03.2003, ter zavrača vse očitke vlagatelja o neustrezni usposobljenosti izbrane kandidatke. Presojo o usposobljenosti in primernosti ponudnikov za nosilce enote PUM je opravila posebna petčlanska strokovna komisija za izbor nosilca enote PUM na dveh rednih in eni izredni seji. Naročnik je ocenil, da je bila presoja opravljena strokovno in tehtno, zato je tudi sprejel predlog strokovne komisije za vodjo PUM. Ne glede na navedeno pa naročnik na osnovi dokumentacije in sklepov strokovne komisije ugotavlja, da ima izbrana kandidatka za vodjo enote PUM reference na vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih področjih, in sicer:
- izkušnje pri delu z mladimi: izbrana kandidatka ima 24-1etne izkušnje pri delu z mladimi na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialne rehabilitacije, duševnega zdravja in preventivne dejavnosti. Med drugim je bila vodja projekta "â??..", sodelovala je v projektu "â??..", in v projektu "â??â??", je predsednica društva "â??..", organizirala in moderirala pa je tudi številne posvete z mladimi in za mlade;
- izkušnje s področja socialnega dela: opravljala je delo svetovalnega delavca za socialno rehabilitacijo III v okviru projektnega socialno - varstvenega programa za preprečevanje odvisnosti;
- izkušnje s področja izobraževanja mlajših odraslih: izbrana kandidatka je bila 10 let vključena v izobraževanje brezposelnih oseb, med katerimi je velik delež mlajših odraslih, za kar se je tudi izobraževala v Programu spopolnjevanja učiteljev izobraževanja, vključenih v program izobraževanja brezposelnih oseb;
- znanja in izkušnje s področja mladinske problematike ter svetovalnega ali terapevtskega dela: izbrana kandidatka je opravljala delo na področju socialne rehabilitacije, ki vsebuje tako elemente mladinske problematike kot tudi elemente svetovalnega in terapevtskega dela.
Glede vlagateljeve navedbe, da je za razvoj programa potrebna "več kot diploma na nekem strokovnem področju" ter postavlja kot pogoj pridobljeno licenco za mentorja PUM in znanje s področja dela v programu Projektno učenje za mlajše odrasle, naročnik ugotavlja, da tako opredeljena kršitev ne more biti predmet postopka revizije, saj v povabilu za nosilca enote PUM, licenca mentorja PUM in poznavanje področja dela v programu Projektno učenje za mlajše odrasle nista navedena kot pogoja za vodjo koordinacijsko - razvojne enote PUM.
Naročnik pri tem poudarja, da predmet javnega naročila ni delo mentorja v programu PUM, temveč vodenje enote PUM, ki zahteva drugačna znanja in usposobljenost, kot za delo mentorja v programu PUM.
Naročnik ugotavlja, da vizija razvoja enote PUM, ki jo je podala izbrana kandidatka, v celoti ustreza pričakovanjem naročnika zlasti zato, ker obsega razvoj programa PUM ne le lokalno raven (kot trdi vlagatelj), temveč vizijo razvoja za celo Slovenijo ter predvideva tudi mednarodno sodelovanje.
Tudi trditev vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje osnovnih pogojev za izvajanje programa Projektno učenje za mlajše odrasle, je neutemeljena, saj je program PUM javnoveljaven in ga zato lahko izvajajo samo izobraževalne organizacije, ki izpolnjujejo določila Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o izobraževanju odraslih in na njiju temelječih izvršilnih predpisih. Izvajalske organizacije programa PUM morajo tako izpolnjevati pogoje, določene z naslednjimi predpisi: Odredba o izobraževalnem programu projektno učenje za mlajše odrasle (Ur.l. RS, št. 63-3026/1999), Odredba o smeri izobrazbe mentorske skupine in mentorjev v izobraževalnem programu Projektno učenje za mlajše odrasle (Ur.l. RS, št. 63-6025/1999) ter Odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in o minimalnih standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih (Ur.1. RS, št. 82/1998).
Ustreznost pogojev posameznih izobraževalnih organizacij presoja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Glede na to, da je bil izbrani ponudnik prvič leta 2000 izbran kot izvajalec programa na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja programa Projektno učenje za mlajše odrasle, ki sta ga izdala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod RS za zaposlovanje (Ur.1. RS, št. 48/2000) in odtlej redno izvaja program (na podlagi vsakoletnega javnega razpisa), je to za naročnika povsem zadosten dokaz, da izbrani ponudnik izpolnjuje potrebne pogoje.
Vlagatelj zahtevka za revizijo izpostavlja svoje zahteve in kriterije za izbor nosilca in vodjo enote PUM, ki so drugačni od pogojev, ki jih je oblikoval naročnik v razpisni dokumentaciji ter na osnovi svojih zahtev in kriterijev navaja domnevne kršitve izbire nosilca. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ne more naročniku postavljati svojih zahtev in kriterijev za izbor nosilca enote PUM in jih kot naročnik tudi ni dolžan upoštevati pri svoji odločitvi.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.06.2003, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 16.06.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker je v ZJN-1 za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna določenega vrednostnega praga 10.000.000,00 SIT za storitve, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti, z dne 12.04.2001, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 125. člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe za naročilo male vrednosti za izbor nosilca koordinacijsko - razvojne enote programa projektno izobraževanje mlajših odraslih (PUM) (v nadaljevanju: Povabilo), z dne 14.02.2003, določil, da mora vodja koordinacijsko - razvojne enote izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima najmanj visoko izobrazbo družboslovne smeri;
- da ima posebna znanja s področja mladinske problematike ter svetovalnega ali terapevtskega dela;
- da ima večletne delovne izkušnje s področja dela z mladimi in mlajšimi odraslimi;
- da ima reference s področja dela z mladimi, socialnega dela ter izobraževanja mlajših odraslih, ki jih izkaže s pismenimi dokazili;
- da ima izkušnje z vodenjem projektov;
- da obvlada vsaj en tuji jezik na višji ravni;
- da obvlada delo z urejevalnikom besedil in preglednicami na računalniku.

Glede vlagateljeve navedbe, da izbrana kandidatka za vodjo koordinacijsko - razvojne enote, â??., nima posebnih znanj, niti večletnih delovnih izkušenj oziroma referenc s področja mladinske problematike ter svetovalnega ali terapevtskega dela, je Državna revizijska komisija ob pregledu predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovila, da ima izbrana kandidatka 24-letne izkušnje pri delu z mladimi na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialne rehabilitacije, duševnega zdravja in preventivne dejavnosti. Usposabljala se je na â??â?? (1998). Med drugim je bila vodja projekta "â??..", sodelovala je v projektu "â??.", v projektu "â??.", na srečanju Alpe Jadran: Podpora nekajenju v družini s prispevkom Mladi, harmonija in zdravje v družini - projekt zdravih mest, je predsednica društva "â??.", kot vodja šolskega tima je bila imenovana za koordinatorja za področje zdravega življenja šolske mladine pri â??., pripravila je številne posvete, okrogle mize in razprave za mlade ter se udeležila številnih seminarjev s področja mladinske problematike. Izbrana kandidatka je opravljala delo svetovalnega delavca za socialno rehabilitacijo III v okviru projektno socialno-varstvenega programa za preprečevanje odvisnosti, deset let je bila vključena v izobraževanje brezposelnih oseb, med katerimi je velik del mlajših odraslih, za kar se je izobraževala v Programu spopolnjevanja učiteljev izobraževanja, vključenih v program izobraževanja brezposelnih oseb. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da izbrani ponudnik izpolnjuje v Povabilu določen pogoj - posebna znanja s področja mladinske problematike ter svetovalnega ali terapevtskega dela.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrana kandidatka nima nikakršnega znanja s področja dela v programu Projektno učenje za mlajše odrasle ter da so si mentorji, ki izvajajo to delo, morali s posebnim usposabljanjem pridobiti naziv mentor v programu PUM, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izkušnje iz PUM niso določene kot pogoj, poleg tega pa niti iz predmeta javnega naročila (izbor izvajalca koordinacijsko - razvojne enote programa PUM), niti iz zgoraj navedenih pogojev iz Povabila ne izhaja, da bi šlo za izbor mentorja, oziroma, da bi naročnik zahteval naziv mentor kot pogoj v predmetnem javnem naročilu. Kot še izhaja iz Povabila, bo "koordinacijsko - razvojno delo potekalo v koordinacijsko - razvojni enoti programa PUM, ki bo skrbela za razvoj in izvajanje skupnih nalog programa in omrežja izvajalcev PUM. Predstavljal jo bo vodja, ki bo zaposlen za polni delovni čas pri izbrani izobraževalni instituciji, njegovo delo pa bo v celoti namenjeno opravljanju koordinacijsko - razvojnega dela" (poudarila Državna revizijska komisija). Ker gre za koordinacijsko - razvojno (in ne mentorsko!) delo, za izbranega kandidata ni obvezna izobrazba, predpisana z Odredbo o smeri izobrazbe mentorske skupine in mentorjev v izobraževalnem programu Projektno učenje za mlajše odrasle (Ur.l. RS, št. 63-6025/1999), prav tako pa za izbranega kandidata ni potrebno, da ima pridobljeno licenco za mentorja PUM, kot to zmotno navaja vlagatelj.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da naročnik v Povabilu ni ustrezno določil pogojev, ki jih morata izpolnjevati izobraževalna organizacija in vodja koordinacijsko - razvojne enote, le-temu ugovarjati najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Takšna določba zavezuje ponudnika, da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in ga pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj mora torej zatrjevane kršitve uveljavljati najkasneje do dneva prejema odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da razvoj programa PUM zahteva poznavanje nastajanja tega programa na nivoju države in ne zgolj na nivoju lokalne skupnosti, je Državna revizijska komisija v celoti sledila navedbam naročnika v odgovoru na zahtevek za revizijo, poleg tega pa dodaja, da iz pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja izrecen poudarek izmenjavi izkušenj in znanja udeležencev pri mednarodnih projektih ter sodelovanje z evropskimi mesti, ki izvajajo SCS "Second Chance School".

Tudi glede navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje osnovnih pogojev za izvajanje programa PUM, je Državna revizijska komisija sledila navedbam naročnika v odgovoru na zahtevek za revizijo ter podobno kot zgoraj opozarja, da iz Povabil ni razvidna zahteva, po kateri mora izobraževalna organizacija s programom PUM delovati dalj časa, niti ni potrebno, da s programom nastopajo prepoznavno v Sloveniji in Evropi. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil ostalih zatrjevanih kršitev, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1, ko je izbral â??. kot nosilca koordinacijsko - razvojne enote PUM. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob predložitvi dokazov glede zatrjevanih kršitev, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.


Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??