018-062/03

Številka: 018-62/03-22-548

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparata za pljuča in kosti in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2.) Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.07.2002 sprejel sklep, št. 252-2/02-2, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparata za pljuča in kosti. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je naročnik, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.11.2002, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 23.12.2002 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 252-2/02, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj dne 06.01.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je razlika v korist izbranega ponudnika (izbrani ponudnik je skupaj prejel 89,33 točk, vlagatelj pa 85 točk), nastala pri tehničnih lastnostih, kjer je izbrani ponudnik prejel vse točke, vlagatelj pa ne. Pri tehničnih lastnostih sta tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj pri dveh kriterijih ("Servis v Republiki Sloveniji" in "Avtomatski pomik nosilca kaset") dobila vse točke, pri tretjem kriteriju ("Variabilni fokus"), pa je izbrani ponudnik prejel 10 točk, vlagatelj pa nič točk. Vlagatelj opozarja, da termin "variabilni fokus" v radiologiji ni poznan oziroma natančno definiran. Vlagatelj meni, da iz razloga, ker v svoji ponudbi ni navedel termina "variabilni fokus", ni prejel 10 točk. Ker v radiologiji termin "variabilni fokus" ni definiran, vlagatelj sklepa, da opisano pomeni, da aparat omogoča izbor fokusa. Vlagatelj navaja, da aparat v njegovi ponudbi to omogoča, in sicer omogoča uporabnikom, da lahko izbirajo med fokusoma velikosti 0,6 mm in 1,0 mm. Zastopnik proizvajalca aparata, ki ga ponuja vlagatelj, je v teku postopka oddaje javnega naročila, ki je bil kasneje razveljavljen (obravnavani postopek oddaje javnega naročila je glede ocenjevanja tehničnih lastnosti identičen), vprašal za razlago termina "variabilni fokus". Naročnik je pojasnil, da je s tem "mišljeno spreminjanje fokusa med delovanjem aparata v območju okoli nastavljene vrednosti z namero zmanjšanja obrabe anode". Vlagatelj poudarja, da prej opisane tehnologije ne ponuja noben proizvajalec. Aparat izbranega ponudnika vsebuje tehnologijo s komercialnim imenom "Variofocus", ki pa deluje na naslednji način: "Pred posnetkom (ročno ali z APR programom - torej ne med delovanjem, kot je pojasnjeno v obrazložitvi naročnika) uporabnik izbere funkcijo "Variofocus", ki omogoča hkratno uporabo manjšega in večjega fokusa (torej ne nastavitev fokusa v območju okoli nastavljene vrednosti, kot je pojasnjeno v obrazložitvi naročnika)". Naročnik je, po vlagateljevem mnenju, pri ocenjevanju tehničnih lastnosti z ocenjevanjem komercialnih imen in ne tehnologije, favoriziral izbranega ponudnika, kar je v neskladju z veljavno zakonodajo. Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik sklep o oddaji javnega naročila razveljavi, opravi ponovno ocenjevanje ponudb in izbere njega kot najugodnejšega ponudnika, saj bi na podlagi določenih meril moral prejeti 85 točk, izbrani ponudnik pa 79,33 točk.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 252-2/02-25, z dne 23.01.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi naročnik navaja, da je po pregledu prejetih ponudb ponudnikov ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika, glede na postavljena merila za ocenjevanje ponudb iz vidika tehničnih lastnosti in drugih ugodnosti, izpolnjuje vse kriterije, zato je prejela višje število točk od vlagateljeve ponudbe. Naročnik poudarja, da je bil vlagatelj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila eden izmed prevzemnikov razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99) vnaprej navedel, opisal in ovrednotil vsa merila, ki jih bo uporabil za ocenjevanje prejetih ponudb. Naročnik dodaja, da vse do oddaje ponudb v okviru predmetnega javnega naročila v tem postopku ni prejel nobenega zahtevka za pojasnila razpisne dokumentacije, tako ne glede tehničnih zahtev naročnika z vidika predmeta javnega naročila, kot tudi ne glede splošnega dela razpisne dokumentacije, kjer so zajeta tudi merila za ocenjevanje ponudb. Glede na to naročnik meni, da je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči kot prepozen, saj vlagatelj v zahtevku po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila.
Naročnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.01.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi sklepa navedel razloge za zavrženje njegovega zahtevka za revizijo, ki jih ta v svojem zahtevku za revizijo sploh ni navajal. Vlagatelj ponovno opozarja, da je zahteval revizijo, ker je naročnik v procesu ocenjevanja izbranemu ponudniku dodelil točke zaradi tehnologije, ki je izbrani ponudnik ne omogoča. Vlagatelj posebej poudarja, da ne vlaga zahtevka za revizijo zaradi meril, ki jih je naročnik določil, pač pa zaradi ocenjevanja ponudb po teh merilih. Zahtevek za revizijo pa je bil vložen takoj (v zakonsko določenem roku), ko je bila nepravilnost odkrita.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 252-2/02-27, z dne 03.02.2003, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je zahteval povračilo stroškov kopiranja celotne predložene dokumentacije, ki jo je prejela Državna revizijska komisija, v višini 4.200,00 SIT (280 kopij po 15,00 SIT) ter stroške poštnine v višini kot izhaja iz višine poštnega potrdila, ki jih je dolžan povrniti vlagatelj zahtevka.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-28/03-23-227, z dne 20.02.2003, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Na podlagi proučitve takrat predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru izpodbijanega vrednotenja ponudb oziroma v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in/ali naknadnega preverjanja pravilnosti ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija je naročnika, z istim sklepom, napotila na meritorno obravnavanje vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je naročnik sledil napotkom Državne revizijske komisije in o zahtevku za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN odločil. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (sklep št. 252-2/02-25, z dne 11.03.2003).
V obrazložitvi sklepa navaja, da vztraja pri odločitvi iz izpodbijanega sklepa ter pri strokovni utemeljitvi, ki je bila podlaga za izbiro ponudnika v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku podaja zgolj svoja mnenja in zaključke glede termina "variabilni fokus" v radiologiji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji merila za ocenjevanje ponudb vnaprej navedel, opisal in ovrednotil tako, da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila in še posebej s predmetom javnega naročila, po katerem povprašuje. Zato je kot kriterij za ocenjevanje ponudb pod točko b) Tehnične lastnosti določil tri elemente, na podlagi katerih je lahko vsak posamezen ponudnik pridobil največ 30 točk (servis v Republiki Sloveniji, variabilni fokus in avtomatski pomik nosilca kaset). Izbrani ponudnik je izpolnjeval vse navedene elemente, zato je prejel maksimalno število točk. Naročnik meni, da je strokovna utemeljitev, ki jo v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, le njegova utemeljitev in je nasprotna strokovni ugotovitvi naročnika, da izbrani ponudnik zagotavlja "variabilni fokus", kar je bila tudi podlaga za dodelitev točk izbranemu ponudniku iz tega naslova. Prav tako pa je nasprotna tudi strokovni utemeljitvi izbranega ponudnika, ki jo je podal v ponudbi in kasneje tudi v odgovoru na obvestilo, s katerim ga je naročnik v skladu z določili 12. člena ZRPJN seznanil o vloženem zahtevku ter mu kot izbranemu ponudniku posredoval kopijo revizijskega zahtevka.
Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik v podani ponudbi izkazal izpolnjevanje kriterija "variabilni fokus" z natančno utemeljitvijo lastnosti ponujene opreme. Na podlagi tako opredeljene ponudbe izbranega ponudnika, ob izpolnjeni osnovni predpostavki sprejemanja razpisnih pogojev naročnika ter podani izjavi o nezavajajočih podatkih, naročnik ni imel razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel v izpodbijanem sklepu. Vlagatelj po izpodbijanemu kriteriju ni prejel točk, saj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja kriterija "variabilni fokus", pač pa je zatrjeval, da lastnosti, opredeljene v tem kriteriju, ne nudi noben proizvajalec. Slednje pa je po naročnikovem mnenju okoliščina, ki je bila vlagatelju znana že v času prevzema razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.03.2003, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponovno poudarja, da v revizijskem zahtevku ni izpodbijal meril pač pa zgolj ocenjevanje po le-teh in dodaja, da bi morala v primeru, da se "variabilni fokus" razume kot možnost izbora več kot enega fokusa, oba ponudnika prejeti vse predvidene točke po tem kriteriju. Če pa je naročnik razumel "variabilni fokus" kot ga je opisal v svojem odgovoru ("â??.spreminjanje fokusa med delovanjem aparata v območju okoli nastavljene vrednosti z namero zmanjšanja obrabe anode."), potem nihče od ponudnikov ne bi smel prejeti točk, kajti izbrani ponudnik s ponujenim aparatom ne omogoča tehnologije, ki jo je naročnik opisal v odgovoru. Vlagatelj je dopisu priložil kopijo brošure proizvajalca (izbranega) aparata.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 252-2/02-31, z dne 24.03.2003, odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila v nadaljnje odločanje. Naročnik navaja, da vztraja pri sklepu o oddaji javnega naročila in pri odločitvi, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik pritrjuje, da je opis tehnologije "variofokusa", ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za nadaljevanje obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, pravilen, vendar poudarja, da obstaja razlika med aparati, ki delujejo na majhen in velik fokus, ker je treba pred slikanjem vključiti enega izmed obeh ter tehnologijo "Variofokusa", kjer predhodno velikosti fokusa ni potrebno izbirati. Slednjo tehnologoji pa zagotavlja izbrani ponudnik.
Naročnik še poudarja, da ponudba vlagatelja odstopa v najvažnejšem delu aparata-generatorju, ki ima moč 50 kW namesto zahtevane 65 kW, medtem ko ponudba izbranega ponudnika, za majhno razliko v ceni, zagotavlja zahtevano moč generatorja.
Naročnik Državni revizijski komisiji predlaga potrditev odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku in uveljavlja povračilo stroškov kopiranja celotne predložene dokumentacije v višini 4.200,00 SIT (280 kopij po 15,00 SIT) ter stroške poštnine v višini kot izhaja iz poštnega potrdila.

Naročnik je po pozivu Državne revizijska komisije (drugi odstavek 21. člena ZRPJN), slednji posredoval še zahtevana dodatna pojasnila (dopis št. 252-2/02-33, z dne 07.04.2003). Državna revizijska komisija je prejeta pojasnila posredovala vlagatelju.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji na prejeta pojasnila poslal svoja stališča (dopis vlagatelja, z dne 09.04.2003). Vlagatelj je v slednjih zapisal, da se je naročnik v prejetih pojasnilih približal opisu dejanske tehnologije "variofokus", ki jo nudi izbrani ponudnik z eno precej pomembno napako. Naročnik trdi, da aparat "â??.samodejno s kombinacijo obeh fokusov naredi sliko, kot bi bila narejena s fokusom med malim in velikimâ??." in v nadaljevanju â??."variofokus pa glede na nastavljene vrednosti, â??.sam določi procent udeležbe določenega fokusa v končni sliki". Vlagatelj navaja, da prej opisanega tehnologija "variofokus" ne omogoča, temveč deluje na način kot je naveden v nadaljevanju. Uporabnik sam mora pri vpisu preddefiniranih programov v okviru "organske avtomatike" (ki je bila zahtevana v tehnični specifikaciji), določiti količino velikega in malega fokusa in s tem natančno vrednost efektivnega fokusa. Pred uporabo se glede na objekt slikanja izbere določeni program in s tem tudi natančno velikost (efektivnega) fokusa. Nadalje, se po vlagateljevem mnenju, z "variofokusom" izbere natančno efektivno velikost fokusa in ne vrednosti okoli nastavljene vrednosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika in po proučitvi dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila".

Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo se vlagatelj v obravnavanem primeru ne strinja z ocenitvijo po enem izmed podmeril (to je po podmerilu "Variabilni fokus"), ki ga je naročnik določil v okviru merila "Tehnične lastnosti" in mu pripisal težo 10% (10 točk).
V razpisni dokumentaciji je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v XII. členu, na straneh 4 in 5 zapisal, da so merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika naslednja:

a) cena
Naročnik bi točkovanje ponudb opravil na podlagi naslednje enačbe:
Tc = 60 - ((C-Cmin) / Cmin) x 60, pri čemer je pomen njunih elementov:

Tc = točkovna vrednost ponudbe ponudnika
C = vrednost ponudbe ponudnika
C min = vrednost najnižje ponudbe
60 = maksimalno število možnih točk

b) Tehnične lastnosti
Naročnik bo ocenjevanje ponudb izvedel na podlagi točkovnega sistema iz spodnje razpredelnice, na podlagi katerega lahko ponudnik pridobi največ točk.

Servis v Republiki Sloveniji DA - 10 točk NE - 0 točk
Variabilni fokus DA - 10 točk NE - 0 točk
Avtomatski pomik nosilca kaset DA - 10 točk NE - 0 točk

c) Druge ugodnost
Nudi plačilni rok 120 ali več dni DA - 5 točk NE - 0 točk
Garancijska doba 36 ali več mesecev DA - 5 točk NE - 0 točk

Naročnik bo izbral ponudbo ponudnika, ki bo ocenjena z najvišjim številom točk po navedenih kriterijih iz točke a, b in c XII. člena navodil. Maksimalno število točk je 100.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenih meril opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabe meril, pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik ter pregleda prejetih dodatnih pojasnil (tako s strani naročnika kot tudi izbranega ponudnika in vlagatelja), mogoče preveriti potek in rezultate ocenjevanja obeh prejetih ponudb.

Vrednotenje po merilu "cena" in po merilu "druge ugodnosti" med strankama ni sporno, zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ponudb v revizijskem postopku ni neposredno preverjala.
Tehnične lastnosti naj bi naročnik v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije ocenjeval na podlagi treh zgoraj navedenih podmeril ("Servis v Republiki Sloveniji", "Variabilni fokus" in "Avtomatski pomik nosilca kaset"), od katerih je, kot izhaja iz revizijskega zahtevka, sporno (le) ocenjevanje po podmerilu "Variabilni fokus" (po ostalih dveh podmerilih sta oba ponudnika prejela največje možno število točk, to je po vsakemu izmed njih 10 točk).
Po izpodbijanem podmerilu "Variabilni fokus", je izbrani ponudnik prejel najvišje število vnaprej predvidenih točk (10 točk), izbrani ponudnik pa nobene točke, kar je vplivalo na največjo in s tem tudi na odločilno razliko v višini točk v prid izbranega ponudnika.
Pri izpodbijanem podmerilu je naročnik (vnaprej) predvidel prejem 10 točk v primeru, če bi ponudniki ponudili "variabilni fokus" in/ali prejem nobene točke v nasprotnem primeru.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj sam navaja, da v tem revizijskem postopku ne izpodbija meril in/ali podmeril za ocenjevanje ponudb, pač pa zgolj ocenjevanje po podmerilu "Variabilni fokus", ki mu je naročnik dodelil 10 točk.
Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija vseeno opozarja vlagatelja, da bi bil očitek, ki bi bil naperjen zoper postavljena merila, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN že prepozen in ga posledično po vsebini ne bi bilo mogoče obravnavati. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku. S tem pravilom skuša zakon tudi preprečiti morebitno taktiziranje ponudnika, ko le-ta ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati določitvi (oblikovanju) izpodbijanega podmerila, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni).
Vlagatelj je vložil revizijski zahtevek po sprejemu odločitve o dodelitvi naročila, čeprav je že v ponudbi zapisal, da variabilnega fokusa ne zagotavlja noben ponudnik in šele v zahtevku za revizijo očital naročniku, kako in na kakšen način bi moral uporabiti sporno podmerilo. Čeprav je torej že iz vlagateljeve ponudbe razvidno, da vlagatelj ni razumel kako in na kakšen način bo naročnik uporabil predmetno podmerilo, pa kljub temu ni pravočasno vložil revizijskega zahtevka, temveč ga je vložil šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila.

Kot izhaja iz ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika ter pojasnil, ki jih je naročnik skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval Državni revizijski komisiji v svojem dopisu, št. 252-2/02-33, z dne 07.04.2003, je izbrani ponudnik, za razliko od vlagatelja ponudil variabilni fokus, zato je bila njegova ponudba ocenjena z 10 točkami.

Vlagatelj se s takšno oceno ne strinja ter navaja, da je naročnik pri ocenjevanju tehničnih lastnosti z ocenjevanjem komercialnih imen in ne tehnologije (čeprav v dopisu, z dne 09.04.2003 govori o tehnologiji "variofokus"), favoriziral izbranega ponudnika, kar pa je v neskladju z veljavno zakonodajo.

Zgoraj navedenim očitkom vlagatelja ni mogoče pritrditi. Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika je slednji v svoji ponudbi ponudil variofokus za optimus generator in zapisal, da je to oprema, ki omogoča izbor katerekoli velikosti fokusa med malim in velikim fokusom in tako zagotavlja optimalno razmerje med kvaliteto posnetkov in življenjsko dobo rentgenske cevi.
Naročnik je v dodatnih pojasnilih na posebno vprašanje Državne revizijske komisije, kako je ocenjeval ponudbi po izpodbijanem podmerilu in/ali kaj po naročnikovem mnenju pomeni "variabilni fokus" odgovoril, da naročnikova definicija "variofokusa" (spreminjanje fokusa med delovanjem aparata v območju okoli nastavljene vrednosti z namero zmanjšane obrabe anode) pomeni, "da z istočasnim delovanjem obeh fokusov dobimo projekcijo, ki je kombinacija dveh delnih projekcij, ki sta v različnem deležu udeleženi pri končni sliki. Pri aparatih, ki variofokusa nimajo, lahko vključimo samo mali ali veliki fokus (0,6 oziroma 1,2 mm), pri tehnologiji variofokusa pa lahko aparat samodejno s kombinacijo obeh fokusov naredi sliko kot bi bila narejena med malim in velikim (npr. 0,75 mm, 0,9 mmâ??). Take slike pri klasičnih aparatih ni mogoče narediti in se moramo glede na to, kateri del človeškega telesa slikamo, odločiti med malim in velikim fokusom. Variofokus pa glede na nastavljene vrednosti, ki se za posamezne dele človeškega telesa razlikujejo, sam določi procent udeležbe določenega fokusa v končni sliki. S tem dobimo za vsako projekcijo optimalni fokus glede na moč, ki je uporabljena in pomeni optimalno geometrično resolucijo, saj je sicer mali fokus pri aparatih, ki nimajo variofokusa, omejen v kW, veliki fokus pa pri geometrični resoluciji. S kombinacijo obeh dobimo optimalno sliko, ki največkrat ni rezultat samo enega od dveh fiksnih fokusov, pač pa odgovarja fokusu med obema. Izbrani ponudnik to tehnologijo zagotavlja, zato je po podmerilu "Variabilni fokus" prejel 10 točk, vlagatelj, ki navedene tehnologije na zagotavlja, pa ne".
Državna revizijska komisija se je nadalje pri obravnavani odločitvi oprla tudi na razlago proizvajalca Philips Medical Systems (slednji je bil o zahtevku za revizijo seznanjen na podlagi drugega odstavka 12. člena ZRPJN in je v zvezi s tem poslal svoje mnenje, tako naročniku kot tudi Državni revizijski komisiji), iz katere izhaja, da je namen variofokusa zagotoviti optimalno uporabo večjega in manjšega fokusa in sicer tako, da svojo velikost in jakost prilagaja aplikacijskim potrebam izvajanega postopka. Dodatna prednost variofokus tehnike je v tem, da so v primerjavi s klasičnim postopkom mnogo bolje izkoriščene žariščne točke, Variofokus torej podaljša življenjsko dobo rentgenskih cevi. Variofokus krmilni sistem je sistemski blok, ki je montiran v optimus generator. Vsi APRF programi optimus generatorja so programirani z izbranimi mešanimi žariščnimi točkami, ki se lahko izberejo/ne izberejo med rentgenskim delovanjem, odvisno od izvedene aplikacije ali kot dodatna možnost uporabljena na sistemu. Ta žarišča se izberejo v skladu z radiografskim kriterijem. Če uporabnik izbere APRF program ali ga spremeni med radiografskim delovanjem/aplikacijo/obravnavanjem se Variofokus krmilni sistem avtomatsko preklopi na optimalno žariščno točko. Z različnim krmiljenjem se lahko proizvede praktično kakršnakoli željena žariščna točka, ki leži med večjo in manjšo žariščno točko na rentgenski cevi. Nova "mešana" žariščna točka je vedno umeščena v optimalno razmerje parametrov variabilne osvetljenosti (velikost žariščne točke, čas izpostavljenosti in moč) izdelave slike.
Vsekakor je cilj variofokus funkcij v tem, da optimirajo vsak radiografski postopek s stališča aplikacije in da se odprejo med katerimkoli radiografskim postopkom (ki ima eno radiografsko projekcijo pacienta na mizi ali če je pacient premeščen na mizi za drugo projekcijo ali premeščen na stenski stativ, ali menjava pomožne enote itdâ??), da se zagotovijo zgoraj opisane prednosti.

Kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe slednji ni ponudil variabilnega fokusa, temveč (zgolj) dva fokusa z dimenzijama 0,6 in 1,0 mm. Državna revizijska komisija ni sledila navedbam in stališču vlagatelja, ker je bilo za presojo v obravnavani revizijski zadevi, po njenem mnenju, pomembno predvsem dejstvo oziroma naročnikova definicija variabilnega fokusa, iz katere izhaja, da se z istočasnim delovanjem obeh fokusov dobi projekcija, ki je kombinacija dveh delnih projekcij, ki sta v različnem deležu udeleženi pri končni sliki, kar povedano drugače pomeni, da s tehnologijo variofokusa aparat s samodejno kombinacijo obeh fokusov naredi sliko, kot bi bila narejena s fokusom med malim in velikim fokusom, oziroma, da je namen variabilnega fokusa v tem, da zagotovi optimalno uporabo večjega in manjšega fokusa. Opisanega pri "klasičnemu" aparatu (torej pri aparatu, ki ga ponuja vlagatelj) ni mogoče narediti in se je pred slikanjem potrebno odločiti (le) med malim ali velikim fokusom.

Po mnenju Državne revizijske komisije je naročnik (in proizvajalec izbrane opreme) dovolj prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je izbrani ponudnik po obravnavanem podmerilu prejel 10 točk (in/ali vlagatelj 0 točk), zato (ob vsem doslej opisanem) ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik vlagatelja na podlagi merila "Variabilni fokus" kakorkoli oškodoval.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ni vplivalo ne na odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ne na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika na obveznost, ki mu jo nalaga ZJN-1. Zakon naročniku nalaga, da potek postopka oddaje javnega naročila v vseh fazah izčrpno dokumentira in vso dokumentacijo o poteku postopka skrbno shrani (10. in 11. člen ZJN-1). Eden izmed (najbolj) pomembnih dokumentov, ki ga mora sestaviti (in hraniti) naročnik, je pisno poročilo o oddaji naročila. Ker gre za dokument, katerega poglavitni namen je omogočiti preglednost poteka postopka oddaje javnega naročila tudi v fazi primerjave, vrednotenja in ocenjevanja ponudb, ki je sicer za javnost zaprta, ZJN-1 v 78. členu izrecno nalaga dolžnost sestave pisnega poročila o poteku oddaje javnega naročila, predpisuje njegovo (minimalno) vsebino in določa, da je takšno poročilo obenem tudi podlaga za obvestilo ponudnikom o oddaji javnega naročila. V obravnavanem primeru je iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik predložil Državni revizijski komisiji, razvidno, da naročnik ni pripravil nobenega dokumenta, ki bi ga bilo mogoče šteti kot poročilo v smislu 78. člena ZJN-1 (čeprav je naročnik v dodatnih pojasnilih zapisal, da je bil slednji vsebovan v zapisniku komisije za izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo obravnavanega javnega naročila, z dne 15.11.2002). V predloženi spisovni dokumentaciji tudi ni nobenega drugega dokumenta, iz katerega bi bilo mogoče razbrati objektivne osnove, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje (točkovanje) prejetih ponudb. Naročnik je v dokumentacijo o oddaji javnega naročila sicer res vključil zgoraj navedeni dokument, v katerem je predstavljen tabelarični prikaz dodeljenih točk posameznim ponudnikom po posameznih merilih, vendar iz omenjenega dokumenta ni mogoče razbrati objektivnih osnov, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje (točkovanje) prejetih ponudb. Tako je v zvezi z ocenjevanjem obeh ponudb po vseh treh merilih, iz spisovne dokumentacije, ki zadeva to fazo postopka, mogoče razbrati le rezultate ocenjevanja (t.j. število prejetih točk), ni pa mogoče ugotoviti, kako so bili ti rezultati doseženi, saj rezultati ocenjevanja niso podkrepljeni z nikakršnimi dejanskimi ugotovitvami naročnika, ki bi dosežene rezultate utemeljevale in/ali pojasnjevale. Naročnik je šele na izrecno zahtevo Državne revizijske komisije uspel pojasniti, kako in na kakšnih objektivnih podlagah je potekalo ocenjevanje po izpodbijanem podmerilu (po ostalih merilih in/ali podmerilih ocenjevanje ni bilo sporno) in/ali zakaj je izbrani ponudnik v obravnavanem postopku po izpodbijanem podmerilu prejel 10 točk, vlagatelj pa nobene točke.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, saj meni, da gre v tem primeru za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih pristojnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne