Na vsebino
EN

018-117/03

Številka: 018-117/03-25-864
Datum sprejema: 18. 6. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo radijskih oddaj o podjetništvu in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. NMV: 017/2003, z dne 24.4.2003.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.4.2003 sprejel sklep št. NMV: 017/2003 o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo radijskih oddaj o podjetništvu. Na podlagi povabila k oddaji ponudb je naročnik pridobil dve ponudbi, iz obvestila o oddaji naročila (št. NMV: 017/2003 z dne 24.4.2003) pa je razvidno, da je naročilo oddal ponudniku â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom z dne 5.5.2003 naročnika zaprosil za posredovanje podatkov, katere lokalne in regionalne radijske postaje so v ponudbi izbranega ponudnika navedene kot partnerice pri distribuciji njegove podjetniške radijske oddaje. Naročnik je dne 7.5.2003 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v katerem je obrazložil način ocenjevanja in točkovanja prispelih ponudb, vlagatelju pa je tudi pojasnil, da ne more ugoditi njegovi zahtevi za posredovanje podatkov o partnerskih radijskih postajah izbranega ponudnika, saj je le-ta svoj seznam radijskih postaj označil kot poslovno skrivnost in pri tej oznaki vztraja.

Zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (z dne 15.5.2003), v katerem navaja, da je dne 13.5.2003 prejel naročnikov odgovor, iz katerega je razvidno, da je na referenčnem seznamu izbranega ponudnika pet radijskih postaj, ki so istočasno tudi na vlagateljevem referenčnem seznamu. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovim stališčem, da navajanje posameznih lokalnih in regionalnih radijskih postaj na seznamu obeh ponudnikov nima vpliva na korektnost izvedenega postopka. Pravilnik ocenjevanja je določal, da ima cena 70 odstotni vpliv na točkovanje, seznam postaj pa 30. Vlagatelj meni, da je podatek, da je pet radijskih postaj na obeh seznamih, alarmanten, saj ima s svojo verigo radijskih postaj sklenjeno pogodbo o ekskluzivnem predvajanju. Vlagatelj je pravno precizno uredil razmerja s svojimi partnerji in je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo svojega partnerja podjetja â??... Le-ta tehnično in delno vsebinsko pripravlja oddajo, ki se nato predvaja na njihovi mreži postaj. Iz potrdila po vlagateljevem mnenju sledi, da se v tem trenutku njegova oddaja predvaja na 15 postajah, medtem ko za 16. navedeno postajo potekajo še usklajevanja glede termina. Hkrati je v tem dopisu tudi izjava, "da je na omenjenih postajah to edina oddaja s podjetniško tematiko, ki se predvaja", še dodaja vlagatelj. Iz tega dopisa sledi, trdi vlagatelj, da izbrani ponudnik ne more predvajati svoje oddaje na petih "prekrivajočih" se postajah in da je bodisi iz malomarnosti, ker ni pravno reguliral predvajanja svoje oddaje, pa se tega ne zaveda, bodisi iz goljufivih naklepov, v svojem seznamu, ki je sestavni del njegove ponudbe, navedel radijske partnerje, ki to niso. Vlagatelj meni, da to sicer ne vpliva na ocenjevanje ponudb na podlagi merila "cena", vpliva pa na ocenjevanje ponudb na podlagi merila "seznam lokalnih in regionalnih radijskih postaj". Tako naročnik ne bi smel upoštevati petih postaj, ki jih je navedel izbrani ponudnik in ki se prekrivajo s petimi postajami iz vlagateljevega seznama, kar pomeni, da bi ponudba izbranega ponudnika morala prejeti 20 točk, vlagateljeva ponudba pa 30, oz. da bi ponudba izbranega ponudnika v skupnem seštevku morala dobiti 90 točk, ponudba vlagatelja pa 97 in bi zato morala biti slednja izbrana kot ekonomsko najugodnejša.
Vlagatelj dalje navaja, da se glede na zavajanje izbranega ponudnika pri petih radijskih oddajah postavlja tudi vprašanje o verodostojnosti njegovih ostalih navedenih radijskih postaj. Vlagatelj dvomi, da izbrani ponudnik svoje oddaje predvaja na enajstih postajah, in dodaja, da je teh morda samo sedem. Vlagatelj se sprašuje, ali je naročnik raziskal ta dejstva in ali je morda to razlog, da je izbrani ponudnik svoj seznam partnerskih radijskih postaj razglasil za poslovno skrivnost. Tudi vlagatelj bi seznam radijskih postaj razglasil za poslovno skrivnost, če bi rad prikril resnico, še navaja vlagatelj.
Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da je bilo vodenje razpisa nekorektno, pri čemer ne misli na svojo pripombo pred oddajo ponudb, ko je naročnika opozoril, da kvaliteta razpisa ne dosega kvalitete razpisov, ki prihajajo iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo in ki upoštevajo reference in znanje (tega predmetni razpis ni upošteval), temveč na dejstvo, da naročnik v komisijo ni povabil nekoga, ki se zares spozna na medije, in da ni preverjal verodostojnosti ponudb. Vlagatelj se sprašuje, ali bi naročnik brez preverjanja upošteval tudi seznam, v katerega bi nekdo iz seznama registriranih radijskih postaj v Sloveniji vpisal 60 postaj, oz. ali bi verjel fiktivnemu seznamu, na katerem bi nekdo trdil, da oddajo predvaja tudi BBC World Service" Vlagatelj se tudi sprašuje, ali gre naročniku sploh za to, da nekdo pošteno opravlja svoje delo in ali mu je vseeno, če nekdo z dejstvi goljufa.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 20.5.2003 pozval, naj zahtevek za revizijo skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT naročniku posredoval z dopisom z dne 23.5.2003.

Naročnik je dne 2.6.2003 sprejel sklep št. 056/2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v povabilu k oddaji ponudb pod naslovom "Merila" v 2. točki - Seznam lokalnih in regionalnih radijskih postaj (30 točk) navedel, da bo za vsako lokalno in regionalno postajo, na kateri bodo predvajane vsebine PCMG, ponudnik prejel 2 točki, najvišje število točk pa je 30. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da navedejo radijske postaje, na katerih se bodo predvajale vsebine PCMG, ni pa zahteval, da navedejo lokalne in regionalne radijske postaje, na katerih se že predvajajo radijske oddaje ponudnikov. Naročnik je zahteval, da mora seznam lokalnih in regionalnih postaj vsebovati ime postaje, kontaktno osebo in telefonsko številko kontaktne osebe. Oba ponudnika sta navedla 16 radijskih postaj, na katerih bosta predvajala vsebine PCMG, za kar sta prejela maksimalno število točk, in sicer 30. V svoji ponudbi v obrazcu "Seznam lokalnih in regionalnih radijskih postaj" je vlagatelj navedel 16 radijskih postaj in ob tem navedel, da naštete radijske postaje delujejo v skupni mreži, ki jo formalno navzven zastopa podjetje â??., s katerim ima sklenjeno pogodbo (z dne â??.), ki ureja odnose z vsemi postajami. Vlagatelj v ponudbi ni navajal, da ima z vsemi radijskimi postajami iz seznama sklenjeno pogodbo o ekskluzivnem predvajanju radijske oddaje, temveč je to navedel šele v zahtevku za revizijo. Naročnik tako meni, da pred prejemom zahtevka za revizijo ni bil dolžan preverjati dejstva, da se v ponudbah obeh ponudnikov podvajajo nekatere radijske postaje, na katerih bosta ponudnika predvajala vsebine PCMG, zato je to dejstvo preveril po prejemu zahtevka za revizijo in predložitvi potrdila o predvajanju oddaje podjetniški utrip kot edine oddaje s podjetniško tematiko na teh radijskih postajah. Naročnik navaja, da mu je izbrani ponudnik posredoval pogodbo o poslovnem sodelovanju in predvajanju svoje podjetniške oddaje na eni izmed radijskih postaj, ki jih vlagatelj navaja v svojem potrdilu o ekskluzivnem predvajanju. Po naročnikovem mnenju je izbrani ponudnik s tem ovrgel vlagateljeve trditve o ekskluzivnem predvajanju. Iz navedenega izhaja, da je bilo točkovanje pravilno, še trdi naročnik.
Glede vlagateljevih trditev o nekorektnem vodenju in nekvalitetnosti razpisa ter o neupoštevanju referenc in neustrezni sestavi komisije se naročnik sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN.
Na koncu naročnik povzema, da je v predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti ravnal v skladu z internim predpisom za oddajo naročila male vrednosti in da je zahtevek za revizijo neutemeljen.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 6.6.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj ponavlja nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo in dodaja, da bi moral naročnik po prejemu dokumenta s strani izbranega ponudnika dodatno preučiti dejstva. Vlagatelj meni, da naročnik favorizira izbranega ponudnika, saj je le-ta priložil dokument le za eno od petih spornih postaj, naročnik pa mu je ta dokument upošteval pri vseh spornih radijskih postajah. Če izbrani ponudnik ne more ovreči vlagateljeve trditve, da se njegova oddaja ne bo mogla predvajati na štirih postajah, potem prejme 8 točk manj in jih ima 92, vlagatelj pa 97. Tudi sicer vlagatelj meni, da radijska postaja, za katero je izbrani ponudnik predložil dokument, sploh ni sporna. Po vlagateljevem mnenju gre za radijsko postajo â??, ki je verjetno sklenila pogodbo z izbranim ponudnikom še pred dogovorom vlagatelja s podjetjem â??... S programskim vstopom â??. v sistem â?? pa â?? oddaje, ki naj bi jo predvajal izbrani ponudnik, ne more predvajati, trdi vlagatelj. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik od izbranega ponudnika zahtevati ustrezne dokaze za vse sporne postaje in pridobiti verodostojne podatke.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 10.6.2003 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11.6.2003) odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v točki 1.2 povabila k oddaji ponudb določil, da bo prispele ponudbe vrednotil na podlagi dveh meril, in sicer merila "cena" ter merila "seznam lokalnih in regionalnih radijskih postaj". Za slednje je naročnik določil:

"Najvišje število točk je 30 točk. Za vsako lokalno ali regionalno postajo, na kateri bodo predvajane vsebine PCMG po 2 točki, maksimalno 30 točk.
Seznam lokalnih in regionalnih postaj mora vsebovati ime postaje, kontaktno osebo in telefonsko številko kontaktne osebe.
V kolikor ne bodo upoštevana zgoraj navedena navodila, bo ponudba pri tem merilu ocenjena z 0 točk."

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije sta oba ponudnika v ponudbi navedla 16 radijskih postaj, pri čemer se 5 istih radijskih postaj nahaja tako na seznamu vlagatelja kot tudi na seznamu izbranega ponudnika. V zahtevku za revizijo vlagatelj trdi, da ima z radijskimi postajami, ki jih je navedel v ponudbi, med drugim tudi s spornimi "prekrivajočimi" postajami, preko podjetja â??. sklenjen poseben dogovor o ekskluzivnem predvajanju oddaj s podjetniško tematiko. Iz tega naj bi po mnenju vlagatelja izhajalo, da izbrani ponudnik na spornih radijskih postajah ne bo mogel predvajati oddaj s podjetniško vsebino, zaradi česar bi moral posledično prejeti manjše število točk.

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji (smiselno v povabilu k oddaji ponudb) med drugim opisati in ovrednotiti merila za izbor najugodnejše ponudbe ter določiti, na kakšen način bo ocenjeval ponudbe. Hkrati mora določiti, na kakšen način naj ponudniki v ponudbi navedejo in dokažejo tiste lastnosti ponudb, na podlagi katerih bodo v skladu z merili prejeli večje ali manjše število točk. Naročnikova dolžnost je, da v postopku pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb te lastnosti preveri na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, pri čemer sme v skladu s pravili javnega naročanja od ponudnikov zahtevati tudi dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in ocenjevanju ponudb.

Iz opisa merila "seznam lokalnih in regionalnih radijskih postaj" in glede na zahtevo po navedbi kontaktne osebe posamezne radijske postaje in njene telefonske številke gre sklepati, da je naročnik nameraval preverjati verodostojnost podatkov, ki jih bodo v tem obrazcu navajali ponudniki. Kljub temu pa iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, na kakšen način (če sploh) je naročnik preverjal ustreznost oz. verodostojnost navedenih radijskih postaj. Posledično se je v revizijskem postopku zastavilo konkretno vprašanje verodostojnosti petih "prekrivajočih" radijskih postajah oz. vprašanje, ali bo izbrani ponudnik zaradi domnevnega vlagateljevega dogovora o ekskluzivnem predvajanju oddaj s podjetniško tematiko sploh lahko izvedel predmet javnega naročila tako, kot ga je predstavil v ponudbi. Naročnik pa tudi v revizijskem postopku ni preverjal verodostojnosti navedb izbranega ponudnika in vlagatelja, temveč se je zadovoljil zgolj z enim dokumentom, ki se nanaša na eno izmed petih spornih radijskih postaj in ki domnevno zavrača vlagateljeve trditve o ekskluzivnosti predvajanja podjetniških oddaj. Naročnik torej niti v fazi pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb (na podlagi določb povabila k oddaji ponudb oz. zahtev po navedbah kontaktnih oseb) niti v fazi odločanja o zahtevku za revizijo (na podlagi konkretnega vprašanja) ni ugotavljal dejanskega stanja ustreznosti radijskih postaj ali pravne narave vlagateljevega dogovora o ekskluzivnem predvajanju podjetniških oddaj. šele popolna in resnična ugotovitev dejanskega stanja bi namreč naročniku omogočila sprejem objektivno artikulirane, primerljive in preverljive odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, s čimer bi bila zagotovljena enakopravnost obeh ponudnikov.

Ker iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, na kakšen način in v kakšnem obsegu je naročnik izvedel preverjanje v ponudbah navedenih radijskih postaj, tudi Državna revizijska komisija ni mogla presoditi, ali je naročnik sploh ugotavljal relevantno dejansko stanje, od katerega je odvisno točkovanje ponudb in posledično izbor najugodnejše ponudbe. Zato Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, da v ponovljenem postopku pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb v skladu s pravili javnega naročanja preveri ustreznost radijskih postaj tako, kot je določil v povabilu o oddaji ponudb, pri čemer mora ustrezno upoštevati vlagateljeve revizijske trditve. Prav tako mora naročnik preveriti pravno naravo vlagateljevega dogovora o ekskluzivnem predvajanju podjetniških oddaj, saj je od odgovora na to vprašanje odvisna tudi sama možnost izvedbe predmeta javnega naročila. šele na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo naročnik lahko sprejel odločitev, ki ne bo arbitrarna, temveč nediskriminatorna, utemeljena in objektivno preverljiva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran