018-108/03

Številka: 018-108/03-22-750

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatuâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup naprave za razžvepljevanje dimnih plinov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave â??., objavil javni razpis za napravo za razžvepljevanje dimnih plinov. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. â??., z dne â??., je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral konzorcij â??..Vlagatelj je z dopisom, z dne â??., skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne â??. (z opravilno številko dokumenta â??..).

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj kot vodilni partner konzorcija â??â??. pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne â??., v katerem ugovarja zoper domnevno nepravilno uporabo oz. neuporabo meril.

Naročnik je z dopisom, z dne â??., Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V obrazložitvi navedenega predloga naročnik utemeljuje razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za tiste, ki bi lahko bili oškodovani. Naročnik navaja, da mu sklep Vlade RS z dne â??.. nalaga sklenitev dolgoročne pogodbe o prednostnem dispečiranju električne energije z upravljalcem prenosnega omrežja. Ta pogodba bo naročniku služila kot garancija za najem kredita za izvedbo javnega naročila. Dolgoročna pogodba bo naročnika zavezovala, da ob ustrezni dinamiki in količini dobavljene električne energije, skladno s potrebami â??â??. (600.000 premoga - ton/leto, 563 GWh), zagotavlja nemoteno dobavo električne energije elektro energetskemu sistemu v RS. Hkrati ima naročnik že sklenjene pogodbe o zagotavljanju sistemskih storitev, tako za sekundarno regulacijo kakor tudi za regulacijo napetosti in dobavo jalove moči. Naročnik navaja, da v primeru, če se predmetno javno naročilo ne bo nadaljevalo v letošnjem letu, ne bo mogel izvesti (v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 2003 in sprejetim sklepom skupščine z dne â??., da naročnik začne z realizacijo investicije) začetka in končanja del po sprejetem terminskem planu, ki je vezan na remont naročnika v letošnjem letu. Remont naročnika je predviden in usklajen v času od â??. do â??... V istem roku je pri naročniku predviden tudi začetek del po oddanem javnem naročilu, in sicer pripravljalnih del, rušitvenih del, kakor tudi izgradnje novih dimovodnih kanalov, ki so nujno potrebni za obratovanje naročnika in izpolnjevanje zgoraj navedenih pogodb. Izvedena navedena dela so pogoj za izgradnjo čistilne naprave ob nemotenem delovanju in obratovanju naročnika. Če se dela po javnem naročilu ne bodo pričela in končala v navedenem roku, ampak šele po dokončnem in pravnomočnem postopku oddaje javnega naročila, bo moral naročnik izven usklajenih in dogovorjenih rokov iz navedenih pogodb ustaviti elektrarno in izvršiti dela v drugem roku, kar bi za naročnika pomenilo veliko škodo, ki se kaže v izpadu mesečnega prihodka naročnika in znaša 850.000.000,00 SIT na mesec, kot tudi plačilo pogodbene kazni upravljalcu prenosnega omrežja v višini cca. 45.000.000,00 SIT na mesec. Posredno pa lahko nastane škoda, ki bo bremenila naročnika, zaradi zaustavitve elektrarne tudi â??â?? zaradi spremenjene dinamike in količine dobav premoga v drugi polovici leta 2003. Po mnenju naročnika iz navedenega izhaja, da bi mu zaradi zadržanja nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila nastala velika škoda, ki ni sorazmerna s škodo, ki bi nastala vlagatelju zahtevka za revizijo v delu njegovega morebitnega dobička v primeru pridobitve posla. Naročnik še dodaja, da se bo v primeru, če se javno naročilo ne nadaljuje, ponudbena cena izbranega kandidata povečala za cca. 11.000.000,00 SIT za vsak mesec zamude pri pričetku izvajanja del (povišanje cene pa ima predvideno v svoji ponudbi tudi vlagatelj).
Naročnik v nadaljevanju utemeljuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila in navaja, da je njegova skupščina dne â??.. sprejela dokončen sklep za realizacijo investicije, ki je predmet javnega naročila, kar je bil predpogoj za oddajo naročila najugodnejšemu ponudniku. S pravočasno in čimprejšnjo realizacijo, to je postavitvijo čistilne naprave, se bo bistveno znižala obremenitev okolja z SO2 (žveplovimi oksidi). Prav tako se bo omogočilo nemoteno izvajane zapiralnih del, kot tudi proizvodnje premoga v â??. do oktobra 2007 v skladu z zakonom o zapiranju â??â?? in regionalnem prestrukturiranju. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila poleg strokovnega vrednotenja ponudb s strani njegove strokovne komisije pridobil še dodatno strokovno mnenje tuje neodvisne institucije o pravilnosti uporabe meril in kriterijev vrednotenja iz razpisne dokumentacije, ki potrjuje odločitev strokovne komisije. Naročnik zatrjuje, da je javno naročilo oddal v celoti v skladu z določili ZJN-l, kar v zahtevku ugotavlja tudi vlagatelj, ko naročniku ne očita nobene kršitve navedenega zakona. Vlagatelj utemeljuje svojo zahtevo za revizijo le z očitkom napačne uporabe meril in kriterijev, ki pa jih ne argumentira, prav tako pa ne ponuja dokazov v podkrepitev svojih navedb in so zgolj subjektivne narave. Tudi ob upoštevanju večine navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, še navaja naročnik.

Državna revizijska komisija je dne â??.. naročnika pozvala, naj ji posreduje dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne â??..

Po presoji navedb naročnika ter pregledu zahtevane dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne â??..).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile že v času odločanja o predmetnem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo, oz. da bi lahko naročniku že v času odločanja o predmetnem predlogu nastala škoda, ki jo zatrjuje v svojem predlogu. Kot je razvidno iz razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je v obravnavanem primeru predvideni rok za začetek izvedbe predmetnega javnega naročila časovno še razmeroma oddaljen, zato po mnenju Državne revizijske komisije v tej fazi postopka in ob upoštevanju rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja določa ZRPJN, še niti ni utemeljeno ugotavljati razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila ter na tej osnovi odločati o predlogu naročnika.

Res je sicer, da so formalni postopki oddaje javnih naročil večkrat dolgotrajni ter da se v praksi pogosto zavlečejo v daljše časovno obdobje. Vendar pa so po drugi strani v teh postopkih ravno zaradi njihove formalnosti posamezna dejanja vezana na (zaradi upoštevanja načela hitrosti) relativno kratke roke, ki jih predpisujeta ZJN-1 in ZRPJN in ki jih je potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju izvedbe posameznega javnega naročila. ZRPJN ureja rok za odločitev o zahtevku za revizijo v prvem odstavku 16. člena, kjer je določeno, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo. Ta rok lahko naročnik glede na nujnost izvedbe postopka oddaje javnega naročila ter tudi glede na različno zahtevnost same odločitve o zahtevku za revizijo ustrezno skrajša in odloči v najkrajšem možnem času. Vsekakor pa tudi ostali roki, ki jih za posamezne faze revizijskega postopka določajo 16., 17. in 20. člen ZRPJN (obvestilo o sprejeti odločitvi o zahtevku za revizijo, obvestilo o nadaljevanju postopka, odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji, sprejem odločitve Državne revizijske komisije) omogočajo pravnomočni zaključek predmetnega revizijskega postopka pred â??.., ko naj bi se po navedbah naročnika začelo izvajati predmetno javno naročilo.

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju faze postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, upoštevajoč pri tem načelo hitrosti v revizijskem postopku (3. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??..