018-070/03

Številka: 018-70/03-21-566

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.02.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco. Dne â?? je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Naročnik je dne 10.03.2003 izdal obvestilo, št. 8001-78/2003, s katerim je razveljavil postopek oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco. Naročnik v obvestilu podaja obrazložitev, da glede na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-253/02-21-193, z dne 10.02.2003, ter upoštevajoč dejstvo, da je potekla veljavnost predloženih ponudb ter tudi veljava bančnih garancij za resnost ponudb, ne more opraviti ponovnega ocenjevanja (neveljavnih) ponudb. Naročnik zaključuje, da bo zaradi navedenega izvedel nov postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je dne 18.03.2003, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je prejel obvestilo, št. 8001-78/2003, z dne 10.03.2003, o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj najprej poudarja, da je Državna revizijska komisija že trikrat razveljavila nezakonite sklepe naročnika. V zadnjem sklepu, št. 018-253/02-21-193, z dne 10.02.2003, je Državna revizijska komisija odločila, da je vlagatelj najugodnejši ponudnik. Namesto, da bi naročnik odločil o najugodnejšem ponudniku, je izdal navedeno obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa. Z navedenim ravnanjem naročnik ignorira zahteve Državne revizijske komisije.
Vlagatelj dodaja, da naročnik vztrajno krši zakonska določila glede vročanja, saj pisanja vroča podjetju ..., ne pa njegovemu pooblaščencu (odvetnik â??). Državna revizijska komisija je že v sklepu, št. 018-168/02-21-1653, z dne 05.09.2002, opozorila, da mora pisanja vročati pooblaščencu, ki je na vseh vlogah naveden tudi kot kontaktna oseba. Navedeno ravnanje naročnika predstavlja kršitev 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.26/99, 12/03; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.
Vlagatelj nadaljuje, da je obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa izdala oseba, ki pri naročniku ni pooblaščena za odločanje o javnih naročilih. Zakoniti zastopnik naročnika je njegov generalni direktor, ki je tudi do sedaj izdajal vse sklepe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj še dodaja, da mora naročnik po objavi javnega naročila opraviti izbiro najugodnješega ponudnika. Naročnik ne more odstopiti od javnega naročila, saj Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) razveljavitve postopka oddaje javnega naročila ne predvideva. ZJN-1 predvideva možnost neizbire ponudnika le v točno določenih primerih, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika odloča glede na dejansko stanje (popolnost ponudb) v času zaključka javnega razpisa, sklicevanje na kasnejše okoliščine pa ni dopustno.
V razpisni dokumentaciji je bilo zahtevano, da ponudniki predložijo bančno garancijo za resnost ponudbe veljavno najmanj do dne 22.05.2002. Poleg tega je bila v razpisni dokumentaciji zahtevana tudi izjava banke, da bo ponudnik pridobil bančno garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti. Vlagatelj je predložil obe zahtevani listini. Naročnik ni pozval vlagatelja k podaljšanju bančne garancije, zato vlagatelj le-to prilaga k zahtevku za revizijo. Izjava banke, da bo ponudnik pridobil bančno garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti, pa ni časovno omejena. Ob prejšnji izbiri najugodnejšega ponudnika (obvestilo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.09.2002) pa naročnika potekla bančna garancija in potekla veljavnost ponudb ni motila. Naročnik tudi ni pozval vlagatelja naj se izreče, ali podaljšuje veljavnost svoje ponudbe.
Navedeno ravnanje naročnika pomeni diskriminatorno ravnanje z namenom, da vlagatelj ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik s tem krši načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1.

Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da se obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa, št. 8001-78/2003, z dne 10.03.2003, razveljavi in se nadaljuje postopek izbire najugodnejšega ponudnika ter da mora naročnik povrniti vlagatelju vse stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve o stroških do plačila le-teh.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi priglasil odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 240.000,00 SIT (2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost), materialne stroške v višini 3.600,00 SIT (30 točk z 20% davkom na dodano vrednost) in stroške bančne garancije v višini 38.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, z dne 27.03.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila v nobeni fazi ni bilo diskriminatorno, še več, vlagatelju je bila omogočena uporaba vseh pravnih sredstev v zvezi z odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika, kar potrjuje tudi dejstvo, da je Državna revizijska komisija trikrat odločala o zahtevku za revizijo, njene sklepe pa je naročnik dosledno upošteval. Dejstvo je, da Državna revizijska komisija lahko presoja le utemeljenost navedb zatrjevanih v zahtevku za revizijo, ne more pa z odločitvijo o zahtevku za revizijo nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnješega ponudnika. Državna revizijska komisija je navedeno tudi pojasnila vlagatelju v sklepu, št. 018-253/02-21-193, z dne 10.02.2003, zato je neutemeljena njegova trditev, da ga hoče naročnik izigrati, saj Državna revizijska komisija z navedenim sklepom ni izbrala vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, ampak je le ugodila zahtevku za revizijo.
Naročnik nadaljuje, da je v zvezi z vlagateljevimi navedbami glede veljavnosti ponudb ob presoji dejanskega stanja potrebno upoštevati dejstvo, da je z navedenim sklepom Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, odločitev o ponovni izbiri najugodnejšega ponudnika ob ponovni presoji vseh relevantnih dejstev, pa je prepustila naročniku. Naročnik je ob ponovni presoji vseh relevantnih dejstev ugotovil, da je od objave javnega razpisa minilo že več kot leto dni, pri čemer je naročnik zlasti upošteval rok veljavnosti ponudb, ki je bil določen s 15. členom razpisne dokumentacije in je bil 22.05.2002. Dejstvo je, da so ponudniki predložili ponudbe veljavne do navedenega datuma in jih tudi skladno z določbami ZJN-1 in razpisne dokumentacije zavarovali z bančnimi garancijami z enakim rokom veljavnosti. Navedeno pomeni, da bi bilo lahko odločanje naročnika na osnovi takih ponudb sporno, saj ponudbe niso več zavezujoče.
Naročnik je utemeljenost ravnanja preveril tudi z zaprosilom Uradu za javna naročila, Slovenska 54, Ljubljana, glede ravnanja v primerih, ko je rok veljavnosti ponudb že potekel. Iz mnenja Urada za javna naročila izhaja, da ZJN-1 ne ureja vprašanja veljavnosti ponudb, tako tudi ne časovnega elementa veljavnosti ponudb in je potrebno ob presoji tega vprašanja poseči po predpisih in načelih obligacijskega prava. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 87/02; v nadaljevanju: OZ) v določbi prvega odstavka 25. člena določa, da ponudba v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Iz navedene določbe izhaja, da po izteku roka, ki je določen za sprejem ponudbe, ponudba, taka kot je bila dana, ne obstaja več, saj po eni strani ne obvezuje ponudnika, ki jo je podal, po drugi strani pa se tudi subjekt, ki mu je bila dana ne more več sklicevati nanjo v nobenem delu, kar dejansko pomeni, da je ponudba prenehala obstajati. Postopek oddaje javnega naročila je, ne glede na vrsto postopka formaliziran postopek, tako v vsebinskem kot v formalnem smislu, kar tudi pomeni, da morajo biti upoštevani zakonsko opredeljeni roki oziroma določeni tudi drugi roki za izvedbo posameznih aktivnosti v postopku. Naročnik sklene pogodbo s ponudnikom, za katerega je v postopku oddaje javnega naročila ugotovil, da je predložil najugodnejšo ponudbo, kar pomeni, da je v vsebinskem in formalnem smislu podlaga za sklenitev pogodbe ponudba, ki velja, torej tista, ki kot to določa navedena določba OZ, glede na rok do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika. Iz navedenega izhaja, da v primeru ko se v času trajanja postopka oddaje javnega naročila izteče rok veljavnosti ponudb, ki jih je naročnik v tem postopku prejel, te ponudbe ne obvezujejo več ponudnikov, kar posledično pomeni, da ponudbe ne obstajajo več. Zaradi tega v primeru prenehanja veljavnosti ponudb, tak postopek ugasne in ga je potrebno ponoviti.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.04.2003, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da vztraja pri vseh navedbah v zahtevku za revizijo in dodaja, da že sam vložen zahtevek za revizijo implicira vlagateljevo vztrajanje pri ponudbi. Vlagatelj nadaljuje, da se naročnik pri obrazložitvi svojega sklepa napačno sklicuje na OZ, saj je v času oddaje ponudb veljal Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89, 45/89 in 57/89; v nadaljevanju: ZOR). Ne glede na navedeno pa so relevantne določbe obeh zakonov praktično enake. Prenehanje obveznosti ponudnika (v postopku oddaje javnega naročila to smiselno velja za naročnika) določa 233. člen ZOR. Po navedeni določbi ponudnik (v postopku oddaje javnega naročila naročnik) na ponudbo ni več vezan le v primeru, če v določenem roku nihče ni izpolnil postavljenih pogojev iz javnega razpisa. V konkretnem primeru pa je vlagatelj izpolnil pogoje iz javnega razpisa in naročnik ne more odstopiti od postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagateljeva ponudba ima v smislu splošnih določb ZOR značaj sprejema ponudbe iz 39. člena ZOR. Iz samega dejstva, da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo, izhaja, da sprejema ponudbo naročnika, to je, da sprejema svoje obveznosti, ki izhajajo iz javnega razpisa v primeru, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s določili ZJN-1, ZOR in OZ ter s splošnimi načeli obligacijskega prava ter splošnimi pravnimi načeli.

Vlagatelj je v obvestilu, z dne 02.04.2003, o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo tudi priglasil odvetniške stroške za sestavo vloge v višini 180.000,00 SIT (1500 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost) ter materialne stroške v višini 3.600,00 SIT (30 točk z 20% davkom na dodano vrednost).

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 8001-120/03, z dne 08.04.2003, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik v dopisu dodaja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izbral najugodnejšega ponudnika, ker se je v postopku oddaje zvrstilo več revizijskih zahtevkov in je veljavnost ponudb potekla, zato bi v primeru izbire neveljavne ponudbe naročnik sklenil pogodbo pod pogoji, ki ne odražajo realnih trenutnih razmer na trgu, kar pa je namen postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik ponovno navaja, da je glede možnosti podaljšanja veljavnosti ponudb pridobil mnenje Urada za javna naročila, iz katerega izhaja, da podaljšane potekle ponudbe skladno z OZ niso več veljavne, saj gre za podaljšanje nečesa, kar je preteklo in smiselno ne obstoji več, obenem pa bi naročnik s podaljšanjem ponudb kršil 54. člen ZJN-1, saj bi dovolil tako spremembo, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.
Naročnik dodatno ugotavlja, da bi v primeru zahteve po podaljšanju ponudb kršil tudi 25. člen ZJN-1, saj bi po roku za oddajo ponudb spreminjal vsebino razpisne dokumentacije. Veljavnost ponudb je bila namreč navedena v razpisni dokumentaciji. Navedeno ravnanje pa bi pomenilo tudi kršitev načela enakopravnosti ponudb, kajti na trgu bi lahko obstajal ponudnik, ki je imel v času oddaje ponudb zasedene resurse in se je zaradi tega, ker je v objavi javnega razpisa videl rok veljavnosti ponudb, odpovedal kandidiranju na javnem razpisu, se pa temu ne bi odpovedal v primeru, če bi vedel, da bo veljavnost ponudb podaljšana, saj bi v tem primeru lahko izpolnil naročilo.
Naročnik zaključuje, da je nenazadnje odločitev o oddaji javnega naročila v rokah naročnika, ki se lahko kadarkoli odloči, da ne bo oddal javnega naročila. Ker ni soglasja volje, pogodba ne more nastati ne glede na izid morebitnih revizijskih zahtevkov.

Državna revizijska komisija je po pregledu spisovne dokumentacije ugotovila, da vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni vplačal takse, ki jo določa prvi odstavek 22. člena ZRPJN, zato ga je na podlagi 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-70/03-21-518, z dne 10.04.2003, pozvala, da najkasneje v roku pet dni od prejema dopisa vplača takso v višini 100.000,00 SIT in o tem obvesti Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 018-70/03-21-518, z dne 15.04.2003, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o vplačilu takse iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Glede vlagateljeve navedbe, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-253/02-21-193, z dne 10.02.2003, odločila, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila najugodnejši ponudnik, je potrebno ugotoviti, da je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ugotovila nepravilnosti pri ocenjevanju ponudb, zato je z navedenim sklepom ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter naročnika obvezala, da pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upošteva ugotovitve iz njene odločitve. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da ZRPJN Državni revizijski komisiji ne daje takšnih pooblastil, da bi lahko sama izbrala najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija ima zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika (ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila).

Glede zatrjevane nepravilnosti pri vročitvi obvestila št. 8001-78/2003, z dne 10.03.2003, o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-1 ne vsebuje določb glede vročanja pisanj. Določbe ZPP-ja v postopku oddaje javnega naročila (ne revizijskem postopku), pravno niso relevantne (zgolj v revizijskem postopku peti odstavek 3. člena ZRPJN določa subsidiarno uporabo določb ZPP). Kljub temu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je odločitev o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila vročil podjetju ..., ne pa njegovemu pooblaščencu (odvetnik â??), ravnal v nasprotju z jasno izraženo voljo vlagatelja (v pooblastilu), da se vsa pisanja vročajo njegovemu pooblaščencu. Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da navedeno naročnikovo ravnanje v konkretnem primeru ni imelo vpliva na dostopnost pravnega varstva, saj je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru navedena kršitev ne predstavlja takšne kršitve, ki bi pripeljala do drugačne odločitve, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede vlagateljeve navedbe, da je obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa izdala oseba, ki pri naročniku ni pooblaščena za odločanje o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odstopom dokumentacije o javnem naročilu Državni revizijski komisiji posredoval tudi sklep o razveljavitvi postopka javnega naročila, ki ga je dne 06.03.2003 sprejel in tudi podpisal generalni direktor naročnika, ki je na podlagi določil 28. člena Statuta â?? (Uradni list RS, št. â??) njegov zakoniti zastopnik. Navedeni sklep pa je bil podlaga za posredovanje obvestila o razveljavitvi javnega razpisa vsem ponudnikom, ki so sodelovali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Zaradi navedenega ni mogoče trditi, da je naročnikovo odločitev o razveljavitvi predmetnega postopka javnega naročila sprejela oseba, ki ni pooblaščena za odločanje o v tovrstnih zadevah.

Glede vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na utemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri zavrnitvi vseh ponudb v predmetnem javnem naročilu ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Pri tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je s sklepom, št. 018-253/02-21-193, z dne 10.02.2003, kot je v tem sklepu že navedeno, odločala o vlagateljevem zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, zaradi ugotovljenih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da po uradni dolžnosti presoja zgolj procesne predpostavke, vsebinsko pa (je) odloča(la) zgolj v mejah zahtevka za revizijo (19. člen ZRPJN). Državna revizijska komisija je tudi napotila naročnika k ponovnemu pregledu in ocenjevanju ponudb ob upoštevanju ugotovitev iz navedenega sklepa, kar pomeni, da se je postopek oddaje predmetnega javnega naročila vrnil v fazo pred naročnikovo odločitvijo o oddaji javnega naročila. Naročnik je bil dolžan opraviti ponoven pregled in ocenjevanje ponudb, ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, ki so navedene v sklepu, št. 018-235/02-21-193, z dne 10.02.2003. Naročnik je bil dolžan torej opraviti ponoven pregled in ocenjevanje ponudb glede na ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer pa ni omejen zgolj na ugotovitve Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, ampak je bil dolžan upoštevati tudi morebitne druge okoliščine v postopku oddaje javnega naročila, ki v prejšnjem revizijskem postopku niso bile predmet presoje pred Državno revizijsko komisijo in posledično vplivajo na oddajo javnega naročila. Naročnik pa v obvestilu o razveljavitvi javnega razpisa, št. 8001-78/2003, z dne 10.03.2003, zatrjuje ravno neobstoj pogojev za oddajo javnega naročila (potek veljavnosti vseh ponudb in bančnih garancij za resnost ponudb).

Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju presojala upravičenost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, glede na določila ZJN-1. Naročnik je po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-235/02-21-193, z dne 10.02.2003, opravil ponoven pregled ponudb in pri tem ugotovil, da je vsem ponudbam potekla veljavnost in tudi bančna garancija za resnost ponudbe, zaradi česar ponudbe niso več obvezujoče za ponudnike. V razpisni dokumentaciji je namreč določeno, da morajo ponudbe veljati do 22.05.2002 (15. člen razpisne dokumentacije), postopek oddaje javnega naročila pa se je zaradi večkrat vloženih zahtevkov za revizijo zavlekel, zato naročnik ugotavlja, da nima več garancije, da bo ponudnik, ki bi bil izbran, dolžan izvesti javno naročilo pod pogoji, določenimi z razpisno dokumentacijo. Pri tem gre opozoriti, da mora naročnik v primeru, da ne more oziroma ne želi opraviti izbire, postopati skladno s kogentnimi določbami ZJN-1, ki natančno določajo primere, ki takšno ravnanje dopuščajo kot možno, vendar možnosti zanj omejujejo. Kot primer gre navesti drugi odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa, da če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. Državna revizijska komisija opozarja, da tudi v primeru pravilnih ponudb, njihove zavrnitve ZJN-1 ne prepoveduje. Tako zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 med drugim določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno navesti razloge za zavrnitev in o svoji odločitvi pisno obvestiti tudi ponudnike. Iz obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, št. 2/2002, z dne 13.02.2003, je razvidno, da je naročnik svojo odločitev utemeljil in navedel razloge zanjo in pisno obvestil vse ponudnike, s tem pa je sledil določbi 77. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ponovno poudarja, da naročnik lahko zavrne vse ponudbe, vendar pa se na ta institut vežejo določena pravna opravila iz 77. člena ZJN-1, ki jih mora naročnik ob zavrnitvi vseh ponudb opraviti (poleg navedenih še obvestilo nadzornemu organu in objava v Uradnem listu).

77. člen ZJN-1 je povezan tudi z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen OZ) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontrahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati. V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija dodaja, da postopkov oddaje javnih naročil načeloma tudi ni mogoče (obligacijsko-pravno) primerjati z inštitutom javne obljube nagrade (207. in nasl. členi OZ), temveč z vabilom k ponudbi pod objavljenimi pogoji (24. člen OZ) oziroma vabilu k licitaciji (623. in nasl. členi OZ). Ker je OZ pričel veljati 1.1.2002 (1062. člen) pravil Zakona o obligacijskih razmerjih (ki se sicer v tem delu vsebinsko ne razlikujejo od pravil OZ), ni mogoče uporabiti.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.


Državna revizijska komisija pa ob naročnikovi navedbi, da je odločitev o oddaji javnega naročila v njegovih rokah, in se lahko kadarkoli odloči, da ne bo oddal javnega naročila, le-tega opozarja, da je lahko ob določenih predpostavkah za takšno ravnanje ponudnikom (za nastalo škodo) odškodninsko odgovoren po pravilih obligacijskega prava. O morebitnem takšnem zahtevku pa odloča sodišče splošne pristojnosti (v gospodarskem sporu).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne