018-094/03

Številka: 018-94/03-21-633

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za obnovo voziščne konstrukcije na avtocesti ..., odsek 0036 â?? od km 4,450 do km 7,500 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 25.4.2003, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za obnovo voziščne konstrukcije na avtocesti â??, odsek 0036 â??od km 4,450 do km 7,500.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, štev. 402-26/03-RPP-LM/012, z dne 11.3.2003, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da so na predmetni javni razpis prispele štiri pravočasne ponudbe, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so ponudbe treh ponudnikov pravilne, medtem ko je pri ponudbi vlagatelja komisija naročnika ugotovila, da je njegova ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje minimalnih kriterijev glede referenc. Naročnik je še navedel, da je bilo merilo za ocenitev ponudb najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa ter da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana ob upoštevanju navedenega merila.

Vlagatelj je v skladu s 1. odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) z dopisom, štev. 039/03-D, z dne 18.3.2003, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 28.3.2003 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 402-22/03 2002/00012. V obrazloženem obvestilu je naročnik navedel, da je dne 29.1.2002 prvič sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, dne â?? pa je bil v Ur.l. RS, števâ??., navedeni javni razpis objavljen. Naročnik dalje navaja, da je bil zoper takratno odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika vložen zahtevek za revizijo, kateremu je Državna revizijska komisija ugodila in razveljavila odločitev naročnika (ker je izbrani ponudnik spremenil obrazec razpisne dokumentacije in torej ni izpolnil zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji).

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, štev. 050/03-D, z dne 11.4.2003, v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem javnem razpisu kot edino merilo določil najnižjo ceno. Po vlagateljevem mnenju je naročnik kršil določilo 50. in 51. člena ZJN-1, saj je dela oddal dražjemu ponudniku. Vlagatelj v celoti zavrača utemeljitev, ki jo je naročnik podal v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila in meni, da je naročnik pri tem kršil določilo l. točke 5. člena ter 2. točke 7. člena, 5. točke pod a) 42. člena ter 2. točke 43. člena ZJN-1. Svojo trditev vlagatelj utemeljuje z dejstvom, da je naročnik s tem, ko je v ponovnem razpisu za ista dela spremenil razpisne pogoje, v naprej izločil enega od ponudnikov, za katerega je predvideval, da dodatnega pogoja ne bo izpolnil. S tem je po vlagateljevem mnenju kršeno določilo l. točke 5. člena ZJN-1. Poleg tega je naročnik po mnenju vlagatelja kršil tudi določilo 2. točke 7. člena ZJN-1, saj je ustvaril okoliščine, ki v naprej izločajo enega od znanih ponudnikov ter s tem povzročil diskriminacijo ponudnikov. Vlagatelj opozarja, da ZJN-1 v 42. členu, točka 2 a (pravilno: 5 a) jasno opredeljuje kriterij referenčnosti, ki ga naročnik tudi sicer redno upošteva, v konkretnem primeru pa ga je spremenil. Vlagatelj navaja, da bi bilo ravnanje naročnika korektno, če bi naročnik te kriterije upošteval pri vseh svojih razpisih, ker pa jih ne upošteva oziroma spreminja pri bistveno zahtevnejših (gradnja avtocest), gre po vlagateljevem mnenju za kršitev. Po vlagateljevem mnenju tudi ne gre slediti naročniku, da je zgolj upošteval določilo 2. točke, 43. člena ZJN-1. Predmet razpisa je namreč obnova voziščne konstrukcije, vse ostalo pa po mnenju vlagatelja ne bi smelo vplivati na zahtevane razpisne pogoje, saj gre za vrsto in zahtevnost del in ne objekt ali lokacijo. Vlagatelj smatra, da so njegove reference dovolj kvalitetne (kot podizvajalec je položil asfalt tudi na â?? za naročnike â?? in â?? ter v podvoz â??) ter pričakuje, da bo naročnik svojo odločitev spremenil, v nasprotnem primeru naj se zadeva odstopi v obravnavo Državni revizijski komisiji. Vlagatelj je poleg dokazila o plačilu takse zahtevku za revizijo priložil tudi izpisek odprtih postavk s stanjem na dan 31.12.2002, naslovljen na izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom Uprave, štev. 2002/00012, z dne 22.4.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter o tem obvestil vlagatelja z dopisom, štev. 402-25/03 2002/00012, z dne 24.4.2003. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (priloženi zapisnik seje komisije, z dne 22.4.2003) naročnik uvodoma navaja, da se do priloge k zahtevku za revizijo (izpisek odprtih postavk s stanjem na dan 31.12.2002, naslovljen na izbranega ponudnika) ni mogel opredeliti, saj vlagatelj ni navedel, s kakšnim namenom je priložena.
Naročnik dalje ugotavlja, da trditev vlagatelja, po kateri naj bi naročnik v predmetnem javnem razpisu kot edino merilo za dodelitev naročila določil najnižjo ceno, ni utemeljena, saj razpisna dokumentacija v podčlenu 13.2 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določa: " Edino merilo za ocenitev ponudbe je najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa., v 5. členu pa so opredeljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da dokažejo svojo usposobljenost in sposobnost za izpolnitev razpisanega javnega naročila. V podčlenu 5.1 (h) je podan pogoj, po katerem mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi seznam najvažnejših opravljenih gradenj v zadnjih treh letih z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; s predložitvijo njihovih strokovnih priporočil oz. referenc, omejenih na obnove vozišč avtocest, hitrih cest in glavnih cest, ki ga vlagatelj ni izpolnil, zato je bila njegova ponudba ocenjena kot nepravilna. Naročnik opozarja, da je bil vlagatelj z navedenim pogojem seznanjen pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, saj je potrjeno razpisno dokumentacijo, vključno z navodili, ki vsebujejo navedeni pogoj, priložil ponudbi skupaj z izjavo, da sprejema pogoje razpisa. V kolikor se vlagatelj s pogojem glede referenc ni strinjal, je imel možnost v fazi priprave ponudbe posredovati svoje pomisleke oziroma vložiti zahtevek za revizijo, vendar tega ni storil. Naročnik opozarja tudi na določilo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, v skladu s katerim vlagatelj po sprejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika ter navaja, da je bil vlagatelj s pogoji za pravilnost ponudb seznanjen že na začetku postopka, torej od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, ki jo je prvič dvignil že dne 20.9.2002 za razpis v mesecu septembru 2002. Zato naročnik ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v zvezi z pogoji iz razpisne dokumentacije prepozne.
Ne glede na navedeno pa naročnik ugotavlja, da očitane kršitve niso bile podane, saj sporni razpisni pogoj izhaja neposredno iz predmeta javnega naročila, in sicer zlasti iz zahtevnejše tehnologije izvedbe predmeta naročila, ki se izvaja na zahtevnem objektu. Naročnik opozarja, da že zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, štev. 110/02) opredeljuje v 1.7 točki 2. člena, kaj spada med zahtevne objekte, mednje pa sodijo avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste. Specifičnost obnov na avtocestah je tudi izvedba del pod prometom z večjim PLDP-jem. Naročnik trdi, da z navedenim razpisnim pogojem nesporno ni omejeval konkurence in ni kršil določila 1. odstavka 5. člena ZJN-l, saj so na razpis prispele štiri ponudbe, med katerimi je bila le ponudba vlagatelja ocenjena kot nepravilna, ker ni bil izpolnjen pogoj iz podčlena 5.1 (h) navodil. Naročnik dalje navaja, da je njegova strokovna komisija ponovno preverila predložene reference vlagatelja in ugotovila, da nobena ne ustreza razpisanemu pogoju, saj je vlagatelj predložil strokovna priporočila naročnika â??, iz katerih izhaja, da je izvajal le dve deli na regionalnih cestah in sicer preplastitev na Rl-231 â??-â?? v vrednosti 10.154.474,00 SIT in izdelavo zapornega, sloja na R3- 71 0 v vrednosti 27.000.000,00 SIT, vse ostale reference pa se nanašajo na nižje kategorizirane ceste, ki spadajo pod manj zahtevne objekte, medtem ko referenc za obnove na AC, HC in GC vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil. Naročnik navaja še, da zahtevnost tehnologije izvedbe obnov na avtocestnih odsekih, kakor tudi na odsekih HC in GC, izhaja iz popisa del za razpisana dela, kjer je zahtevana izdelava obrabno zaporne plasti drobirja z bitumenskim mastiksom (DBM) ter da je bil tudi v razpisnih pogojih, ki jih je vsebovala razpisna dokumentacija za javni razpis, objavljen v Ur.1.RS, štev. 11/02, z dne 11.2.2002, ki so bili po vlagateljevem mnenju v naslednjih razpisih diskriminatorno spremenjeni, podan pogoj, po katerem so ponudniki dolžni predložiti reference, omejene na predmet javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je (tudi ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo in ugotovitev Državne revizijske komisije iz obrazložitve sklepa, štev. 018-138/02-23-1429, z dne 19.7.2002) ocenil, da je reference potrebno opredeliti bolj natančno, saj reference ponudnika, ki še nikoli ni izvajal obnov na avtocestah, hitrih in glavnih cestah, temveč le na cestah in objektih nižjih kategorij, ne zadoščajo za izvedbo obnove avtocestnega odseka, kar je predmet konkretne oddaje. Naročnik opozarja, da tudi Državna revizijska komisija v obrazložitvi svojega sklepa omenja morebitno nejasnost pogoja referenc v smislu nenatančno definiranega praga, od katerega dalje gre neko referenco obravnavati kot ustrezno razpisanemu pogoju, kar je bil tudi dodaten razlog, zaradi katerega se je naročnik odločil, da opredeli reference natančneje v povezavi s predmetom naročila. Naročnik navaja še, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil referenc v zvezi s polaganjem asfalta na lendavski obvoznici, kar naj bi izvedel za naročnika â?? in â??, niti v podvozu â??, kar sicer navaja v svojem zahtevku, pri čemer naročnik tudi ugotavlja, da polaganje asfalta ni obnova voziščne konstrukcije, pojem naročnika (kamor po njegovem mnenju ne sodita niti â?? niti â??) opredeljuje ZJN-l v 3. členu, reference kot pogoj, opredeljen v podčlenu 5. 1 (h), pa lahko izda le naročnik.
Naročnik je prepričan, da je sporni pogoj skladen z določili ZJN-l, saj se izrecno veže na dokazila, skladna s predmetom naročila, ki je v konkretnem primeru obnova voziščne konstrukcije na AC odseku in ne le obnova voziščne konstrukcije, kot zatrjuje vlagatelj, pri čemer gre za dve po zahtevnosti različni kategoriji. Naročnik dodaja še, da bi kot razpisni pogoj lahko zahteval le reference s področja obnove voziščnih konstrukcij na avtocestah, vendar je ob upoštevanju načela zagotavljanja konkurence med ponudniki pogoj razširil tudi na obnove na hitrih in glavnih cestah.
Naročnik na koncu ugotavlja, da tudi očitana kršitev 50. in 51. člena ZJN-l ni podana, saj je izbral najugodnejšo ponudbo v skladu z merilom, opredeljenim v podčlenu 13.2 navodil in je javno naročilo oddal ponudniku, ki je predložil pravilno ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno.
Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.4.2003, ki ga je naročnik prejel dne 28.4.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da je izpisek odprtih postavk priložen kot dokazilo, da je potrdilo o poravnanih obveznostih ponudnika, ki je bil izbran, ponaredek, kar bo vlagatelj dokazal v nadaljevanju postopka. Vlagatelj naročnika prav tako poziva, naj še enkrat preveri dejanske reference izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 5.5.2003, z dokumentom, štev. 402-25/02 2002/012-BD, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da je s tem, ko je v ponovnem razpisu za ista dela spremenil razpisni pogoj, ki se nanaša na ponudnikove reference, prekršil določilo l. točke 5. člena ZJN-1 (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ter 2. točke 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov). Naročnik naj bi s tem ustvaril okoliščine, ki v naprej izločajo enega od znanih ponudnikov. Vlagatelj meni, da je naročnik pogoj glede predložitve referenc (ki ga naročnik tudi sicer redno upošteva na svojih razpisih) v konkretnem primeru spremenil prav z namenom diskriminiranja ponudnikov, saj bi v nasprotnem primeru naročnik pri vseh svojih razpisih moral upoštevati enake kriterije. V obravnavanem primeru je predmet razpisa namreč obnova voziščne konstrukcije, vse ostalo pa po mnenju vlagatelja ne bi smelo vplivati na zahtevane razpisne pogoje, saj gre za vrsto in zahtevnost del in ne objekt ali lokacijo.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da lahko sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 41. člena ZJN-1). Določanje pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila je v skladu z zakonom časovno uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tam določenimi pogoji za udeležbo na konkretnem javnem razpisu, razreševati še pred javnim odpiranjem ponudb (3. odstavek 25. člena ZJN-1) oziroma (v primeru, da se stranke o tem ne morejo sporazumeti) najkasneje do odločitve o dodelitvi naročila (5. odstavek 12. člena ZRPJN). Pogojev za sodelovanje na javnem razpisu, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pozneje v revizijskem postopku ni več mogoče spreminjati.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji za obnovo voziščne konstrukcije na avtocesti â??, odsek 0036 â??-â?? od km 4,450 do km 7,500, v navodilih, pod točko 5 (Kvalifikacijske zahteve kot pogoj za udeležbo ponudnika na javnem razpisu) zahteval, da morajo ponudniki zato, da bi bili upravičeni sodelovati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, izpolnjevati določene pogoje, za izpolnjevanje katerih morajo dostaviti tudi ustrezna dokazila. Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki je v podtočki 5.1 (h) zahtevan tudi "... seznam najvažnejših opravljenih gradenj v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov, s predložitvijo njihovih strokovnih priporočil oziroma referenc, omejenih na obnove vozišč avtocest, hitrih cest in glavnih cest;".

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika.

V obravnavanem primeru je bilo vlagatelju dejstvo, da naročnik med pogoji za udeležbo na predmetnem javnem razpisu zahteva dokazila o obstoju referenc, ki so omejene (izključno) na obnove vozišč avtocest, hitrih cest in glavnih cest, znano že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Vlagatelj navedenega dejstva tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral, ampak je z njim povezane očitke naročniku sprožil šele v dopisu, štev. 039/03-D, z dne 18.3.2003, s katerim je od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji obravnavanega javnega naročila oziroma ga je formalno uveljavljal šele v zahtevku za revizijo, z dne 11.4.2003 - oboje nesporno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijano obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, štev. 402-26/03-RPP-LM/012, z dne 11.3.2003).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je bilo potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnikova zahteva (pogoj) po predložitvi referenc diskriminatorna ter da bi zato moral naročnik v razpisni dokumentaciji navedeni pogoj bodisi ohraniti v prvotnem besedilu ali pa ga formulirati kako drugače, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na domnevno diskriminatornost enega od pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila (pogoj iz podočke 5.1 h navodil) šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da navedenih vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

Kar zadeva trditve vlagatelja, ki se nanašajo na samo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru med tremi ponudbami, za katere je bilo po pregledu ponudbene vsebine in ugotavljanju njihove usklajenosti z zahtevami razpisa ugotovljeno, da so pravilne v smislu določila 18. točke 3. člena ZJN-1, izbral tisto, ki je bila cenovno najugodnejša (172.108.914,00 SIT). Ker je naročnik po vsebinskem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da le-ta ne izpolnjuje pogoja reference (Poročilo strokovne komisije za oddajo javnega naročila, štev. 402-26/02-RPP/IP-012, z dne 12.2.2003 - stran 4, točka 10), njegovo ponudbo (kljub dejansko nižji ceni v višini 138.849.498,00 SIT) ni bilo mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1, zato jo je bilo potrebno v skladu s pravili ZJN-1 kot nepravilno izločiti iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 namreč v 18. točki 3. člena določa, da je "pravilna" ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (enako pravilo je naročnik zapisal tudi v 26. točki na 19. strani navodil), medtem ko zakon v 2. odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) izrecno zahteva, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. Ker je torej naročnik v obravnavanem primeru v skladu z merili iz razpisne dokumentacije (točka 13.2. v zvezi z 32. točko navodil) kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika, za katero je bilo ugotovljeno, da ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa vsebuje najnižjo ceno, naročniku ni mogoče očitati, da je pri tem ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in pravili iz razpisne dokumentacije.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na koncu ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo, s tem ko je v dopisu, z dne 25.4.2003, s katerim je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo dodatno navedel, da je izpisek odprtih postavk priložen kot dokazilo, da je potrdilo o poravnanih obveznostih ponudnika, ki je bil izbran, ponaredek ter obenem pozval naročnika, naj še enkrat preveri dejanske reference izbranega ponudnika. Teh trditev vlagatelja pa Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku deset-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v 1. odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 25.4.2003, v skladu s 1. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne