018-083/03

Številka: 018-83/03-22-586

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. alinee drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) ter 343. in 352. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo tehnološke opreme za prenovo distribucijskega centra vodenja â?? in oddaljenih delovnih mest in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je predmetni javni razpis za dobavo tehnološke opreme za prenovo distribucijskega centra vodenja â?? in oddaljenih delovnih mest objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 20.11.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil tri pravočasne ponudbe. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. dir/3650/2003-Mi/Kl, z dne 6.2.2003, ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â??. Ponudnik â??, je z dopisom, z dne 14.2.2002, skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, hkrati pa je zahteval tudi vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov in vpogled v ocenjevanje njegove ponudbe. Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. 7/5593/2003-Mi/Kl, izdal dne 19.2.2003, vpogled v ponudbe in dokumentacijo o ocenjevanju ponudb pa je ponudniku â??, omogočil dne 24.2.2003.

Ponudnik â?? je z vlogo, z dne 27.2.2003, vložil zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki ga je naročnik z dokumentom, št. 7/7207/2003-Mi/Kl, z dne 11.3.2003, zavrnil kot neutemeljenega, ponudnika pa je pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, v primeru molka pa bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 20.3.2003, posredoval naročniku izjavo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. V izjavi o nadaljevanju revizijskega postopka vlagatelj navaja, da nadaljuje postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo ter predlaga, da se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in se opravi nova izbira najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi izjave o nadaljevanju revizijskega postopka vlagatelj trdi, da je naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â??, neutemeljena. Vlagatelj navaja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudnik â?? ni edini ponudnik. Ponudnik â??, je del ponudbenega konzorcija skupine ponudnikov, ki jo sestavlja še vlagatelj, kar je podrobneje navedeno v sami ponudbeni dokumentaciji skladno z razpisnimi zahtevami. V skupni ponudbi je skladno z zahtevami priložen tudi obrazec "pooblastilo za podpis ponudbe, ki jo predlaga skupina ponudnikov" in pravni akt (konzorcijska pogodba), v katerem je opredeljena odgovornost, ki jo bo imel vsak od partnerjev pri izvedbi posla. V tem dogovoru je opredeljeno, da je vlagatelj odgovoren za tehnični del izvedbe predmetnega posla. Podizvajalec obeh skupnih ponudnikov (podjetja â??, in vlagatelja) pa je družba ... V nadaljevanju izjave o nadaljevanju revizijskega postopka vlagatelj ponavlja oz. pojasnjuje nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo, ki ga je dne 27.2.2003 vložil ponudnik â??. Vlagatelj navaja tudi stroške, in sicer 1000 točk za izjavo o nadaljevanju postopka ter 20% DDV na to postavko.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 7/8995/2003-Mi/Kl, z dne 24.3.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo ponudnika â??, in dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter vlagateljevo izjavo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. V citiranem dopisu naročnik navaja, da je dne 21.3.2003 prejel izjavo o nadaljevanju postopka, ki mu jo je v imenu vlagatelja posredovala Odvetniška pisarna â??. Naročnik navaja, da je vlagatelj nastopal kot podizvajalec ponudnika â??, ki je bil v postopku do izdaje izjave o nadaljevanju postopka (z izkazanim pooblastilom odvetniške pisarne) tudi vlagatelj vseh zahtevkov.

Državna revizijska komisija je v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â??, ugotovila, da ni priložene izjave tega ponudnika o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki jo zahteva prvi odstavek 17. člena ZRPJN, pač pa je priložena le izjava o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 20.3.2003, ki jo je v imenu vlagatelja vložila Odvetniška pisarna â??, pri čemer vlagateljevo pooblastilo odvetniški pisarni v dokumentaciji ni bilo priloženo. Zato je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-61/03-22-443, z dne 27.3.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji posreduje morebitno manjkajočo dokumentacijo o vloženih zahtevkih za revizijo; dopis je posredovala v vednost tudi ponudniku â??.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 7/8995/2003-Mi/Kl, z dne 28.3.2003, sporočil, da v revizijskem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni prejel obvestila ponudnika â??, o nadaljevanju postopka, temveč je prejel le vlagateljevo izjavo o nadaljevanju postopka revizije, vendar brez izkazanega pooblastila.

Na podlagi dopisa, št. 018-61/03-22-443, z dne 27.3.2003, je Odvetniška pisarna â??, Državni revizijski komisiji posredovala dopis, z dne 2.4.2003, v katerem navaja, da je v konkretnem primeru vlagatelj zahtevka za revizijo in vlagatelj izjave o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo en in isti ponudnik, t.j. konzorcij družb â??, in â??, ki sta na predmetnem javnem razpisu sodelovali z enotno, skupno ponudbo, in da je to izčrpno pojasnjeno v samih vlogah in v predmetni ponudbi, prav tako pa so se pooblaščenci že v postopku pred naročnikom izkazali s pooblastili obeh skupnih ponudnikov.

Državna revizijska komisija je glede na zgoraj citirani dopis, z dne 2.4.2003, in navedbo, da so se "pooblaščenci že v postopku pred naročnikom izkazali s pooblastili obeh skupnih ponudnikov", naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-61/03-22-469, z dne 3.4.2003, ponovno pozvala, naj ji posreduje pooblastilo, s katerim je vlagatelj pooblastil Odvetniško pisarno â??, za zastopanje v predmetnem revizijskem postopku, v primeru, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, pa tudi ta dokument.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 7/10900/2003-Mi/Kl, z dne 4.4.2003, sporočil, da pooblastila, s katerim je vlagatelj pooblastil Odvetniško pisarno â??, za zastopanje v predmetnem revizijskem postopku, ni prejel. Pooblastilo za zastopanje je navedeni odvetniški pisarni dal le ponudnik â??, ki ga je priložil ob vložitvi zahteve za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Vlagatelj v tem postopku ni predložil pooblastila za navedeno odvetniško pisarno niti ni plačal takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ni vložil zahtevka za revizijo, še navaja naročnik, pač pa je podal izjavo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, in sicer po pooblaščencu Odvetniški pisarni â??, vendar brez izkazanega pooblastila.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-61/03-22-491, z dne 08.04.2003, vlagateljevo izjavo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo zavrgla. Na podlagi proučitve takrat predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da zgolj na podlagi izjave o nadaljevanju revizijskega postopka (in ne tudi z vložitvijo zahtevka za revizijo) slednjega ni dopustno nadaljevati, saj vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil, s tem pa konkretnega revizijskega postopka, katerega nadaljevanje je zahteval, sploh ni začel. Državna revizijska komisija je torej iz razloga, ker vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo, ugotovila, da nima pravice nadaljevati revizijskega postopka, zato je vlagateljevo izjavo o nadaljevanju postopka revizije oddaje javnega naročila na podlagi 23. člena ZRPJN ter 343. in 352. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavrgla.

Državna revizijska komisija je v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo podjetja â?? v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, istega dne sprejela sklep št. 018-61/03-22-487, s katerim je naročnika napotila na odločanje o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN.

Dne 10.04.2003 je naročnik sprejel sklep o ustavitvi revizijskega postopka (sklep št 7/11690/2003-Mi/Kl). V obrazložitvi prej navedenega sklepa je naročnik navedel, da bi moralo podjetje â??, najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporočiti, ali bo nadaljevalo postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ker tega ni storilo in ker ZRPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da se v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo šteje, da je zahtevek umaknjen, je naročnik sprejel sklep o ustavitvi postopka revizije.

Vlagatelj je zoper (zgoraj naveden) sklep o ustavitvi postopka revizije dne 17.04.2003 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije, z dne 10.04.2003, št. 7/11690/2003-Mi/Kl, nepravilen in nezakonit. Vlagatelj trdi, da je nesporno, da sta se na javni razpis, ki ga je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, kot ponudnik prijavila družba â?? in vlagatelj kot skupna ponudnika v skladu s 47. členom ZJN-1. Po vlagateljevem mnenju je nesporno tudi to, da je bil zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika pravočasno vložen zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik kot neutemeljenega zavrnil. Vlagatelj je pravočasno, to je v roku treh dni po prejemu odločitve naročnika podal izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar izhaja iz sklepov Državne revizijske komisije št. 018-61/03-22-487 in št. 018-61/03-22-491.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik izpodbijani sklep obrazložil z navedbo, da je bil vlagatelj zahtevka za revizijo družba â??, ki pa ni podala izjave o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato je zaradi molka vlagatelja izdal sklep o ustavitvi postopka revizije. Takšno stališče naročnika je po mnenju vlagatelja pravno zmotno. Vlagatelj ne zanika, da je bila na zahtevku za revizijo kot vlagatelj navedena družba â??, na izjavi o nadaljevanju pa družba â?? (vlagatelj v tem pritožbenem postopku) vendar pa navedeno ne spremeni dejstva, da sta obe družbi v predmetnem postopku revizije nastopali kot enotna, celo nujna sospornika v skladu s 196. členom ZPP, ki se subsidiarno uporablja v zvezi s postopkovnimi vprašanji v revizijskem postopku na podlagi 3. člena ZRPJN, zato se učinek pravnih dejanj enega sospornika nesporno razteza tudi na pravni položaj drugega (enotnega, nujnega) sospornika. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter meritorno odloči o vloženem zahtevku za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.

Po pregledu prejete dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter 343. in 352. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki izhajajo iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija najprej opozarja vlagatelja, da se je o gornjem vprašanju že v celoti izrekla, in sicer v obrazložitvah svojih odločitev, št. 018-61/03-22-491 in št. 018-61/03-22-487, obe z dne 08.04.2003. V obrazložitvah takratnih odločitev je Državna revizijska komisija izčrpno navedla tekom revizijskega postopka ugotovljeno dejansko stanje ter opisala dejanske in pravne podlage, ki so narekovale zavrženje vlagateljeve izjave o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo in napotitev naročnika na odločanje o revizijskem zahtevku (ki ga je vložilo podjetje â??), skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN.
Kot že zapisano v obrazložitvi tega sklepa, je Državna revizijska komisija vlagateljevo izjavo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo zavrgla, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve št. 018-61/03-22-491, z dne 08.04.2003, med drugim zapisala naslednje ugotovitve:

"Iz dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj eden od dveh skupnih ponudnikov. V prvem delu ponudbene dokumentacije (splošni podatki o ponudniku) sta namreč kot (skupna) ponudnika navedena tako vlagatelj kot tudi podjetje â??, za vsakega od teh ponudnikov pa so v nadaljevanju priloženi posamezni dokumenti, zahtevani v razpisni dokumentaciji (npr. izpisek registracije družbe ponudnika, ki ga izda pristojno sodišče, dokazilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe itd.). Skupna ponudnika sta z namenom priprave ponudbe, nastopa na predmetnem javnem razpisu in izvedbe javnega naročila sklenila poseben akt o skupni izvedbi naročila - konzorcijsko pogodbo za pripravo ponudbe za predmetni javni razpis. Le-ta v 2. členu določa, da je ponudnik â??, odgovoren za vodenje konzorcija, pripravo in vodenje komercialnega in finančnega dela posla, prevzem garancije za resnost ponudbe, prevzem garancije za dobro izvedbo posla in prevzem garancije za odpravo napak v garancijskem roku, vlagatelj pa je odgovoren za pripravo tehničnega dela ponudbe, izdelavo tehnične dokumentacije ter izvedbo tehničnega dela projekta.
Čeprav je potrebno pri vprašanju medsebojnih razmerij in položajev ponudbenih konzorcijskih partnerjev upoštevati tudi določila in naravo akta o skupni izvedbi naročila, gre ugotoviti, da konkretna konzorcijska pogodba kot takšna ne ustanavlja nove pravne osebe oz. novega subjekta in da oba skupna ponudnika kljub sklenjeni konzorcijski pogodbi ohranjata svojo pravno subjektiviteto. Skupna ponudnika kljub ekonomski povezavi po svoji formalni strukturi ostajata (vsako podjetje zase) samostojni pravni osebi, dejstvo skupnega ponudbenega konzorcijskega nastopanja pa samo po sebi ne more privesti do nove pravnoorganizacijske oblike, ki bi terjala posebno statusnopravno ureditev ali posebno strukturo organov. Konkretna povezava med skupnima ponudnikoma nima lastne pravne osebnosti, nima svojih delničarjev in ne svojih organov.
Konzorcijska pogodba, sklenjena zaradi združevanja poslovnega potenciala z namenom, da pogodbene stranke pridobijo predmetno javno naročilo in ga tudi uspešno realizirajo (1. člen pogodbe), lahko učinkuje med pogodbenima strankama v fazi priprave ponudbe, nastopanja na javnem razpisu in izvedbi posla, ne more pa imeti takšnih procesnih učinkov navzven, ki bi omejevali ali pogojevali aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. V primeru, ko ponudbo predloži skupina izvajalcev (skupna ponudba), lahko namreč vsak od skupnih ponudnikov zahteva pravno varstvo, saj gre (nasprotno od nastopanja s podizvajalci) vsakemu od njih priznati interes za dodelitev naročila (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Ob upoštevanju dejstva, da prvi odstavek 47. člena ZJN-1 določa, da naročnik (ob predložitvi skupne ponudbe) od skupine izvajalcev ne sme zahtevati, da se povežejo v kakšno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo, je takšna argumentacija toliko bolj utemeljena.
Glede na zgornjo ugotovitev, da lahko zahtevek za revizijo načeloma vloži vsak od skupnih ponudnikov, je treba s procesnega vidika šteti, da se lahko revizijski postopek v primeru, ko zahtevek za revizijo vloži le eden od njih, nadaljuje samo na podlagi obvestila o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki ga mora vložiti isti skupni ponudnik, ki je tudi vložil zahtevek za revizijo. To hkrati pomeni, da (skupni) ponudnik nima pravice nadaljevati revizijskega postopka, če ni predhodno vložil zahtevka za revizijo. Revizijski postopek se namreč začne z vložitvijo zahtevka za revizijo (12. člen ZRPJN), vlagatelj pa šele po vložitvi zahtevka in opravljenih procesnih dejanjih (ali molku) naročnika (16. člen ZRPJN, prvi odstavek 17. člena ZRPJN) pridobi možnost nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vložitev zahtevka za revizijo je nujen predpogoj (procesna predpostavka) za sam začetek postopka revizije oddaje javnega naročila in posledično za možnost njegovega nadaljevanja.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je zahtevek za revizijo preko pooblaščenca Odvetniške pisarne â??, vložil samo eden od ponudbenih konzorcijskih partnerjev, to je ponudnik â??, ki je v zahtevku tudi edini naveden kot vlagatelj zahtevka za revizijo, kar je ena izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN (naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktna oseba). Da je ponudnik â??, edini vložil predmetni zahtevek za revizijo, je razvidno tudi iz pooblastila, ki ga je le-ta priložil zahtevi za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in se nanj sklicuje tudi v samem zahtevku za revizijo. Gre namreč za pooblastilo za zastopanje ponudnika â??, Odvetniški pisarni â??, ne pa tudi za pooblastilo vlagatelja ali morda obeh skupnih ponudnikov kot ponudbenega konzorcija, ki bi to odvetniško pisarno pooblaščala za zastopanje v revizijskem postopku. Izjavo o nadaljevanju postopka revizije, ki je procesna predpostavka za odločanje o zahtevku za revizijo na Državni revizijski komisiji, pa je preko iste odvetniške pisarne, a brez priloženega pooblastila, vložil le vlagatelj.
Zgolj na podlagi izjave o nadaljevanju revizijskega postopka pa le-tega ni dopustno nadaljevati, saj gre ugotoviti, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil, s tem pa konkretnega revizijskega postopka, katerega nadaljevanje bi lahko zahteval, sploh ni začel. Procesnega položaja, ko vlagatelj vloži le izjavo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, pred tem pa ne vloži zahtevka za revizijo, ZRPJN ne ureja. V skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Prvi odstavek 343. člena ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP). 352. člen ZPP pa določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
Ker vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo, nima pravice nadaljevati revizijskega postopka, njegovo izjavo o nadaljevanju postopka revizije oddaje javnega naročila pa je potrebno na podlagi 343. in 352. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči.
V zvezi z izjavo o nadaljevanju revizijskega postopka velja še opozoriti, da v primeru nadaljevanja postopka Državna revizijska komisija odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Slednja tako odloča o zahtevku za revizijo (samem) in ne o naročnikovem odločanju o zahtevku. Zato izjave o nadaljevanju revizijskega postopka ni mogoče obravnavati kot pravnega sredstva zoper odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (čeprav je to hkrati oseba, zoper ravnanje katere poteka revizijski postopek). Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN namreč pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja Državna revizijska komisija."

Na podlagi vsebinsko enake argumentacije, kot v zgoraj citiranem sklepu, je Državna revizijska komisija v (istem) revizijskem postopku, katerega je vodila pod opravilno št. 018-61/03-22-487 (kjer je zahtevek za revizijo vložilo podjetje â??) zapisala še naslednje ugotovitve:

"V predmetnem revizijskem postopku je zahtevek za revizijo preko pooblaščenca Odvetniške pisarne â??, vložil samo eden od ponudbenih konzorcijskih partnerjev, to je vlagatelj, katerega firma družbe je v zahtevku tudi edina navedena kot ena izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN (naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktna oseba). Da je vlagatelj edini vložil predmetni zahtevek za revizijo, je razvidno tudi iz pooblastila, ki ga je vlagatelj priložil zahtevi za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in se nanj sklicuje tudi v samem zahtevku za revizijo. Gre namreč za pooblastilo za zastopanje vlagatelja Odvetniški â??, ne pa tudi za pooblastilo drugega skupnega ponudnika, podjetja â??, ali morda obeh skupnih ponudnikov kot ponudbenega konzorcija, ki bi to odvetniško pisarno pooblaščala za zastopanje v revizijskem postopku. Izjavo o nadaljevanju postopka, ki je procesna predpostavka za odločanje o zahtevku za revizijo na Državni revizijski komisiji, pa je preko iste odvetniške pisarne, a brez priloženega pooblastila, vložil vlagateljev ponudbeni konzorcijski partner, podjetje â??. Glede na zgornjo ugotovitev, da lahko zahtevek za revizijo načeloma vloži vsak od skupnih ponudnikov, je treba s procesnega vidika šteti, da se lahko revizijski postopek v primeru, ko zahtevek za revizijo vloži le eden od njih, nadaljuje samo na podlagi obvestila o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki ga mora vložiti isti skupni ponudnik, ki je tudi vložil zahtevek za revizijo. Če takega izrecnega obvestila o nadaljevanju postopka s strani (istega) vlagatelja ni, mora naročnik postopati po določilu prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki v primeru molka vlagatelja (neposredovanja obvestila o nadaljevanju postopka) postavlja domnevo o umiku zahtevka za revizijo, in izdati sklep o ustavitvi postopka revizije, zoper katerega ima vlagatelj v treh dneh od njegovega prejema pravico vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Da bo naročnik v primeru molka štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, je bil vlagatelj tudi izrecno opozorjen v pravnem pouku odločitve o zahtevku za revizijo."
V isti odločitvi (št. 018-61/03-22-487), je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 17. in 23. člena ZRPJN naročniku torej naložila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno s prvim odstavkom 17. člena.


Situacije, ki je nastala v obravnavanem primeru, ZRPJN ne ureja. V skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Prvi odstavek 343. člena ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP). 352. člen ZPP pa določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.

Ker je vlagatelj v obravnavanem primeru vložil pritožbo zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka revizije, ki se je nanašal na (drugega) ponudnika â?? (slednji pritožbe zoper izpodbijani sklep ni vložil), je bilo potrebno njegovo pritožbo na podlagi 1. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter 343. in 352. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči.

Glede na vse zgoraj navedeno in čeprav opisano v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavane zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja vlagatelja, da v (obravnavanem) revizijskem postopku procesnih pravil, vezanih na institut sosporništva zaradi njegove različne narave, učinkov in namena, v smislu, kot ga zatrjuje vlagatelj tudi sicer ne bi bilo mogoče uporabiti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne