018-113/03

Številka: 018-113/03-22-972

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup naprave za razžvepljevanje dimnih plinov po omejenem postopku - II. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa â??.. zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), ki ga zastopa â??.. dne â??..

ODLOČILA

1. Zahteva vlagatelja, za izločitev izvedenca, se zavrne.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. â??, z dne â??.

3. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne â??.., se zavrže.

4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 480.000,00 SIT, v 15- tih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Preostanek predujma 20.000,00 SIT se vrne vlagatelju na transakcijski račun â??â??., štev. â??.. Zahteva naročnika za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne â??. sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za razžvepljevanje dimnih plinov po omejenem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave â??. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. â??, z dne â??, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral konzorcij â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne â??., skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne â?? (št. dokumenta â??). V obrazloženem obvestilu je naročnik navedel, da je v 1. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku priznal usposobljenost in sposobnost dvema kandidatoma ter v 2. fazi oba kandidata povabil, da oddata svoji ponudbi. Naročnik je dne â??. opravil javno odpiranje ponudb, pri pregledu ponudbene vsebine pa je ugotovil, da obe izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije in sta pravilni. Naročnik dalje navaja, da je na podlagi meril za izbiro najugodnejših ponudb ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je merila za izbiro najugodnejše ponudbe navedel v objavi javnega razpisa ter v razpisni dokumentaciji ovrednotil vsako merilo posebej, določil pomen in način ocenjevanja vsakega od meril ter natančno določil način uporabe meril. Naročnik navaja, da je točkoval ponudbe ponudnikov v skladu z objavljenimi merili iz razpisa in razpisne dokumentacije, in sicer v razponu točk in na način, kot je bilo pri vsakem merilu obrazloženo v razpisni dokumentaciji. V nadaljevanju obrazloženega obvestila naročnik navaja podrobni pregled ocenjevanja ponudb po področjih in podpodročjih, iz katerega je razvidno, koliko točk sta pri posameznih merilih dobila izbrani ponudnik in vlagatelj. Naročnik pojasnjuje, da so pri vrednotenju ponudb upoštevana vsa merila s pripadajočimi ponderji in ovrednotenji, da se je vrednotenje ponudb izvajalo po metodologiji, ki je bila podana v prilogi 14 razpisne dokumentacije ter da je bila pri vrednostnih ocenah za kvalitativne zahteve uporabljena naslednja lestvica:
0 - nesprejemljivo
5 - pomanjkljivo
10 - skladno z razpisnimi zahtevami
15 - zelo dobro.
Naročnik tudi pojasnjuje, da so ocene določene z neposrednim ocenjevanjem na najnižjih hierarhičnih nivojih z ocenami od 0 do 15, višji hierarhični nivoji pa so ocenjeni s pomočjo ponderjev. Naročnik v nadaljevanju navaja neposredne ocene po posameznih podskupinah in elementih z utemeljitvijo ocen 5 in 15 ter posredne ocene na vseh hierarhičnih nivojih do nivoja skupine, pri čemer pojasnjuje tudi, da je podskupina cena, plačilni pogoji in dinamika plačil izračunana z diskontiranjem (sedanja vrednost) plačil po ponudbah ter da je upoštevana dinamika plačil, kot je bila zahtevana v poglavju 5.3.2 razpisne dokumentacije. Izračun je prikazan v nadaljevanju. Naročnik podaja tudi tabelarični prikaz primerjalne ocene ponudb, iz katerega izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla 980 točk, ponudba vlagatelja pa 978 točk.
Na koncu naročnik navaja, da je na podlagi poročila, tabele o točkovanju ponudb obeh ponudnikov in predloga strokovne komisije ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije ter da njegova ponudba na podlagi meril najbolj ustreza naročnikovim potrebam. Naročnik dodaja, da je izpolnil vse formalne pogoje, ki jih je zahteval njegov ustanovitelj, da lahko odda javno naročilo ter da se je v konkretnem javnem razpisu odločil, da bo v skladu z 51. členom ZJN-1 uporabil merila, s katerimi bo pridobil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zato je cena samo eno izmed meril in iz tega razloga najcenejša ponudba za naročnika ne more biti tudi najugodnejša.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj kot vodilni partner konzorcija â??â??. pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne â??.. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita nepravilno uporabo meril za ocenjevanje ponudb, ki so bila objavljena z razpisom in razpisno dokumentacijo, Državni revizijski komisiji pa predlaga, da razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika in naročniku v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN da napotke za pravilno uporabo meril za ocenjevanje ponudb. Zahtevek za revizijo vlagatelj utemeljuje z naslednjo obrazložitvijo:

Vlagatelj opozarja, da so v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila na strani 7, 8 in 9 podana pojasnila za uporabo določenih meril oziroma utemeljitev ocen 5 in 15. Po vlagateljevem mnenju so bila naslednja merila napačno uporabljena oz. so bila uporabljena brez osnove:

1.) Podskupina "Tehnološki proces" - "Doziranje apnenca v pralnik"
Vlagatelj navaja, da je pri tem elementu izbrani ponudnik prejel 15 točk, in sicer z naslednjo utemeljitvijo: "Izvedba in lokacija posode za pripravo suspenzije apnenca je takšna, da se izkoristi za mešanje tangencialni iztok iz hidrociklonov in gravitacijsko doziranje suspenzije v pralnik (brez mešala in črpalk) - večja zanesljivost, manjši stroški vzdrževanja." Vlagatelj opozarja, da se prvi del opisa nanaša zgolj na opis značilnosti tehnologije, pri čemer pa se ne ozira na dejstvo, da obe tehnologiji zagotavljata z razpisom zahtevane rezultate. Prednost naj bi bila torej večja zanesljivost doziranja apnenca v pralnik in manjši stroški vzdrževanja. Naročnik pa po vlagateljevem mnenju ne pojasnjuje, v čem je večja zanesljivost takšnega sistema ter še manj razpolaga z dokazi, ki bi takšno stališče potrjevali. Tudi laiku je jasno, navaja vlagatelj, da se snov z mešalnikom bolje premeša, kot če se meša sama, naročnik pa zatrjuje obratno. Če se zanesljivost nanaša na to, da ima vlagateljeva rešitev dodatno strojno opremo (mešalnik in črpalka), ki se lahko pokvarita, pa je po prepričanju vlagatelja potrebno to ovrednotiti pri merilih, ki govorijo o tehničnih jamstvih, podskupine komponente, ne pa pri tehnološkem procesu. Vlagatelj opozarja, da je naročnik isto zadevo ocenjeval po obeh merilih, tako pri podskupini "Tehnološki proces" kot v podskupini "komponente - posoda za suspenziranje apnenca". Vlagatelj meni, da je tehnološki proces, ki uporablja mešalo, bistveno učinkovitejši od procesa, ki mešala ne uporablja, dejstvo, da takšen proces zahteva dodatno strojno opremo (mešalo, črpalka), pa po njegovem mnenju ne vpliva na zanesljivost ali stroške vzdrževanja oz. vsaj ne v takšni meri, da bi to odtehtalo prednosti, ki jih ta oprema prinaša. Dokaz za takšno trditev je po vlagateljevem mnenju tudi v razširjenosti enega in drugega sistema, ki se uporabljata v praksi, pri čemer večina investitorjev energetskih sistemov v Evropi daje prednost sistemom z mešali (Priloga 1), tak sistem pa se uporablja tudi na â??... Vlagatelj je prepričan, da je v tem primeru naročnik merilo nepravilno uporabil oziroma da sploh ni imel osnove za uporabo merila.

2.) Podskupina "Dispozicije" - "Razporeditev zgradb"
Vlagatelj opozarja, da je pri tem elementu izbrani ponudnik prejel 15 točk, in sicer z naslednjo utemeljitvijo: "Vsa oprema je v eni stavbi, lažje vzdrževanje in posluževanje." Glede na obrazložitev gre po vlagateljevem mnenju za uporabo napačnega merila, saj se v isti podskupini pojavlja element "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje". Če naročnik meni, navaja vlagatelj, da namestitev opreme v eni zgradbi vpliva na vzdrževanje in posluževanje, bi moral to upoštevati pri merilu "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje" in ne pri merilu "Razporeditev zgradb". Podrejeno vlagatelj navaja, da je v njegovi ponudbi oprema nameščena v dveh zgradbah zaradi dveh razlogov: varnosti in lažjega vzdrževanja. Vlagatelj pojasnjuje, da je v primeru nesreč možno ljudi in opremo lažje zavarovati, če je nameščena na več fizično ločenih lokacijah ter da je lažja izvedba evakuacije in dostop intervencijskih skupin. Veliko večja verjetnost je, navaja vlagatelj, da zavarujemo ljudi in opremo, ki je nameščena v ločenih objektih, kot če je vse locirano v enem samem objektu. Vlagatelj dalje opozarja, da je vzdrževanje energetskih objektov zaradi izpada proizvodnje zelo draga stvar ter da je zato potrebno čas vzdrževanja skrajšati na minimum - to pa je po njegovem mnenju veliko lažje zagotoviti v več objektih kot v enem, saj v več objektih lahko dela več skupin hkrati, ne da bi motili eni druge, lažja je logistika - vstop ljudi in materiala v objekt itd.. Vlagatelj pojasnjuje, da iz navedenih vzrokov vztraja pri namestitvi opreme v dveh objektih, kar je v dosedanjih projektih štelo kot prednost, ki je amortizirala večje stroške pri gradbenih delih, v konkretnem primeru pa je naročnik prednost spremenil v slabost in tako ponudbo brez utemeljenega razloga naredil nesprejemljivo.

3.) Podskupina "Dispozicije" - "Razpored opreme"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu njegova ponudba ovrednotena s 5 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Neugodna namestitev naprav kompresorske postaje za vzdrževanje in širjenje hrupa." Tudi v tem primeru gre po vlagateljevem mnenju za uporabo nepravilnega merila, saj so pogoji za vzdrževanje in posluževanje obravnavani pri merilu elementa "pogoji za vzdrževanje in posluževanje". Podrejeno vlagatelj navaja, da je oprema, vključno s kompresorsko postajo, razporejena v skladu z razpisno dokumentacijo in v skladu s prakso v podobnih projektih ter da naročnik ni utemeljil, v čem naj bi bilo vzdrževanje moteno. Vlagatelj opozarja, da je na celotnem območju elektrarne nivo hrupa garantiran v skladu z zahtevami naročnika z izjemo ventilatorja vleka, kar je ovrednoteno v podskupini "Komponente" ter je prepričan, da je v tem pogledu merilo nepravilno uporabljeno, saj razporeditev opreme ne povzroča hrupa.

4.) Podskupina "Dispozicije" - "Pogoji za gradbena dela"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu njegova ponudba ovrednotena s 5 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Stavba za elektro opremo je locirana pod dimnim kanalom, ki se izvede v fazi A." Vlagatelj opozarja, da naročnik ni pojasnil, kako naj bi to vplivalo na pogoje za gradbena dela oziroma zakaj je uporabil to merilo. Vlagatelj glede na podobne projekte tudi ne ve, kako naj bi navedeno dejstvo vplivalo na gradbena dela.

5.) Podskupina "Dispozicije" - "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu ponudba izbranega ponudnika ovrednotena s 15 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Več elektromotornih dvigal in ustrezna razporeditev dvigal - lažje in cenejše vzdrževanje." Dodatne točke so bile torej pridobljene zaradi več dvigal in zaradi ustrezne razporeditve dvigal, kar naj bi imelo za posledico lažje in cenejše vzdrževanje. Vlagatelj opozarja, da se je v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije pri vrednostnih ocenah za kvalitativne zahteve uporabljala naslednja lestvica: 0 - nesprejemljivo, 5 - pomanjkljivo, 10 - skladno z razpisnimi zahtevami in 15 - zelo dobro. Iz komentarja je razvidno, navaja vlagatelj, da so dvigala ustrezno razporejena, torej skladno z razpisnimi zahtevami, saj ni za pričakovati, da bi naročnik razpisal neustrezne zahteve. Za ustrezno razporeditev (torej skladno z razpisnimi zahtevami) bi bila ponudba po mnenju vlagatelja lahko ocenjena z 10 in ne s 15 točkami. Ustrezno razporeditev dvigal je ponudnik dosegel z več dvigali, iz česar pa ni razvidno, ali se to nanaša glede na število dvigal iz razpisne dokumentacije ali glede na število dvigal iz ponudbe vlagatelja. Vlagatelj tudi opozarja na navedbo naročnika, da naj bi večje število dvigal, ki jih je ponudnik potreboval, da je zagotovil ustrezno razporeditev, pripomoglo k lažjemu in cenejšemu vzdrževanju ter da bi seveda moral pri tem upoštevati enak pristop kot pri vrednotenju ponudbe vlagatelja pri elementu doziranje apnenca v pralnik, kjer naj bi se dodatna oprema, ki sicer izboljša funkcijo, neugodno odrazila pri stroških vzdrževanja. Vlagatelj navaja, da imamo tudi v konkretnem primeru opraviti z dodatno opremo, ki je zelo zahtevna za vzdrževanje, saj so dvigala glede varnostnih zahtev zelo občutljiva. Naročnik bi moral po prepričanju vlagatelja za korektno uporabo tega merila izdelati izračun prihrankov in dodatnih stroškov, ki jih predlagana rešitev prinaša, in ga primerjati s stroški rešitve, ki jo predlaga vlagatelj, ob upoštevanju dejstva, da sta obe ustrezni. šele takšen izračun bi po vlagateljevem mnenju lahko upravičil uporabo merila v konkretnem primeru.

6.) Podskupina "Komponente" - Ventilator vleka
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu ponudba izbranega ponudnika ovrednotena s 15 točkami z obrazložitvijo: "Boljši izkoristek" ter opozarja, da naročnik ni pojasnil, za koliko naj bi bil ta izkoristek večji od zahtevanega in če ta razlika presega dopustne tolerance pri meritvah. Navedeno je po vlagateljevem mnenju namreč pogoj za to, da se lahko navedeno merilo uporabi.

7.) Podskupina "Komponente" - "Lopute dimnih plinov - izvedba"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu ponudba izbranega ponudnika ovrednotena s 15 točkami z obrazložitvijo: "Izvedba samo z dvema loputama (ena dvosmerna) - manjši stroški vzdrževanja, boljše tesnenje dimnih plinov." Vlagatelj meni, da naročnik ni upošteval, da bi ena dvosmerna loputa bistveno poslabšala manipulacijo, poleg tega pa v primeru nenadnega odpiranja vzporednega kanala povzroči problem pri obratovanju kotla. Vlagatelj navaja, da se iz navedenega razloga ta, sicer za izvedbo cenejša varianta, opušča. Naročnik tudi ni navedel, kaj razume pod pojmom boljše tesnjenje dimnih plinov (od razpisnih pogojev ali nasprotne ponudbe) in kakšni naj bi bili manjši stroški vzdrževanja. Tudi v tem primeru se merilo uporablja po občutku in ne na osnovi korektnih izračunov, ki bi temeljili na dokazanih vrednostih. Vlagatelj poudarja, da gre za tehnično rešitev, ki se zaradi nezanesljivosti opušča.

8.) Podskupina "Komponente" - "Posoda za suspenz apnenca - izvedba"
Kot je vlagatelj navedel že v 1. točki zahtevka za revizijo, je naročnik po njegovem mnenju sporno tehnično rešitev kar dvakrat nagradil s 15 točkami, čeprav gre po prepričanju vlagatelja za eno stvar, kar naj bi bilo razvidno tudi iz enakega pojasnila.

9.) Podskupina "Komponente" - "Mešala v pralniku - izvedba"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu ponudba izbranega ponudnika ovrednotena s 15 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Kombinirana mešala z dovodom oksidacijskega zraka v cono propelerja." Vlagatelj opozarja, da pojasnilo ne navaja prednosti ter da je praksa pokazala, da mora imeti takšen sistem bistveno večji propeler za disperzijo kisika, kar je povezano s stroški, da bi se dosegel enak učinek, kot se doseže z mešali, ki jih ponuja vlagatelj. Naročnik je po vlagateljevem mnenju v tem merilu slabost nagradil kot prednost, zato je skopo pojasnilo razumljivo.

10.) Podskupina "Komponente" - "Mešala v pralniku - zmogljivost"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu njegova ponudba ovrednotena s 5 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Majhen premer propelerja in majhna moč motorja - slab efekt mešanja." Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, navaja vlagatelj, se tehnologiji obeh ponudnikov razlikujeta in zato razumljivo zahtevata različno opremo, da bi se dosegli z razpisom zahtevani tehnični parametri. Tehnologija doziranja apnenca v pralnik in proces v pralniku, ki ga ponuja vlagatelj, zahteva mešala in črpalke. Vlagatelj opozarja, da je naročnik na več mestih v ocenjevalni tabeli to ocenil kot pomanjkljivost. Vlagatelj navaja, da rešitev iz ponudbe izbranega ponudnika zahteva velik propeler in posledično (logično) tudi močan motor, ki je sposoben takšen velik propeler poganjati, velik propeler pa seveda pomeni večjo porabo elektrike, večje stroške vzdrževanja in ob dotrajanosti tudi zamenjave. Kljub vsemu pa je naročnik to ocenil kot prednost in ne kot slabost. Vlagatelj dalje navaja, da je predložil potrebna jamstva, da bo dosegel potrebne parametre tudi z uporabo manjšega propelerja, ki ima zgolj funkcijo mešanja suspenzije in ne tudi dovajanja zraka, kot to zahteva tehnologija po ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj opozarja, da naročnik ni opredelil, kaj razume pod pojmom "slab efekt mešanja" in kako je prišel do ugotovitve, da ima uporaba "majhnega" propelerja v vlagateljevi rešitvi posledico v "slabem efektu mešanja". Dejstvo je, navaja vlagatelj, da je rešitev v praksi preizkušena v mnogih primerih in zagotavlja rezultate, ki jih vlagatelj jamči, naročnik pa za svoje stališče nima nobene osnove. Če bi majhen propeler in manjši motor ponudil drugi ponudnik, bi po prepričanju vlagatelja gotovo prejel dodatne točke z znano obrazložitvijo - nižji stroški vzdrževanja, elektrike.

11.) Podskupina "Komponente" - "Dvigala - osebno/tovorno dvigalo"
Vlagatelj navaja, da je bila pri tem elementu ponudba izbranega ponudnika ovrednotena s 15 točkami z naslednjo obrazložitvijo: "Velika kabina osebnega dvigala, zato hitrejši transport v času remonta." Vlagatelj opozarja, da naročnik v pojasnilu ni navedel, kakšne dejanske prihranke pričakuje iz tega naslova. Po njegovem mnenju gre očitno za prosto presojo naročnika in njegovo subjektivno odločitev. Če upoštevamo, navaja vlagatelj, da so stroški obratovanja in vzdrževanja večjih dvigal večji in če dodatno izpostavimo še faktor nevarnosti, je jasno, da je naročnik to merilo zlorabil. Da bi tega očitka ne bilo, bi moral naročnik po vlagateljevem mnenju izdelati natančno kalkulacijo prihrankov, ki jih bo to "večje" dvigalo prineslo v času življenjske dobe.

12.) Skupina "Reference" - "Reference nosilca tehnologije"
Vlagatelj navaja, da je nosilcu tehnologije po ponudbi izbranega ponudnika priznanih 15 točk za 10 referenc iz RDP naprav. Znano je, navaja vlagatelj, da nosilec tehnologije kot družba obstaja tri leta in da njegov pravni prednik â??. ni razpolagal s tehnologijo za RDP. V preteklih treh letih seveda ni bilo možno realizirati kar 10 referenčnih objektov, zato vlagatelj zahteva, da naročnik posreduje podrobno informacijo o referencah, ki jih navaja nosilec tehnologije, oziroma dokaz o pravnem nasledstvu do družb, ki so takšne reference imele.

13.) Skupina "Reference" - "Ustreznost referenčne naprave"
Ker vlagatelj ne pozna referenc po ponudbi izbranega ponudnika, tudi ne more potrditi pravilnosti ocenitve ustreznosti referenčne naprave. Naročnik je po njegovem mnenju dolžan razkriti, katere naprave je izbrani ponudnik navedel kot ustrezne referenčne naprave, kar bo vlagatelju omogočilo dopolnitev zahtevka za revizijo oziroma umik očitkov pod točkami 12 in 13 obrazložitve iz zahtevka za revizijo.

14.) Skupina "Stroški" - "Cena, plačilni pogoji in dinamika plačil"
Vlagatelj opozarja, da je naročnik v poglavju 5.3.3 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudniki v ponudbi opredelijo tudi pogoje kreditiranja ter da sta (kot je razvidno iz točke 6.1 in točke 6.2 zapisnika o odpiranju ponudb, z dne â??.) oba ponudnika ponudila pogoje kreditiranja, pri čemer je vlagatelj ponudil kreditiranje v bistveno večjem obsegu in pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa naročnik tega pri izračunu cene, plačilnih pogojev in dinamike plačil sploh ni upošteval, čeprav gre po vlagateljevem mnenju za pomemben element, ki vpliva na stroške projekta v celoti. Iz navedenega razloga je po prepričanju vlagatelja izračun stroškov iz podskupine "cena, plačilni pogoji in dinamika plačil" nepravilen in ga mora naročnik dopolniti s stroški kreditiranja v skladu s ponudbama. Podrejeno vlagatelj navaja, da je v primeru, če se je naročnik kreditiranju projekta s strani ponudnikov odrekel, po prepričanju vlagatelja razlog za to gotovo v ugodnejšem financiranju, ki ga je pridobil iz drugih virov. Vlagatelj meni, da je naročnik dolžan navesti vire in pogoje financiranja projekta s strani tretjih in se tako izogniti očitku, da se je kreditiranju s strani ponudnikov odrekel zato, da je izločil ponudbo vlagatelja. Nenazadnje je naročnik po navedbah vlagatelja dolžan navesti stroške financiranja projekta s strani tretjih, saj bo le tako mogoče ugotoviti, ali racionalno uporablja finančna sredstva in se je ponudbi vlagatelja odrekel iz čistih ekonomskih in ne kakšnih drugih razlogov, podatek pa je po prepričanju vlagatelja potreben tudi za spremljavo projekta, saj je gotovo, da se bo po zaključku projekta zahtevala revizija realizacije projekta.

15.) Skupina "Stroški" - "Razlika v stroških gradbenih del"
Vlagatelj navaja, da so pri ponovljenem razpisu druge faze kot merila za določanje števila točk navedene absolutne razlike v stroških gradbenih del, osnove in način izračuna pa niso podane, ampak so razvidne šele iz obrazloženega obvestila (stran 21) in so naslednje:
ď"­ gradbeni stroški so ocenjeni z razmerjem cen na VOLUMEN oziroma DOLŽINO, v primerjavi s podobnimi objekti iz ponudb za ODP 5 v â??..
ď"­ faktorji povečanja:
o faktor inflacije 1,5
o faktor pilotiranja:
ď"§ 1 ,2 : za normalno pilotiranje
ď"§ 1 ,5 : za povečano pilotiranje
Izbrane količine (mere) so po prepričanju vlagatelja nesprejemljive in niso v skladu z merami, ki se uporabljajo v gradbeništvu - betonske stavbe se merijo v m2. Gradnja ODP 5 â??.. je časovno odmaknjena in splošno znano je dejstvo, navaja vlagatelj, da so cene gradbenih del nižje kot pred leti, poleg tega pa ODP 5 â?? ni primerljiv objekt, ne po obsegu del in ne po zahtevnosti (pilotiranje). Ob upoštevanju dejstva, da gre za merila, ki predhodno niso bila objavljena, vlagatelj zahteva, da se vrednotenje gradbenih del opravi po strokovno usposobljeni osebi in po sedaj veljavnih cenah, pri čemer je po prepričanju vlagatelja potrebno upoštevati dejansko stanje predmetnega projekta, brez 20% rezerve, ki razlike med ponudbami brez osnove poveča, hkrati pa po vlagateljevem mnenju kaže na to, da sedanji oceni stroškov tudi naročnik ne zaupa.

16.) Stroški vzdrževanja
Čeprav je za to obstajala možnost, navaja vlagatelj, naročnik pri ocenjevanju stroškov vzdrževanja ni upošteval dejstva, da se tehnologija, ki jo zagotavlja vlagatelj, že več let uspešno uporablja na â??. in â??.. V tem času so se po navedbah vlagatelja določene ekipe usposobile za samostojno vzdrževanje predmetnih naprav, zagotovljene so tudi zaloge nadomestnih delov. Glede na bližino obeh lokacij in ob upoštevanju dejstev, da sta naročnik in â?? posredno kapitalsko povezana, bi bilo iz tega vidika po prepričanju vlagatelja edino racionalno, da se sistem vzdrževanja in oskrbe z nadomestnimi deli kadrovsko in organizacijsko poenoti, kar po njegovem mnenju bistveno prispeva k racionalnemu poslovanju. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik ta (iz vidika stroškov obratovanja) zelo pomemben element popolnoma izključil, da bi si za višjo ceno zagotovil tehnologijo z enakimi učinki.

Naročnik je z dopisom, z dne â??, Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je dne â??. naročnika pozvala, naj ji posreduje dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, katero je od naročnika prejela dne â??. Dne â??. je Državna revizijska komisija izdala sklep, štev. â??., s katerim je odločila, da se naročnikov predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrne, naročnika pa je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN napotila, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, upoštevajoč pri tem načelo hitrosti v revizijskem postopku (3. člen ZRPJN).

Naročnik je s sklepom, z oznako â??.., z dne â??., zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik povzema očitke vlagatelja in podaja naslednje odgovore:

1.) Podskupina "Tehnološki proces" - "Doziranje apnenca v pralnik"
Naročnik navaja, da trditev oziroma dokazi vlagatelja, da njegov sistem uspešno obratuje v â??., ni resnična. Po navedbah naročnika je vlagatelj na â?? dobavil podoben sistem dodajanja apnenca kot v ponudbi za naročnika, na .., ki pa je zgrajen pozneje, pa se je investitor odločil za drugačen, novejši sistem, ki je podoben ponujenemu s strani izbranega ponudnika. Naročnik tudi navaja, da so bile obratovalne izkušnje obeh sistemov podlaga za oceno tehnologije doziranja apnenca v pralnik, v tem primeru pa praksa kaže (kar potrjuje tudi â??..), da ponudba izbranega ponudnika zagotavlja večjo zanesljivost in nižje stroške vzdrževanja, ker je bistveno enostavnejša. Pomanjkljivosti vlagateljevega sistema so bile po navedbah naročnika razlog, da je bil razvit nov, modernejši sistem dodajanja apnenca, ki ga ponuja izbrani ponudnik, vlagatelj pa ga še ni osvojil kot standardno izvedbo. Omenjena dejstva so podlaga, da je tehnologija doziranja apnenca iz izbranega ponudnika ocenjena kot boljša s 15 točkami ("zelo dobro"), vlagateljeva pa z 10 točkami ("skladno z razpisanimi zahtevami"). S tem merilom je naročnik ocenil tehnološki sistem kot celoto in je uporaba merila po njegovem mnenju pravilna, komponente sistema pa so ločeno ocenjene v podskupini "Komponente", skladno z razpisno dokumentacijo.

2.) Podskupina "Dispozicije" - "Razporeditev zgradb"
Naročnik pojasnjuje, da je pomanjkanje prostora osnovna težava pri postavitvi čistilne naprave, ki je locirana na zelo omejenem platoju med železnico in â??. ter obstoječimi napravami bloka in dimnikom. Dve stavbi sta bili predvideni s projektom za razpis, vendar je izbrani ponudnik uspel s skrbnim projektiranjem vso opremo postaviti v eno stavbo, kar je naročnik ocenil kot boljšo rešitev z oceno "zelo dobro", vlagateljevo rešitev pa z oceno "skladno z razpisanimi zahtevami". Postavitev opreme v dveh stavbah na omejenem prostoru po navedbah naročnika dodatno zmanjša manipulacijski prostor in dostope v primeru nezgod oziroma večjih vzdrževalnih del. Glede vzdrževanja dve stavbi ne prinašata prednosti, saj so v eni nameščene samo obtočne črpalke, ki zahtevajo minimalno vzdrževanje (izkušnje iz obstoječe čistilne naprave â??..), v drugi, ki je manjša, je zato manj prostora in je vzdrževanje zahtevnejše. V primeru nesreče dostop do stavbe, v kateri se je nesreča zgodila, omejuje sosednji objekt, pri požaru pa zaradi majhne razdalje med stavbami ni možno govoriti o večji varnosti. Naročnik navaja, da zavarovanje ljudi v primeru nesreče ni problematično, saj je oprema avtomatizirana in v stavbi niso predvidena stalna delovna mesta, občasne kontrole in nadzor nad opremo pa je možno izvajati učinkoviteje, če je vsa oprema v eni stavbi. Naročnik dodaja, da ima merilo "Razporeditev zgradb" pri dobri projektni rešitvi za posledico enostavnejšo gradnjo in lažje vzdrževanje in posluževanje in je tako tudi utemeljeno ter da je uporaba merila pravilna, saj je naročnik ta element tako ovrednotil samo v tem merilu in ne več pri katerem koli drugem merilu v postopku vrednotenja, kot mu to očita vlagatelj.

3.) Podskupina "Dispozicije" - "Razpored opreme"
Naročnik navaja, da je ocena "Neugodna namestitev naprav kompresorske postaje za vzdrževanje in širjenje hrupa" podana na podlagi naslednjih ugotovitev:
a) Razpoložljiva višina prostora kompresorske postaje po načrtu štev. 101 upoštevajoč strešne nosilce znaša 4,00 m. V prostoru je sicer nameščena tirnica in dvigalo nosilnosti 5000 kg, vendar mora biti zgornji rob tirnice nameščen pod strešnim nosilcem, tako da je maksimalna višina kavlja dvigala ca 3,2 m, kar je premalo za dvigovanje in transport opreme čez kompresorje, ki so visoki ca. 2,00 m. V praksi to pomeni, da je predvideno dvigalo za vzdrževanje neuporabno in se je potrebno posluževati raznih provizorijev oziroma več del opraviti ročno, ker je oprema nameščena v 1. etaži in dostop viličarja ni mogoč.
b) Pri hrupu ni bil mišljen hrup v okolico, ampak neugoden hrup na delovnem mestu. Kompresorji oksidacijskega zraka, ki povzročajo največ hrupa v napravi, so nameščeni tik zraven komandnega prostora, v katerem je stalno delovno mesto operaterja naprave. Betonska industrijska zgradba ne more zagotoviti takšnega dušenja, da hrup ne bi neugodno vplival na obratovalno osebje. Z razpisno dokumentacijo je bila predvidena namestitev teh kompresorjev dislocirano od komandnega prostora in v posebnem protihrupno zaščitenem prostoru, zato trditev, da je izvedba skladna z razpisom, ne drži.
Obe našteti dejstvi sta bili po navedbah naročnika podlaga za oceno "pomanjkljivo".

4.) Podskupina "Dispozicije" - "Pogoji za gradbena dela"
Naročnik navaja, da ugovor vlagatelja kaže na pomanjkljivo analizo izvedbe (gradbenih) del, saj je bilo v razpisni dokumentaciji in v tehničnih razgovorih z vlagateljem jasno povedano, da predstavlja Faza A gradnjo dimnega kanala med obstoječim filtrom in dimnikom v času rednega remonta bloka, ki traja 2 meseca, po preusmeritvi dimnih plinov v nove kanale pa se lahko pristopi k rušenju obstoječe infrastrukture in gradnji novih objektov. Naročnik tudi navaja, da je iz ponudbene dokumentacije razvidno, da je vlagatelj predvidel postavitev podpor novih kanalov na streho konstrukcije novih objektov, ki pa jih v fazi montaže teh kanalov še sploh ne bo oziroma jih v času remonta tudi ni možno zgraditi. Prav tako bodo potem kanali stali nad gradbiščem novih objektov in ovirali njihovo gradnjo (omejena možnost uporabe gradbenih dvigal). Poseben problem bodo po navedbah naročnika začasne podpore novih kanalov, ki jih je potrebno postaviti pred gradnjo novih stavb, ki pa morajo statično ustrezati obratovalnim in varnostnim pogojem in bodo tudi ovirale gradnjo objektov. Zato je naročnik dispozicijo objektov iz vidika pogojev za gradbena dela vlagatelja ocenili kot "pomanjkljivo".

5.) Podskupina "Dispozicije" - "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje"
Naročnik pojasnjuje, da je ponudba izbranega ponudnika dobila več točk z utemeljitvijo, da zajema več elektromotornih dvigal z ustreznejšo razporeditvijo, ki omogoča lažje in cenejše vzdrževanje. Naročnik opozarja, da razpisna dokumentacija ni določala namestitve dvigal, ampak je to prepustila ponudniku, pri čemer naj število in namestitev dvigal zagotavlja dobre pogoje za vzdrževanje. Po navedbah naročnika je vlagatelj predvidel naslednja elektromotorna dvigala:
- v stavbi obtočnih črpalk, ki lahko služijo za njihovo vzdrževanje,
- dvigalo nad Gavo, ki služi za njegovo vzdrževanje,
- dvigalo v prostoru vakumskega filtra, ki služi za vzdrževanje filtra in njegove pomožne opreme,
- dvigalo v kompresorski postaji, ki služi za vzdrževanje Oxi-kompresorjev in pomožne opreme Gavo (pomanjkljivo uporabno, glej tč. 3).
Za vso ostalo opremo niso predvidena elektromotorna dvigala (ponujeno je še nekaj ročnih dvigal, katerih namen pa ni opredeljen). Naročnik navaja, da je kot boniteto pri izbranemu ponudniku štel predvsem elektromotorna dvigala za delo na večjih višinah (področje lovilca kapljic na pralniku, dostopi do razpršilnih šob pralnika, dostop na silos apnenca), ki jih vlagatelj ni predvidel in ki bistveno olajšajo vzdrževalna dela na večjih višinah (nad 30 m). To merilo je naročnik zato ocenil pri izbranemu ponudniku kot "zelo dobro", ponudbo vlagatelja pa kot "skladno z razpisom".

6.) Podskupina "Komponente" - Ventilator vleka
Glede vlagateljevega očitka, da pri navedenem merilu naročnik ni pojasnil, za koliko naj bi bil pri izbranem ponudniku izkoristek večji od zahtevanega in če ta razlika presega dopustne tolerance pri meritvah, naročnik pojasnjuje, da razpis ni postavil zahteve za višino izkoristka. Naročnik navaja, da vlagatelju ni bil dolžan razkriti podatke iz izbrane ponudbe, da pa v pojasnilo kljub vsemu podaja podatek, da znaša izkoristek ventilatorja vlagatelja 80%, izbranega ponudnika pa 84,2%, kar kaže, da je izvedba pri vlagatelju slabša kot pri izbranemu ponudniku, obenem pa ne ustreza današnjemu stanju tehnike. Kot primerjavo naročnik navaja podatek iz â??., kjer imata ventilatorja izkoristek 86,5% oziroma 88%. Razlika v izkoristku je po navedbah naročnika večja kot običajna toleranca meritev. Za primerjavo naročnik navaja podatek, da znaša strošek večje porabe električne energije zaradi manjšega izkoristka v planiranem obratovalnem obdobju ca. 125.000 EUR.

7.) Podskupina "Komponente" - "Lopute dimnih plinov - izvedba"
Glede očitka vlagatelja, da je bila ponudba izbranega ponudnika tudi v tem primeru neupravičeno ovrednotena s 15 točkami, naročnik navaja, da ocena glede izvedbe lopute dimnih plinov sloni na obratovalnih izkušnjah iz â??., kjer je na bloku â?? vgrajena loputa podobne izvedbe, kot jo ponuja vlagatelj, na bloku .. pa loputa podobne izvedbe, kot jo ponuja izbrani ponudnik. Razlike v stroških vzdrževanja in kvaliteto tesnjenja je možno neposredno primerjati in trditev vlagatelja, da je "merilo uporabljeno po občutku in ne na osnovi korektnih izračunov, ki bi temeljili na dokazanih vrednostih, po prepričanju naročnika ne drži. Obratovalni podatki kažejo, navaja naročnik, da se lopute, ki jih ponuja vlagatelj, s časom deformirajo in ne tesnijo več dobro ter jih je potrebno redno sanirati, pri izbranemu ponudniku pa je tesnjenje po mnenju naročnika boljše. Naročnik navaja še, da ob pravilnem izboru načina odpiranja loputa pri manipulacijah ne povzroča nobenih težav na kotlu ter da iz obratovalnih podatkov bloka â??. ni zaslediti izpadov kotla zaradi nenadnega odpiranja lopute. Na podlagi teh izkušenj je naročnik mnenja, da je merilo pravilno uporabljeno.
Trditev vlagatelja, da gre za cenejšo in tehnično rešitev, ki se opušča, po prepričanju naročnika prav tako ne drži, saj se iz ponudb ponudnikov vidi, da je izvedba iz ponudbe izbranega ponudnika dražja (ker je tudi boljša) in jo investitorji uporabljajo samo, če to obratovalni pogoji zahtevajo, kar je v primeru naročnika tudi slučaj (visoka razlika v tlaku dimnih plinov pred in za loputo).

8.) Podskupina "Komponente" - "Posoda za suspenz apnenca - izvedba"
Naročnik se sklicuje na odgovor pod 1. točko, iz katerega je po njegovem mnenju razvidno, da ne gre za sporno tehnično rešitev, ampak za v praksi s strani uporabnika potrjeno dobro izvedbo. Naročnik navaja, da je v podskupini "Tehnološki proces" najprej ocenil celoten tehnološki sklop doziranja apnenca v pralnik, potem pa v podskupini "Komponente" njegove sestavne elemente - takšen metodološki pristop je bil objavljen v razpisni dokumentaciji in mu po naročnikovem mnenju ni možno ugovarjati.

9.) Podskupina "Komponente" - "Mešala v pralniku - izvedba"
Naročnik navaja, da se razvoj mešal prilagaja zahtevam po dobri oksidaciji sulfita v posodi pralnika ter da v tem primeru pač vlagatelj ni ponudil najmodernejše izvedbe (je pač ocenil, da bo tudi s cenejšo varianto dosegel želene učinke). Naročnik opozarja, da pojasnjevanje stanja tehnike ni naloga naročnika ter da bi to boljše morali poznati ponudniki sami. Naročnik navaja še, da je uporabo novejše, modernejše rešitve ocenil pri izbranem ponudniku kot "zelo dobro", pri vlagatelju pa standardno rešitev kot "skladno z razpisom".

10.) Podskupina "Komponente" - "Mešala v pralniku - zmogljivost"
Naročnik se sklicuje na 9. točko, kjer je podana ocena izvedbe, ter dodaja, da iz pojasnila dobavitelja mešal sledi, da celotna razlika v velikosti propelerja oz. moči mešala ne izhaja samo iz drugačnega dodajanja zraka za oksidacijo ter da večje mešalo tudi dejansko zagotavlja boljši efekt mešanja suspenzije in ne samo razprševanje zraka v suspenziji. Naročnik navaja tudi, da velikost mešala ni v nobeni povezavi z načinom dodajanja apnenca v pralnik, saj v obeh primerih apnenec prihaja v posodo kot suspenzija. Naročnik navaja še, da je vlagatelj svoj sistem optimiral po svojih kriterijih, naročnik pa primerja izvedbo tudi po riziku, ki ga ponudba ponuja. V tem primeru je dejstvo, navaja naročnik, da večje in močnejše mešalo ponuja boljše efekte mešanja in je izvedba vlagatelja ocenjena kot "pomanjkljiva".

11.) Podskupina "Komponente" - "Dvigala - osebno/tovorno dvigalo"
Glede očitka vlagatelja, da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil pri tem merilu preveliko število točk, naročnik navaja, da bi moral vlagatelj natančneje prebrati utemeljitev ocene, saj naročnik v utemeljitvi sploh ne govori o stroških ali prihrankih, ampak samo o dejstvu, da ima dvigalo izbranega ponudnika večjo kabino kar omogoča hitrejši transport v času remonta. Volumen kabine vlagatelja znaša 5,67 m3, konkurenta pa 10,76 m3 in je s tem višja ocena po prepričanju naročnika utemeljena.

12.) Skupina "Reference" - "Reference nosilca tehnologije"
V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je izbrani ponudnik pri konkretnem merilu dobil preveč točk, naročnik navaja, da je reference ponudnikov preverjal v prvi fazi razpisnega postopka, na kar vlagatelj ni imel pripomb oziroma ni podal zahteve za revizijo ter da je iz navedenega razloga v temu delu zahtevek za revizijo prepozen in ga naročnik v skladu z določili ZRPJN ne more obravnavati. Naročnik dodaja, da bo, če bo potrebno, na zahtevo Državne revizijske komisije predložil ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega merila.

13.) Skupina "Reference" - "Ustreznost referenčne naprave"
Glede vlagateljeve zahteve, da naj naročnik razkrije, katere naprave je izbrani ponudnik navedel kot ustrezne referenčne naprave, naročnik navaja, da je bila predstavitev referenčne naprave predmet prve faze razpisnega postopka, ki se je končala z dokončnim in pravnomočnim obvestilom o priznanju usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov, na kar vlagatelj ni imel pripomb oziroma ni zahteval revizije, zato je po naročnikovem mnenju vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen in prepozen. Naročnik dodaja, da bo, če bo potrebno, na zahtevo Državne revizijske komisije predložil ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega merila.

14.) Skupina "Stroški" - "Cena, plačilni pogoji in dinamika plačil"
Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki opredelijo pogoje kreditiranja, ampak je v točki 5.3.3. napisal: "Ponudnik lahko ponudi tudi kreditiranje ponujenih dobav in storitev." Naročnik opozarja, da je višina kredita vlagatelja le za 3,36% višja od ponujenega kredita s strani izbranega ponudnika, zaradi česar naročnik ne more sprejeti trditve, da je vlagatelj ponudil kreditiranje v bistveno večjem obsegu. Nekateri kreditni pogoji vlagatelja so ugodnejši, nekateri pa slabši od kreditnih pogojev izbranega kandidata, navaja naročnik, zato po njegovem mnenju ni mogoče sprejeti trditve, da je vlagatelj ponudil kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji. Slabši kreditni pogoji vlagatelja so po naročnikovem mnenju naslednji:
- krajša doba vračila kredita,
- interkalarne obresti (obresti v času črpanja kredita) se ne pripisujejo dolgu, temveč se plačujejo sproti, izbrani ponudnik pa je za domači del kredita ponudil kapitalizacijo interkalarnih obresti v celoti.
Naročnik navaja tudi, da ponujeni kreditni pogoji izbranega ponudnika odstopajo od razpisanih zahtevanih minimalnih kreditnih pogojev (previsoka obrestna marža za domači del kredita, previsoki ostali stroški kredita za domači del in tuji del kredita) in da je zato naročnikova komisija sprejela odločitev, da se ponujeni kredit ne upošteva v vrednotenju ponudb. Glede vlagateljeve zahteve po zavarovanju za vračilo kredita v obliki garancije lastnika naročnika naročnik navaja, da gre zanj za nemogoč pogoj ter da je zato njegova komisija sprejela odločitev, da se ponujeni kredit ne upošteva v vrednotenju ponudb. Naročnik navaja tudi, da se ni odrekel financiranju s strani ponudnikov - le ponujenih kreditov ni mogel upoštevati pri vrednotenju iz zgoraj navedenih razlogov.

15.) Skupina "Stroški" - "Razlika v stroških gradbenih del"
Naročnik navaja, da je kot primerjavo vzel podoben že izveden objekt (razžveplalno napravo na â??..) ter da je primerjal enotne cene podobnih objektov upoštevajoč inflacijo, različne pogoje temeljenja in dejansko velikost ponujenih objektov (volumen oziroma dolžino). Za takšen pristop se je naročnik odločil, ker za gradbeni del še niso izdelani projekti in ocena po popisih del ni možna, nepredvidena dela pa so zaradi tega ocenjena na 20%. Naročnik dalje navaja, da je bilo vrednotenje opravljeno s strani strokovno usposobljene osebe (univ. dipl. inženir gradbeništva) z dolgoletnimi izkušnjami, opravljenim strokovnim izpitom in s statusom pooblaščenega inženirja IZS. Naročnik opozarja na kriterije za ovrednotenje stroškov, ki jih je objavil v razpisni dokumentaciji:
- razlika do 100.000 EUR se sploh ne upošteva,
- če je razlika med 100.000 in 300.000 EUR, se upošteva vrednost 100.000 EUR,
- če je razlika med 300.000 in 500.000 EUR, se upošteva vrednost 300.000 EUR,
- če je razlika nad 500.000 EUR, se upošteva izračunana razlika.
V tem primeru je po navedbah naročnika razlika v stroških gradbenih del ocenjena po prej omenjenem načinu na 202.732 EUR in pri vrednotenju upoštevana v vrednosti 100.000 EUR. Naročnik opozarja tudi, da je v obrazloženem obvestilu prikazal strukturo teh stroškov ter da se načeloma vidi, da so odstopanja med posameznimi objekti mala, v mejah odstopanja dimenzij med ponudbama, glavna razlika pa je med stroški betonske stavbe, ki jo mora v celoti zgraditi naročnik sam. Naročnik navaja, da je vlagatelj stavbo predvidel bistveno manjšo (1.080 m3) v primerjavi z izbranim ponudnikom (2.250 m3) ter da samo razlika v ceni betonske stavbe znaša 215.840 EUR in je odločilna za cel izračun razlike stroškov gradbenih del. Kakršno koli vrednotenje gradbenih del "neodvisnih strokovnjakov" po prepričanju naročnika ne more drugače oceniti razmerje med velikostjo obeh stavb in bi rezultat lahko bil sicer nekoliko drugačen, v nobenem primeru pa razlika ne bi bila manjša od 100.000 EUR, da bi se v postopku vrednotenja ne upoštevala. Po naročnikovem mnenju bi vlagatelj moral več pozornosti posvetiti skrbnemu projektiranju v fazi priprave ponudb in pripraviti za naročnika ugodno rešitev, na pa prevaliti stroške gradbenih del iz jekla na beton in s tem posredno na naročnika.

16.) Stroški vzdrževanja
Naročnik opozarja, da se navedbe vlagatelja v tej točki ne nanašajo na nobeno od razpisanih meril in njihovo vrednotenje ter da ni razpisal merila stroški obratovanja, ki bi vključevali tudi stroške vzdrževanja, temveč je v skupini "Stroški" vrednotil podskupino "Razlika v porabi surovin in energije", na kar pa vlagatelj nima pripomb. Vlagatelj po navedbah naročnika neresnično trdi, da se tehnologija, ki jo zagotavlja, že več let uspešno uporablja na â??., saj je na tem objektu uporabljena tehnologija, kot jo ponuja izbrani ponudnik. Naročnik navaja tudi, da je preverjal strokovnost in pravilnost vrednotenja ponudb pri zunanji neodvisni strokovni instituciji, ki je potrdila pravilnost ocen vrednotenja za skupino "Tehnika" (ugovori vlagatelja od štev. 1 do 11), katerim vlagatelj v zahtevku za revizijo oporeka.

Naročnik na podlagi vseh gornjih navedb ugotavlja, da so navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo zgolj pavšalne in temeljijo na subjektivnem videnju vlagatelja, saj za podkrepitev svojih navedb po prepričanju naročnika ni ponudil nobenih dokazov. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne â??., skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne â??.., na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. â??., z dne â??â??.., za izdelavo izvedenskega (strokovnega) mnenja v predmetni zadevi določila podjetje â??.. (v nadaljevanju: izvedenec). Izvedencu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo prve in druge faze postopka, ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in izbranega ponudnika, dokumente o evaluaciji ponudb, obvestilo o oddaji naročila, obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, vlagateljev zahtevek za revizijo in naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v znesku 500.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. V dopisu, z dne â??.., s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma, vlagatelj navaja, da se ne strinja z imenovanjem pravne osebe namesto fizične, saj bi morala biti izvedenec fizična oseba z ustreznimi referencami, da bi bila zagotovljena transparentnost in nepristranskost. Vlagatelj še navaja, da izvedenec ni nepristranski, saj je pri gradnji naprav za razžvepljevanje že sodeloval z izbranim ponudnikom in bo po vsej verjetnosti sodeloval tudi pri â??... Vlagatelj meni, da je v Sloveniji težko zagotoviti nepristranskega izvedenca oz. strokovnjaka, zato predlaga, da bi izvedenca imenovali iz švedske ali Nizozemske, pri čemer predlaga tudi konkretna imena.

Državna revizijska komisija je z navedenim vlagateljevim dopisom, z dne â??.., seznanila podjetje â??.., ki je v zvezi s tem posredovalo izjavo, da podjetje â??., s strankama v postopku v tej zadevi ni v kakršnikoli povezavi, ki bi predstavljala zakoniti ali poslovniški razlog za izločitev, da ni sodelovalo pri izdelavi razpisne dokumentacije in postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter da se je v postopek vključilo šele na podlagi sklepa Državna revizijske komisije, št. â??., z dne â??â??, in sicer kot izdelovalec strokovnega mnenja o tem, ali je naročnik v obravnavanem primeru uporabil merila za izbor najugodnejše ponudbe na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, ter o korektnosti, matematični pravilnosti in strokovni utemeljenosti rezultatov ocenjevanja ponudb. Pri izvedbi dokazov je Državna revizijska komisija smiselno uporabila pravila ZPP (5. odstavek 3. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je izvedensko (stokovno) mnenje, ki so ga izdelali â??â??. (odgovorni vodja projekta), â??â??.. (odgovorni izvajalec svetovanja za strojni in tehnološki del), â??â??â?? (odgovorni izvajalec svetovanja za gradbeni del) in â??â??. (odgovorni izvajalec svetovanja za ekonomski del), prejela dne â?? in ga istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.

Vlagatelj je z dopisom, z dne â??.., zahteval povrnitev stroškov predujma za izvedenca v znesku 500.000,00 SIT.

Naročnik je dne â??. Državni revizijski komisiji posredoval dopis, iz katerega je razvidno, da se v pretežni meri strinja z ugotovitvami izvedenca saj je, kot navaja naročnik, strokovno mnenje kvalitetno pripravljeno in v globalu potrjuje pravilnost vrednotenja.

Vlagatelj zahtevka za revizijo pa je z dopisom, z dne â??., ponovno predlagal izločitev izvedenca in imenovanje drugega, obenem pa je podal svoje pripombe na izdelano strokovno mnenje. Iz pripomb vlagatelja zahtevka za revizijo je razvidno, da se vlagatelj v pretežni meri z izvedenskim mnenjem ne strinja in predlaga, da se le to dopolni. Glede na dejstvo, da je v tem dopisu vlagatelj zahtevka za revizijo predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja vlagatelja â??. kot stranke (257. člen in naslednji ZPP) glede izločitvenih razlogov izvedenca, je Državna revizijska komisija, dne â??., izvedla predlagani dokaz. Na zaslišanju je stranka uvodoma povedala, da je zaradi majhnosti slovenskega prostora na relevantnem trgu med podjetji velika povezanost, ob tem pa je predlagala, da se prebere pripravljalna vloga in da se vpogleda v članek v â??.â?? z naslovom "â??. nam ne â??â??.", čemur je Državna revizijska komisija tudi sledila.

Ob upoštevanju subsidiarnih določb ZPP (259. člen), je Državna revizijska komisija v postopku revizije obravnavanega javnega naročila izvedla tudi dokaz z zaslišanjem direktorja naročnika kot stranke v postopku in dne â??. zaslišala â??.... Stranka ni zanikala poslovnega sodelovanja z imenovanim izvedencem, pri tem pa je zatrjevala, da ne gre za takšno sodelovanje, ki bi pomenilo finančno podrejenost izvedenca od naročnika in v dokaz svojih navedb predložila spisek pogodb v preteklih letih vključno z njihovo vrednostjo. Obenem je navedla, da je iz predloženih pogodb razvidno, da izvedenec nikoli ni sodeloval na projektu, ki je predmet spora, je pa pripravil investicijski program naprave za razžvepljevanje dimnih plinov, â??â??, za katerega pa poudarja, da ni v nobeni povezavi z obravnavanim javnim naročilom.

Državna revizijska komisija je naročniku skladno z drugim odstavkom 7. člena ZPP z dopisom, z dne â??., posredovala vlagateljeve pripombe na mnenje izvedenca (strokovnjaka), z dne â??., vlagateljevo pripravljalno vlogo, z dne â??.., zapisnik o zaslišanju priče, z dne â??, ter vlagateljev predlog za izločitev imenovanega strokovnjaka in imenovanje drugega strokovnjaka. Prav tako je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne â??., vlagatelju posredovala naročnikovo stališče do mnenja izvedenca (strokovnjaka).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in izvedenega celotnega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj je v tem revizijskem postopku zahteval izločitev podjetja â??.., ki je skladno s sklepom izdelalo izvedensko (strokovno) mnenje. Iz trditev ni mogoče sklepati na obstoj izključitvenih (inhabilis), pač pa se je vlagatelj skliceval na njegovo nepristranskost oziroma obstoj t.i. odklonitvenih (suspectus) razlogov. Vprašanja izločitve izvedencev ZRPJN ne ureja, zato gre v tem primeru, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, uporabiti pravila 70. in nasl. členov ZPP-ja, v smislu zgornjih trditev torej 6. točke 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po prvem odstavku 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik.

Državna revizijska komisija predlogu vlagatelja za izločitev izvedenca ni ugodila. V dokaznem postopku je bilo ponovno ugotovljeno poslovno sodelovanje med podjetjem â??., in naročnikom, s čimer je izvedenec Državno revizijsko komisijo seznanil preden je prevzel delo, prav tako pa je bilo Državni revizijski komisiji znano dejstvo, da je izvedenec pripravljal investicijski program, kar naj bi bil tudi po mnenju vlagatelja odklonitveni razlog. Ker je bila Državna revizijska komisija z tema dvema dejstvoma seznanjena že ob določitvi izvedenca in je že v tej fazi presodila, da odklonitveni razlogi niso podani, novih dokazov, ki bi potrjevali dvom v nepristranost izvedenca, pa vlagatelj ni predložil, oziroma v postopku ni uspel dokazati obstoj odklonitvenih razlogv, je bilo njegov predlog potrebno zavrniti. Po mnenju Državne revizijske komisije, tovrstno sodelovanje, glede na njegovo naravo in obseg, ne more vzrokovati dvoma v njegovo nepristranskost (arg. 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 247. členom ZPP (vključno z delom pri izdelavi investicijskega programa za odžvepljevanje dimnih plinov), ki pa ga Državna revizijska komisija ni štela kot razlog za izvedenčevo izločitev iz postopka. Smiselno enako velja tudi za (fizične) osebe, ki so za podjetje â??.., pripravile izvedensko (strokovno) mnenje. Prav tako kot razmerje med podjetjem â??â??, ne more pogojevati sklepa o "dvomu o nepristranskosti", velja tudi za razmerje med podjetjem â??.. in izbranim ponudnikom. Vlagatelj namreč trditev za obstoj odklonitvenih razlogov v tej zvezi ni zatrjeval. Pri tem pa je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljevo navedbo, da bo glede na dejstvo, da je podjetje â??.., sodelovalo z izbranim ponudnikom na obeh instaliranih čistilnih napravah, imenovani izvedenec po vsej verjetnosti z izbranim ponudnikom sodeloval tudi na predmetnem poslu. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi tega razloga ne gre upoštevati, saj je bodoče sodelovanje izvedenca na posameznih projektih stvar njegove poslovne odločitve v prihodnosti, ki pa na sedanji trenutek odločanja ne more vplivati.

Ker torej odklonitveni razlogi po mnenju Državne revizijske komisije ne obstajajo, Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu vlagatelja za imenovanje izvedenca iz tujine. Državna revizijska komisija pa je tudi zavrnila dokazni predlog pooblaščenke naročnika, ki je predlagala izvedbo dokaza, da se preveri sodelovanje med člani konzorcija vlagatelja in â?? ter pridobi pravila o neodvisnem sodelovanju po katerih dela. Državna revizijska komisija je takšen dokazni predlog zavrnila iz razloga, ker je takšno ugotavljanje teh dejstev za odločanje brezpredmetno, saj naročnik ni navedel, čemu bi naj dokazovanje bilo namenjeno (pravila o povezavi trditvenega in dokaznega bremena). Naročnik namreč izločitve izvedenca ni predlagal. Za izločitev izvedenca se namreč uporabljajo določbe 71. člena (ko sam izvedenec zahteva izločitev) ali 72. člena (po katerem lahko zahtevajo izločitev stranke). To pa je tudi bistvena razlika med izločitvenimi in odklonitvenimi razlogi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Naročnik v postopku oddaje javnega naročila izbere najugodnejšega ponudnika tako, da posamezne (pravilne) ponudbe objektivno oceni in razvrsti na podlagi vnaprej določenih meril, ki izražajo naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, je naročnik sicer avtonomen, vendar pa merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. 50. člen ZJN-1 od naročnika med drugim zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Tudi sam način ocenjevanja ponudb mora biti objektivno artikuliran, medsebojno primerljiv in naknadno preverljiv- iz dokumentacije o ocenjevanju ponudb mora biti razvidno, na podlagi katerih konkretnih lastnosti je določena ponudba pri posameznem merilu prejela določeno število točk.

Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno merilo oz. način ocenjevanja oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 10. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonito določenega merila ali načina ocenjevanja. Ker se zainteresirani ponudnik z načinom določitve meril in načinom ocenjevanja seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Navedeno pomeni, da vlagatelj po prejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede načina ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja meril. Ti parametri, določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča. Državna revizijska komisija lahko zato v fazi po izdaji odločitve o dodelitvi naročila le preveri, ali je naročnik vnaprej določena merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil tako, kot je bilo to opisano v razpisni dokumentaciji, torej, ali je prejete ponudbe ocenjeval na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ali je ocenjevanje skladno z vnaprej pripravljeno metodologijo vrednotenja ponudb ter ali so rezultati ocenjevanja v tem smislu objektivni ter matematično pravilni.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, ki jo sestavljajo določila, vsebovana v treh zvezkih (zvezek 1: Splošni del in zvezek 2: Tehnični del, maj 2002 ter zvezek 3: Razpisna dokumentacija â??. - izbira kandidatov za dobavo opreme in storitev za napravo za razžveplanje dimnih plinov na bloku â??., 2. stopnja razpisa - ponovljen razpis, december 2002, ki obsega dodatna navodila ponudnikom na osnovi določil zvezka 1, poglavje 2 razpisne dokumentacije) vnaprej objavil merila za izbiro najugodnejše ponudbe s pripadajočimi vrednostnimi utežmi (zvezek 3, strani 12 do 18), medtem ko je metodologijo vrednotenja ponudb določil v zvezku 1, prilogi štev. â?? razpisne dokumentacije. Pri preverjanju rezultatov ocenjevanja ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika v mejah navedb iz revizijskega zahtevka (2. odstavek 19. člena ZRPJN), se je Državna revizijska komisija oprla na strokovno mnenje izvedenca, ki je povzeto v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Izvedenec je strokovno mnenje pripravil na podlagi pregleda relevantne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, pri čemer je pregled dokumentacije obsegal tehnološki, strojni, gradbeni in ekonomski vidik posameznih navedb iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, vezanih na ocenjevanje ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika po posameznih spornih merilih.

Državna revizijska komisija meni, da strokovno mnenje predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

1.) Pri presoji očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na oceno ponudbe izbranega ponudnika v podskupini "Tehnološki proces" - "Doziranje apnenca v pralnik", je po izvedenčevem mnenju potrebno upoštevati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v tehnološki shemi navedel rešitev, ki v tehnološkem smislu že odstopa od prvih klasičnih rešitev posode z mešalom ter črpalko in predvideva gravitacijsko doziranje v pralnik brez črpalke. Po izvedencu znanih podatkih je bila ta rešitev vključena v tehnološko shemo, ki je sestavni del razpisne dokumentacije zato, ker se je sistem priprave in gravitacijskega doziranja suspenzije apnenca v pralnik, ki je izveden na bloku â??, v praksi pokazal kot zelo dobra rešitev. Z razpisno dokumentacijo je bilo dovoljeno ponuditi tudi sistem, ki ga ponuja vlagatelj. Izvedenec ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predvidel klasično in uveljavljeno tehnično rešitev priprave sveže suspenzije apnenca (mleti apnenec + voda) v procesni posodi z mešalom in doziranje pripravljene suspenzije v pralnik s pomočjo črpalk. Posoda je ena z enim mešalom, črpalki sta dve (ena delovna in ena rezervna). Dejstvo je, ugotavlja izvedenec, da razvoj in uvajanje sodobnejših tehničnih rešitev posameznih sistemov v sklopu ražveplalnih naprav v razvitih državah v obdobju zadnjih let niso bili tako intenzivni, predvsem zaradi manjšega števila izvedenih naprav ter da so nekateri nosilci tehnologij tako ostali pri klasičnih tehničnih rešitvah. Tehnološko tehnična rešitev izbranega ponudnika brez mešala v posodi in z gravitacijskim doziranjem, predstavlja po mnenju izvedenca v primerjavi z rešitvijo na bloku â??. še dodatno posodobitev (poenostavitev) sistema priprave in doziranja suspenzije apnenca. Takšna rešitev, ki je tudi plod prizadevanj za optimalnejšo izrabo razpoložljivega prostora, je v primeru â??. po izvedenčevem mnenju še posebej dobrodošla, kajti razpoložljivi prostor je na lokaciji â??.. zelo omejen. Obravnavana tehnična rešitev vlagatelja je tehnološko in tehnično enostavnejša (ne vključuje opreme z rotirajočimi deli, ki je praviloma bolj podvržena okvaram in obrabi ter zahteva več vzdrževanja). Do argumentacije vlagatelja glede večje učinkovitosti mešanja in boljše kvalitete pripravljene suspenzije v posodi z mešalom se je po izvedenčevem mnenju težko opredeliti. Bistvena je učinkovitost razžveplalne naprave kot celote; posledica morebitne slabše (manj homogeno) pripravljene suspenzije se lahko kaže tudi v večji porabi absorpcijskega sredstva, kar pa je bilo s kvantitativnimi merili v postopku primerjave ponudb posebej ovrednoteno in upoštevano. Po oceni izvedenca je v tehnološkem smislu sistem (ali podsistem), ki zagotavlja pripravo sveže suspenzije ustrezne kvalitete, v napravah, katerih zasnova je inovativna, enostavna in učinkovita, upravičena do ocene "zelo dobro". Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek vlagatelja, ki zadeva ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika v podskupini "Tehnološki proces" - "Doziranje apnenca v pralnik", ni utemeljen.

2.) V zvezi z vlagateljevim očitkom naročniku, da je bilo pri ocenjevanju razporeditve zgradb z navedbo utemeljitve "Vsa oprema je v eni stavbi, lažje vzdrževanje in posluževanje â??" merilo v podskupini "Dispozicije" - "Razporeditev zgradb" uporabljeno napačno, oziroma da bi moral naročnik utemeljitev, v kateri kot prednost navaja lažje vzdrževanje in posluževanje, uporabiti pri elementu "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje" in ne pri elementu "Razporeditev zgradb", izvedenec opozarja na risbo št. â??, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in ki predstavlja namestitev zgradb in opreme po predvidevanju naročnika ter s tem eno od sprejemljivih variant razporeditve zgradb razžveplalne naprave. Omenjena zasnova predvideva dve ločeni zgradbi. Koncepti razporeditve opreme se pri posameznih nosilcih tehnologije razžveplanja razlikujejo, zato razporeditev, ki je podana v razpisni dokumentaciji v skladu z ugotovitvami izvedenca ne more biti zavezujoča. Izvedenec opozarja, da so nosilci tehnologij razžveplanja specializirani za projektiranje in pri snovanju tovrstnih naprav v fazi ponudbe uporabijo pridobljene izkušnje. Od ponudnikov se pričakuje, da razen v primerih, ko je razpisana zavezujoča razporeditev zgradb, v ponudbi predložijo dispozicijske rešitve, ki so bolj dovršene od okvirnih zasnov naročnika in prilagojene specifičnim tehnološkim rešitvam ponudnika. Izvedenec ugotavlja, da se je vlagatelj s svojim konceptom razporeditve zgradb zelo približal razporeditvi iz razpisne dokumentacije, medtem ko je izbrani ponudnik dispozicijsko rešitev v fazi priprave ponudbe obdelal povsem na novo, jo dodelal in uspel z namestitvijo procesne opreme v eni zgradbi. Takšna razporeditev po izvedenčevem mnenju prinaša naročniku prednosti, ki se dejansko odražajo v lažjem vzdrževanju in posluževanju, predvsem pa boljši preglednosti nad vgrajeno opremo.
V zvezi z navedbo vlagatelja o napačni uporabi meril pa izvedenec ugotavlja, da utemeljevanje razporeditve zgradb v podskupini "Dispozicije" z navedbo lažjega vzdrževanja in posluževanja ni bilo primerno uporabljeno. Takšna utemeljitev je namreč po izvedenčevem mnenju primerna za element "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje", ki je prav tako razvrščen v podskupino "Dispozicije".
Vidik varnosti, ki ga navaja vlagatelj, je po mnenju izvedenca sicer pomemben, vendar po izvedenčevi oceni pri obravnavani tehnologiji razžveplanja dimnih plinov ni posebej izpostavljen. Požarna ogroženost je majhna, tudi posebnih nevarnosti na področju varnosti in zdravja pri delu (razen na področju hrupa) ni.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik pri ocenjevanju obeh ponudb po merilu v podskupini "Dispozicije" - "Razporeditev zgradb" ni dosledno uporabil v razpisni dokumentaciji navedeno metodologijo vrednotenja ponudb, oziroma da je utemeljitev podeljene ocene neustrezna oziroma pomanjkljiva.

3.) V zvezi z vlagateljevim očitkom, da mu je bilo pri elementu, ki obravnava razporeditev opreme v zgradbah, neupravičeno dodeljeno nižje število točk (5 točk) in da je bilo pri tem uporabljeno nepravilno merilo, izvedenec pojasnjuje, da ima pri razporejanju opreme v zgradbe, še zlasti agregatov z rotirajočimi deli in velikih pogonskih moči (obtočne črpalke pralnika, kompresorji oksidacijskega zraka, kompresorji delovnega in transportnega zraka, druge večje črpalke, transformatorji, itd.), postavitev na koti 0,00 m (kota terena) vedno prednost pred drugimi rešitvami, saj je tako bistveno laže obvladovati vibracije in njihovo prenašanje na sosednje konstrukcije ter širjenje hrupa. Zaradi zelo omejenih prostorskih možnosti na platoju bodoče NRDP, se je pri projektiranju naprave po izvedenčevem mnenju tega principa težko dosledno držati; vsekakor pa se je tega principa potrebno držati pri namestitvi največjih agregatov, kamor nedvomno sodijo tudi puhala oksidacijskega zraka. Izvedenec opozarja, da sta v razpisni dokumentaciji puhali za oksidacijo vrisani na koti 0,00 m ter ugotavlja, da tako ne drži navedba vlagatelja, da je v njegovi ponudbi oprema, vključno s kompresorsko postajo, razporejena v skladu z razpisno dokumentacijo. Namestitev kompresorske postaje oziroma kompresorjev oksidacijskega zraka (vir vibracij in hrupa) v prostor, ki je lociran poleg komandne sobe, je po izvedenčevem mnenju dejansko neugodna. Ker gre torej pri vlagateljevi ponudbi po mnenju izvedenca za rešitev, ki je slabša od z razpisom predvidene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dodelitev nižje ocene (5 točk) vlagatelju za element "Razporeditev opreme v zgradbah" upravičena ter v skladu z v razpisni dokumentaciji opisano metodologijo vrednotenja ponudb.

4.) V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na oceno njegove ponudbe v podskupini "Dispozicije" - "Pogoji za gradbena dela", izvedenec ugotavlja, da je v pogojih, ko je v času redne zaustavitve enote â??. v â?? (podaljšani remont) potrebno izvesti novo povezavo dimnih kanalov s priključitvijo na dimnik in s tem zagotoviti obratovanje enote â?? tudi v času kasnejše izgradnje NRDP (fazna izgradnja), brez dvoma prednost, če se dimni kanal lahko izvede v dokončni izvedbi. Izvedba začasnega podpiranja dimnih kanalov je povezana z višjimi stroški in določenimi težavami pri kasnejši izgradnji objektov pod dimnimi kanali (izvajanje gradbenih del in izpolnjevanje terminskega plana), kasnejša gradnja objektov pod dimnimi kanali ni neizvedljiva, je pa močno otežena. Iz navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je dodelitev nižje ocene (5 točk) vlagatelju za element "Pogoji za gradbena dela" upravičena ter skladna z v razpisni dokumentaciji opisano metodologijo vrednotenja ponudb.

5.) Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb v podskupini "Dispozicije" - "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje", je potrebno upoštevati, da z razpisno dokumentacijo namestitev dvigal sicer ni bila podrobneje določena, je pa navedeno, da morajo število ostalih dvigal, vrsta dvigal, njihova razporeditev in nosilnost omogočati vzdrževanje celotne opreme. Ocena elementa "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje" bi po mnenju izvedenca sicer lahko (poleg razporeditve dvigal) zajela še druge vidike, ki v okviru razporeditve (dispozicije) naprav vplivajo na pogoje vzdrževanja in posluževanja (npr. odlagalne površine â??), vendar je v času izvajanja vzdrževalnih del in za posluževanje pomembna predvsem možnost dostopa do opreme. Dejstvo pa je, ugotavlja izvedenec, da ustrezna razporeditev in ustrezno število dvigal bistveno pripomorejo k lažjemu vzdrževanju. Na osnovi opravljenega podrobnega pregleda tako izvedenec zaključuje, da elektro motorna dvigala izbranega ponudnika omogočajo posege v območju pralnika in silosa apnenca, to je tudi na večjih višinah, medtem ko način izvajanja vzdrževalnih posegov na omenjenih napravah iz ponudbe vlagatelja ni jasno razviden. Glede na navedeno se izvedenec strinja, da se obravnavani vidik osredotoči na razporeditev dvigal in pri tem dvigalom pripiše ključna vloga za potek vzdrževanja in posluževanja. Ob navedenem Državna revizijska komisija meni, da je naročnik izbranemu ponudniku v tem segmentu ocenjevanja ponudb upravičeno dodelil višjo oceno kot vlagatelju.

6.) V zvezi z očitkom vlagatelja, ki zadeva oceno ponudbe izbranega ponudnika v podskupini "Komponente" - "Ventilator vleka", izvedenec meni, da je naročnik podal povsem korektno obrazložitev dodeljene ocene. Izkoristek ventilatorjev vleka, ki sta vključena v ponudbi izbranega ponudnika, je po izvedenčevih ugotovitvah namreč občutno višji od izkoristka ventilatorjev vleka vlagatelja (razlika presega tolerance pri meritvah), zato je po mnenju Državne revizijske komisije pri izbranem ponudniku dodelitev višjega števila točk (15 točk) v tej podskupini za izkoristek ventilatorja vleka povsem upravičena.

7.) V zvezi z očitkom vlagatelja, ki se nanaša na oceno ponudbe izbranega ponudnika v podskupini "Komponente" - "Lopute dimnih plinov - izvedba", je potrebno ugotoviti, da je v razpisni dokumentaciji v točki 4.17.1: Strojno tehnološke naprave (podtočka 05: Zaporne lopute) zapisano: "Zaporne lopute so dvojne lopute in zagotavljajo â?? ustrezno tesnjenje za varno vzdrževanje razžveplalne naprave pri obratovanju s pretokom dimnih plinov po obvodu za vse obratovalne pogoje" (stran 51). Izvedenec težko ocenjuje, pri kakšnih obratovalnih pogojih bi tehnična rešitev z eno dvosmerno - enokrilno loputo (by-pass loputo) lahko povzročala težave pri obratovanju kotla. Dejstvo pa je, ugotavlja izvedenec, da razpisna dokumentacija navaja dvojne lopute, pri čemer je bistvo zahtevanega ustrezno tesnjenje. Izbrani ponudnik je v podatkovnih listah navedel podatek o netesnosti dvosmerne - enokrilne by-pass lopute s tesnilnim zrakom 0 %, kar ustreza zahtevanim pogojem. Prav tako je vlagatelj v podatkovnih listah za ponujene tri segmentne lopute, ki so vse opremljene s sistemi tesnilnega zraka, navedel podatek o zagotovljeni stopnji netesnosti 0 %. Izvedenec pojasnjuje, da je glavna pomanjkljivost segmentnih loput v tem, da so po določenem času obratovanja podvržene deformacijam, kar ima za posledico določeno stopnjo netesnosti ter da je za loputo, ki je vgrajena na vstopu v napravo, tesnost še posebej pomembna, kajti pri obratovanju skozi by-pass kanal vroči dimni plini nikakor ne smejo prodreti v napravo, kjer potekajo vzdrževalna dela (varnostni vidik). Deformirane segmente lopute je zato potrebno redno pregledovati in popravljati, kar je povezano z visokimi stroški. Ob navedenem se izvedenec strinja z ugotovitvijo naročnika, da sama by-pass loputa (dvosmerna - enokrilna loputa) izbranega ponudnika zagotavlja zanesljivejše tesnjenje na vstopu v napravo, s tem pa je dodelitev ocene "zelo dobro" tudi po mnenju Državne revizijske komisije upravičena.

8.) V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik v podskupini "Komponente" - "Posoda za suspenz apnenca - izvedba" po njegovem mnenju sporno tehnično rešitev izbranega ponudnika kar dvakrat nagradil s 15 točkami, izvedenec ugotavlja, da gre pri ponudbi izbranega ponudnika za poenostavitev sistema priprave in doziranja suspenzije apnenca v pralnik, to je, za tehnično enostavnejšo, vendar učinkovito izvedbo sistema s posodo za pripravo suspenzije. Ob navedenem po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je ponudba izbranega ponudnika po navedenem merilu neupravičeno prejela oceno 15 točk. Kar zadeva vlagateljevo trditev, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika za isto rešitev "kar dvakrat nagradil" z najvišjo oceno, pa je potrebno ugotoviti, da eventualno podvajanje uporabe meril, izhaja neposredno iz v razpisni dokumentaciji objavljenih meril, ki predvidevajo ločeno oceno za tehnologijo doziranja apnenca in ločeno oceno za izvedbo opreme. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijskega zahtevka v tej smeri ni več mogoče meritorno obravnavati, saj je navedena vlagateljeva trditev v skladu s določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozna.

9.) V zvezi z vlagateljevim očitkom, da naročnik ne navaja prednosti, ki naj bi jih imela kombinirana mešala pralnika z dovodom oksidacijskega zraka v cono propelerja, ki so predvidena s ponudbo izbranega ponudnika in so bila ocenjena s 15 točkami, je potrebno upoštevati, da v razpisni dokumentaciji način in izvedba mešal v pralniku niso posebej definirani. Situacija je po izvedenčevem mnenju podobna kot v primeru priprave sveže suspenzije (točka 1). Izvedenec ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predvidel klasično in uveljavljeno tehnično rešitev mešanja suspenzije v pralniku s tremi manjšimi mešali, medtem ko se je izbrani ponudnik odločil za vgradnjo mešal večjih dimenzij, ki so v svoji zasnovi kombinirana in omogočajo dovod oksidacijskega zraka direktno v cono propelerja. Izvedenec pojasnjuje, da so nekateri nosilci tehnologij razžveplanja zaradi zahtev po doseganju vse višjih stopenj oksidacije kalcijevega sulfita v kalcijev sulfat (sadro) v zbiralniku pralnika, razvili mešala, ki omogočajo dovod oksidacijskega zraka neposredno v cono mešala, kjer je učinek mešanja največji, s čimer je dosežena tudi učinkovitejša izraba oksidacijskega zraka za oksidacijo sulfita v sulfat. Omenjena tehnična rešitev je po mnenju izvedenca sodobnejša in je plod razvoja v obdobju, ko so se zahteve za uporabo sadre v koristne namene stopnjevale. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da je izvedba mešal v pralniku pri izbranem ponudniku upravičeno ocenjena z višjo oceno (15 točk).

10.) Kar zadeva očitke vlagatelja, ki se nanašajo na oceno njegove ponudbe v podskupini "Komponente" - "Mešala v pralniku - zmogljivost" izvedenec ugotavlja, da je o tem, ali je zmogljivost mešal v pralniku pri enem ali drugem ponudniku ustrezna ali pri enem od njiju celo boljša, mogoče sklepati le na osnovi moči ponujenih pogonskih motorjev, ni pa pri danih rešitvah mogoče ocenjevati učinkovitosti mešanja suspenzije na enoto moči pogonskih motorjev. Izvedenec opozarja, da moč elektro motorjev za pogon mešal določi ponudnik na osnovi izračunov in lastnih izkušenj, pridobljenih na izvedenih referenčnih objektih ter da je grobo oceno učinkovitosti mešanja pri vlagatelju možno napraviti edino s primerjavo z izvedenim stanjem na bloku â??., ki obratuje s pralnikom istega nosilca tehnologije. Izbrani ponudnik je ponudil tri mešala z motorji moči 3 x 55 kW (skupna moč mešal 165 kW), vlagatelj pa je ponudil 3 mešala z motorji moči 3 x 22 kW (skupna moč za mešanje 66 kW). V kolikšni meri je večja moč motorjev za pogon mešal pri izbranem ponudniku posledica sistema dovajanja oksidacijskega zraka v območje propelerja (in ali sploh je) izvedenec ni mogel oceniti. Oba ponudnika, skladno z razpisnimi zahtevami, jamčita maksimalno vsebnost kalcijevega sulfita v sadri 0,7 %, večja poraba električne energije pa je posebej vrednotena pri izračunu stroškov. Izvedena naprava na bloku â?? pokaže, ugotavlja izvedenec, da je specifična moč za pogon mešal ca 0,036 kW/m3 suspenzije v pralniku. V ponudbi vlagatelja ta pokazatelj znaša 0,049 kW/m3, kar je za več kot za 35 % večja specifična poraba energije za mešanje. Ob vsem navedenem utemeljitev naročnika, da se na osnovi majhne moči motorjev pričakuje slab efekt mešanja, za kar mu je bilo tudi dodeljeno nižje število točk, po mnenju Državne revizijske komisije ni ustrezna.

11.) Dodelitev večjega števila točk (15 točk) izbranemu ponudniku v podskupini "Komponente" - "Dvigala - osebno/tovorno dvigalo" je po mnenju Državne revizijske komisije upravičena in v skladu z metodologijo vrednotenja ponudb iz razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je namreč naročnik predvidel kombinirano osebno/tovorno dvigalo (lift) dimenzij ca 1,5 m x 1,8 m, izbrani ponudnik pa je v ponudbo vključil osebno/tovorno dvigalo s kabino dimenzij 1,8 m x 2,6 m. Velikost kabine dvigala po prepričanju izvedenca ni nepomembna, posebno v času izvajanja remontov, ko se dvigalo uporablja za transport opreme, večja kabina dvigala pa po njegovi oceni pomeni višji standard, predvsem pa olajšuje delo v času remontov (večja uporabnost dvigala).

12.) Tudi glede ocene, ki jo je naročnik dodelil ponudbi izbranega ponudnika v skupini "Reference" - "Reference nosilca tehnologije", Državna revizijska komisija nima pomislekov. (Državna revizijska komisija je omenjeno vlagateljevo navedbo obravnavala meritorno, saj ni mogoče slediti naročniku, da je ta vlagateljeva navedba prepozna v smislu 5. odstavka 12. člena ZRPJN). V materialu, ki ga je naročnik predložil Državni revizijski komisiji, je iz kopij dokumentov pod zaporednimi št. 58, 59 in 60 razviden prenos pravic do iznajdb in tehničnega znanja s strani â??.. na â??.., sklenjen z notarsko kupno pogodbo, z dne 10.09.1999. Podjetje â?? se je preimenovalo v â??., le ta pa v â??.. Priložene so kopije iz registra družb in pisno stališče â??... Podjetje â??., katerega pravice so bile v celoti prenesene na pravne prednike člana konzorcija izbranega ponudnika, ki razpolaga z več kot 10 referenčnimi objekti, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dodelitev 15 točk izbranemu ponudniku po navedenem merilu pravilna in v skladu z metodologijo za ocenjevanje ponudb, ki je opisana v razpisni dokumentaciji.

13.) V zvezi z navajanji vlagatelja, ki se nanašajo na oceno ponudbe izbranega ponudnika v skupini "Reference" - "Ustreznost referenčne naprave", Državna revizijska komisija opozarja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev in ne postavljanju vprašanj (temu je namenjen postopek oddaje javnega naročila, vključno z obrazloženim obvestilom). Vkljub temu velja omeniti navedbo izvedenca, ki po pregledu dokumentacije ugotavlja, da sta ponudnika navedbe o referenčnih napravah podala že v 1. fazi predmetnega razpisa, pri čemer so bili ti podatki uporabljeni za odločitev o usposobljenosti ponudnikov. V metodologiji za izbor kandidata v 2. stopnji vrednotenja (razpisna dokumentacija - zvezek 3) je določeno, da se ocena elementa "Ustreznost referenčne naprave" izvede skladno s točko 3 metodologije za vrednotenje ponudb. Izvedenec je pregledal podatke o referenčnih napravah, ki jih je podal izbrani ponudnik ter po pregledu karakteristik navedenih referenčnih naprav, ki so bile sicer priložene ponudbi v 1. fazi razpisa, ugotovil, da je bila izbranemu ponudniku za referenčno napravo korektno podeljena ocena "skladno z razpisom".

14.) V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe v skupini "Stroški" - "Cena, plačilni pogoji in dinamika plačil", je najprej potrebno zavrniti trditev vlagatelja, da je naročnik v poglavju 5.3.3 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudniki v ponudbi opredelijo tudi pogoje kreditiranja. V razpisni dokumentaciji je namreč pod točko 5.3.3. zapisano: "Kandidat lahko ponudi tudi kreditiranje â??" ter v nadaljevanju: "V primeru, da kandidat ponudi tudi kreditiranje â??", iz česar je mogoče jasno razumeti, da je vključitev kredita v ponudbo le možnost ne pa tudi obveza ponudnika. Glede na dejstvo, da je vlagatelj ponudil kredit s pogojem, da je za zavarovanje kredita potrebno predložiti garancijo lastnika â??, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev naročnika, da se ponujeni kredit vlagatelja ne upošteva pri vrednotenju njegove ponudbe, pravilna, saj naročnik v tem postopku javnega naročila ni predvidel za zavarovanje kredita ponuditi garancije lastnika â??. Prav tako ni mogoče trditi (kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo), da je bil naročnik v takšnem primeru (ko se ni odločil sprejeti možnost kredita s strani ponudnikov) dolžan navesti vire in pogoje financiranja projekta s strani tretjih oseb, saj je način financiranja prepuščen naročniku.

15.) V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na skupino "Stroški" - "Razlika v stroških gradbenih del" je izvedenec vpogledal v izračun ocene stroškov gradbenih del, ki jih mora v primeru posameznega ponudnika pokriti naročnik. Izvedenec ugotavlja, da je ocena izdelana z zadostno natančnostjo tako, da lahko potrdi ugotovitvi, da je razlika med gradbenimi stroški za oba ponudnika večja od 100.000 EURO, te ocene pa po njegovem mnenju ne morejo spremeniti niti dejstva, ki so vezana na procent rezerve, eskalacijske faktorje cen in podobno. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik korektno uporabil v razpisni dokumentaciji navedeno merilo za razliko v stroških gradbenih del.

16.) Kar zadeva očitke vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju stroškov vzdrževanja ni upošteval dejstva, da se tehnologija, ki jo zagotavlja vlagatelj, že več let uspešno uporablja na â??. blok â?? in blok â??, je potrebno ugotoviti, da v razpisni dokumentaciji opisana metodologija vrednotenja ponudb na nobenem mestu ne predvidela, da bi se navedeni elementi sploh ocenjevali, zato je potrebno navedene očitke vlagatelja zavrniti kot neutemeljene, saj ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost ocenjevanja obeh ponudb. Kolikor pa se nanaša na alternativno določitev meril, je takšno navajanje skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN nepravočasno.

Na podlagi preučitve celotne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila ter še zlasti spredaj povzetih ugotovitev izvedenca Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obravnavanem primeru pri ocenjevanju ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika ni v celoti ravnal v skladu s pravili ZJN-1, ki urejajo fazo vrednotenja oziroma ocenjevanja ponudb. ZJN-1 v 4. odstavku 50. člena (Določitev meril) namreč izrecno določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Iz mnenja izvedenca pod točkami 2 in 10 pa jasno izhaja, da pri dodeljevanju ocene ponudb po merilih v podskupinah "Dispozicije" - "Razporeditev zgradb" in "Komponente" - "Mešala v pralniku - zmogljivost" naročnik ni dosledno uporabil v razpisni dokumentaciji navedeno metodologijo vrednotenja ponudb oziroma pridobljenih rezultatov vrednotenja ustrezno artikuliral. Ugotoviti je torej, da naročnik v obravnavanem primeru pri ocenjevanju ponudb v nekaterih spornih segmentih ocenjevanja ponudb, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ni uporabil meril za izbiro najugodnejše ponudbe način, kot so bila opisana in vrednotena ter da je s tem prekršil prej navedeno določilo 4. odstavka 50. člena ZJN-1. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija skladno s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločiti tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s 2. odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo zato ob ponovnem ocenjevanja obeh ponudb dolžan dosledno upoštevati določila lastne razpisne dokumentacije, ki določajo metodologijo vrednotenja ponudb.

Zgornjo odločitev je Državna revizijska komisija sprejela na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil ZPP, 7., 212. člen in nasl., v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni pravočasni presoji drugih navedb in dokazov, odločitev Državne revizijske komisije pri posameznih navedbah (merilih) enaka.

Ob navedenem pa Državna revizijska komisija navedb vlagatelja, z dne 24.6.2003, kolikor jih gre šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi navedbami, pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni, do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih zahtevkov in novih dejstev, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. in 3. točko izreka tega sklepa.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju prizna strošek, ki je bil potreben za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer strošek za izvedbo dokazov z izvedencem v višini 480,000,00 SIT. Ker je vlagatelj za izvedbo dokaza dne 13.6.2003 založil predujem v višini 500,000,00 SIT, se preostanek založenega zneska v višini 20,000,00 SIT vrne vrne vlagatelju na transakcijski račun â??â??, štev. ... Priglašeni stroški pooblaščenke naročnika v višini 2000 odvetniških točk z 20% DDV, se zavrnejo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.