018-074/03

Številka: 018-74/03-25-555

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Oblikovanje, pripravo in tiska glasila â??" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.02.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za oblikovanje, pripravo in tisk glasila â??, v letu 2003 št. 003/3. Naročnik je pridobil štiri (4) ponudbe in z obvestilom o oddaji naročila, z dne 17.02.2003, obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) za vrednost 8.928.072,00 SIT (z vključenim DDV).

Vlagatelj je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pri naročniku, z dne 25.02.2003, vložil zahtevek za revizijo, v katerem oporeka naročnikovi odločitvi, da je njegova ponudba nepravilna iz razloga (ne)predložitve dokazila o pogodbeni ali redni zaposlitvi oblikovalca. Vlagatelj trdi, da razpisna dokumentacija na nobenem mestu ne omenja pogoja, da bi moral ponudnik predložiti dokazila o pogodbeni ali redni zaposlitvi oblikovalca, določeno pa je, da pričakuje od ponudnika dokazilo o redno ali pogodbeno zaposlenem oblikovalcu z redno izobrazbo, pri tem pa je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, kakšna dokazila naj priložijo. Naročnik bi moral v razpisno dokumentacijo jasno in nedvoumno navesti, katere dokumente zahteva od ponudnikov in jih zaradi razloga nepredložitve ustrezne pogodbe o zaposlitvi ali o delu ne more izločiti iz postopka in njihovo ponudbo šteti za neveljavno.
Vlagatelj še dodaja, da je naročnik vedel, da ima ponudnik ... pogodbeno zaposleno oblikovalko, saj mu je to znano iz dosedanjega poslovanja, zaradi česar bi moral od ponudnika zahtevati dopolnitev vloge, ne pa ga izločiti iz postopka.
Nadalje vlagatelj navaja, da sta razpisna dokumentacija in obvestilo o oddaji naročila pomanjkljiva, saj ne vsebujeta pravnega pouka.
Ker je naročniku po izločitvi treh ponudnikov ostala ena sama veljavna ponudba, bi moral naročnik v skladu z ZJN-1, upoštevati zakonski pogoj vsaj dveh veljavnih ponudb, še opozarja vlagatelj.
Vlagatelj predlaga, da naročnik postopek oddaje naročila male vrednosti razveljavi in ga nato ponovi.
Vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne vse stroške tega postopka, to je taksa za vložitev revizije ter sestava zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 006/2003, z dne 27.02.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo kot nepravočasnega zavrgel.

Vlagatelj je dne 06.03.2003 na Državno revizijsko komisijo posredoval pritožbo zoper sklep naročnika, št. 006/2003, z dne 27.02.2003, v kateri ji predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in šteje vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.02.2003, za pravočasnega in veljavnega.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-49/03-25-320, z dne 07.03.2003, pritožbi vlagatelja, z dne 05.03.2003, ugodila in razveljavila sklep naročnika, št. 006/2003, z dne 27.02.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 008/2003, z dne 27.02.2003 (pravilno: z dne 12.03.2003, razvidno iz potrjenih povratnic), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker ga je vložila oseba, ki ni izkazala aktivne legitimacije.

Vlagatelj je dne 18.03.2003 Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo zoper sklep naročnika, št. 008/2003, z dne 27.02.2003, v kateri ji predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in šteje vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.02.2003, za pravočasnega in veljavnega ter vloženega po pooblaščeni osebi oziroma aktivno legitimirani stranki.
Vlagatelj priglaša stroške tega postopka in zahteva, naj mu jih naročnik v celoti povrne, in sicer stroški sestave pritožbe zoper sklep 006/2003 in stroške sestave pritožbe zoper sklep 007/2003 (pravilno: 008/2003).

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-58/03-25-414, z dne 25.03.2003, pritožbi vlagatelja, z dne 18.03.2003, ugodila in razveljavila sklep naročnika, št. 008/2003, z dne 27.02.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 042/2003, z dne 07.04.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagateljeva trditev, da razpisna dokumentacija na nobenem mestu ne omenja pogoja o predložitvi dokazila o pogodbeni ali redni zaposlitvi oblikovalca, ne drži. Naročnik je v točki 2 jasno in nedvoumno navedel, da se od ponudnika pričakuje, da priloži "dokazilo o vsaj 1 redno ali pogodbeno zaposlenem oblikovalcu z ustrezno izobrazbo". Ponudnik je priložil spričevalo oblikovalke, ki ne izkazuje redne ali pogodbene zaposlitve oblikovalke. Naročnik ugotavlja, da je ponudnik ... tudi sam pred prejemom obvestila o oddaji naročila ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna, saj je naročniku že 18.02.2003 ob 13.25 po faksu posredoval dopis, z dne 17.02.2003, h kateremu je priložil avtorsko pogodbo med ponudnikom ... in oblikovalko â??, z dne 09.01.2003. Za vlagatelja zahteve v razpisni dokumentaciji niso bile nejasne, temveč se jih je zavedal in skušal dopolniti ponudbo po poteku roka za oddajo ponudb. Po prejemu dopolnitev k ponudbi je naročnik ravnal v skladu z določbami Internega predpisa â?? za oddajo naročil male vrednosti in določbo 1. odstavka 54. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Sprejem priloge - avtorske pogodbe med ponudnikom ... in oblikovalko â?? po poteku roka za oddajo ponudb bi pomenil kršitev citiranih določb zakona in internega predpisa â??. Naročnik k temu še dodaja, da četudi bi ponudnikove trditve glede nejasno opredeljenih dokazil, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji, držale, je rok za njihovo uveljavljanje potekel, saj skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.
Glede vlagateljeve trditve, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva, ker ne vsebuje pravnega pouka, naročnik ugotavlja, da obvezne sestavine razpisne dokumentacije v postopkih oddaje javnih naročil določa 23. člen ZJN-1, obvezne sestavine poenostavljene razpisne dokumentacije v postopkih oddaje naročil male vrednosti pa 27. člen Internega predpisa â?? za oddajo naročila male vrednosti. Med obveznimi sestavinami razpisne dokumentacije predpisa ne določata pravnega pouka, zato naročnik zavrača navedene očitke ponudnika kot neutemeljene. Z enako obrazložitvijo zavrača naročnik tudi trditve ponudnika, da je bilo obvestilo o oddaji naročila sestavljeno pomanjkljivo, ker ne vsebuje pravnega pouka. Predpisa, ki urejata obvezne sestavine obvestila o oddaji naročila v postopkih oddaje javnih naročil, 79. člen ZJN-1 in v postopkih oddaje naročil male vrednosti 27. člen Internega predpisa â?? za oddajo naročila male vrednosti, pravnega pouka ne predvidevata.
Na navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik upoštevati zakonski pogoj dveh veljavnih ponudb naročnik ugotavlja, da je izbral najugodnejšega ponudnika na podlagi in v skladu s 13. členom Internega predpisa â?? za oddajo naročil male vrednosti, z dne 25.02.2002, ki določa, da lahko naročnik odda naročilo male vrednosti tudi v primeru, če je v postopku oddaje prejel samo eno ponudbo če je ta pravilna.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.04.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Glede zaposlitve oblikovalke â?? vlagatelj še pojasnjuje, da je bila â?? pri vlagatelju v delovnem razmerju od dne 01.05.2002 do dne 01.12.2002, pred tem in od dne 01.12.2002 dalje pa sodeluje z vlagateljem na podlagi avtorske pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 10.04.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker je v ZJN-1 za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna določenega vrednostnega praga 10.000.000,00 SIT za storitve, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Interni predpis za oddajo naročil male vrednosti, št. ZJN-1/MN, z dne 25.02.2002, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 124. člen ZJN-1.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naroènik v 2. toèki razpisne dokumentacije (povabila k oddaji ponudb) v postopku oddaje naroèila male vrednosti za oblikovanje, pripravo in tisk glasila â??, v letu 2003, z dne 04.02.2003, doloèil, da se od ponudnika prièakuje, da predloži "dokazilo o vsaj 1 redno ali pogodbeno zaposlenem oblikovalcu z ustrezno izobrazbo (priloga 1)". Državna revizijska komisija je imela v postopku revizije ugotoviti, ali je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo iz razpisne dokumentacije oziroma ali je naroènik res neupravièeno izloèil njegovo ponudbo iz postopka kot nepravilno. Ob pregledu vlagateljeve ponudbene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj predložil zgolj sprièevalo o zakljuènem izpitu â??, ki ne izkazuje redne ali pogodbene zaposlitve oblikovalke, dokazila o vsaj enem redno ali pogodbeno zaposlenem oblikovalcu pa vlagatelj ni predložil. Iz razloga, doloèenega v 18. toèki prvega odstavka 3. èlena ZJN-1, po katerem je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravoèasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, naroènik tudi ni mogel šteti vlagateljeve ponudbe za pravilno. Državna revizijska komisija k temu še dodaja, da je vlagatelj tudi sam pred prejemom obvestila o oddaji naroèila ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna, saj je naroèniku že 18.02.2003 ob 13.25 po faksu posredoval dopis, z dne 17.02.2003, s katerim priznava, da je pogodba med naroènikom in oblikovalcem pomotoma ostala zunaj pri zapiranju in opremljanju kuverte ter k dopisu prilaga avtorsko pogodbo med vlagateljem in oblikovalko â??, z dne 09.01.2003. Naroènik pa je ob tem pravilno ravnal, saj v skladu s 54. èlenom ZJN-1 ni dopustil dopolnitve oziroma spremembe ponudbe vlagatelja.

Po mnenju Državne revizijske komisije pa izpodbijanega zahtevanega pogoja naroènika ne gre razumeti na razliène naèine, temveè je povsem jasno, da bi morali ponudniki predložiti dokazilo, ne glede na njegovo obliko, ki dokazuje obstoj enega od zahtevanih razmerij z vsaj enim oblikovalcem. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne pojasnjuje iz katerega razloga bi lahko vlagatelj razlièno razumel obravnavani pogoj.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je bila zahteva v razpisni dokumentaciji nejasna, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeni očitek nanaša na samo vsebino razpisne dokumentacije. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.
Tako je potrebno za obravnavano revizijsko navedbo skleniti, da bi jo moral vlagatelj uveljaviti najkasneje do trenutka, ko je naročnik sprejel odločitev o dodelitvi naročila, saj mu je bila znana že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Citirana določba iz petega odstavka 12. člena ZRPJN uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev, ki mu je mogla ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pasivnost ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne more biti opravičilo za to, da kršitve ni zaznal in/ali zoper njo pravočasno ugovarjal. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper morebitno kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist.
Smiselno to velja tudi za navedbo glede trditve, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva, ker ne vsebuje pravnega pouka. Obvezne sestavine razpisne dokumentacije v postopkih oddaje naročil male vrednosti namreč ureja 27. člen Internega predpisa â?? za oddajo naročila male vrednosti. Med obveznimi sestavinami razpisne dokumentacije predpis ne določa pravnega pouka, zato je potrebno vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno. Potrebno je zavrniti tudi trditev vlagatelja, da je obvestilo o oddaji naročila pomanjkljivo, ker ne vsebuje pravnega pouka. Predpisa, ki urejata obvezne sestavine obvestila o oddaji naročila v postopkih oddaje javnih naročil, 79. člen ZJN-1 in v postopkih oddaje naročil male vrednosti 27. člen Internega predpisa â?? za oddajo naročila male vrednosti, pravnega pouka namreč ne predvidevata.

Državna revizijska komisija glede navedbe vlagatelja, da naročnik po izločitvi treh ponudb nima več dveh veljavnih ponudb, ugotavlja, da je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika na podlagi in v skladu s 13. členom Internega predpisa â?? za oddajo naročil male vrednosti, z dne 25.02.2002. Pravna podlaga za izdajo internega predpisa za oddajo naročila male vrednosti je 125. člen ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik za oddajo naročila male vrednosti s svojim notranjim predpisom urediti postopek oddaje, upoštevajoč določbe ZJN-1. 13. člen Internega predpisa â?? za oddajo naročil male vrednosti ureja, da lahko naročnik odda javno naročilo tudi v primeru, če je v postopku oddaje prejel samo eno ponudbo, če je le-ta pravilna.

V skladu z zgoraj navedenim Državna revizijska komisija v zaključku povzema, da je naročnik v postopku, v okviru preveritve revizijskih navedb, ravnal v skladu z ZJN-1 in Internim predpisom â?? za oddajo naročil male vrednosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne