018-052/03

Številka: 018-52/03-23-342

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila blaga po omejenem postopku za dobavo plenic, rokavic in igel - I. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3.) Naročnik mora v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za dobavo plenic, rokavic in igel.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil predhodni javni razpis, v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, pa javni razpis za oddajo naročila blaga po omejenem postopku za dobavo plenic, rokavic in igel - I. faza.

Vlagatelj je še pred rokom za predložitev ponudb zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 13.2.2003, vlagatelj navaja, da je morebitni ponudnik na predmetnem javnem razpisu, katerega izvaja naročnik za druge pravne osebe (v nadaljevanju: pooblastitelji) na podlagi 22. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj je mnenja, da navedenega ni potrebno posebej dokazovati, saj je naročniku kot morebitni ponudnik znan tako zaradi dejstva, da je dvignil razpisno dokumentacijo, kot tudi zato, ker je naročniku zaradi nejasnosti zastavljal vprašanja, naročnik pa je vlagatelju posredoval odgovore na vprašanja tako glede vprašanj vlagatelja kot vprašanj ostalih morebitnih ponudnikov, s čimer vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj zahtevek za revizijo utemeljuje s kršitvijo 21. člena ZJN-1, saj je naročnik po njegovem mnenju pričel postopek oddaje javnega naročila brez vseh obveznih elementov, ki jih terja citirani člen, naročnik pa jih posledično posreduje morebitnim ponudnikom. Vlagatelj meni, da ima kršitev 21. člena ZJN-1 v konkretnem primeru za posledico tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj je po mnenju vlagatelja vsaj del ponudnikov zaradi opustitve naročnika oviran pri načrtovanju (oblikovanju) ponudbe.
Vlagatelj dalje trdi, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila pričel brez navedbe vrednosti javnega naročila, kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah (3. točka 1. odstavka 21. člena ZJN-1). Vlagatelj opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji navaja (4. člen, točka 1.3), da bo ocenjena vrednost naročila določena v drugi fazi oddaje naročila po omejenem postopku v skladu z razpisanimi količinami, s čimer je naročnik po vlagateljevem mnenju sam priznal opustitev dolžnostnih dejanj pred oziroma ob pričetku postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj vnaprej prereka morebitni ugovor, da si ponudniki lahko ocenjeno vrednost v približku izračunajo sami, glede na njim znane cene artiklov ter s strani naročnika podane predvidene količine. Ob dejstvu, da ponudniki k tovrstnim kalkulacijam niso zavezani, saj je določitev ocenjene vrednosti zakonska obveza naročnika, je po vlagateljevem mnenju prav element ocenjene vrednosti naročila, v konkretnem primeru po podsklopih, iz katerega posamezni ponudnik lahko ugotovi pričakovano vrednost posameznega elementa, "samoizločilni" faktor pri ponudnikih, ko in če ugotovijo, da se kalkulacija ne izide.
Vlagatelj dalje navaja, da se je odločil opozoriti na kršitve naročnika predvsem zato, ker naročnik ob neizpolnitvi dolžnostnih dejanj od morebitnih ponudnikov že v prvi fazi oddaje javnega naročila terja pristop k pogojem, podanim skozi vzorec pogodbe, na katere resni ponudnik le stežka pristaja. Predloženi vzorec pogodbe namreč po prepričanju vlagatelja ni pogodba, ampak je bolj pismo o nameri, saj ne vsebuje vseh za pogodbo bistvenih sestavin (predmet pogodbe, količina, cena in vrednost), konkretni razpisni pogoji pa izključujejo količino kot obvezujoč pogodbeni element, saj navajajo, "da bo kupec kupoval le tiste vrste in količine, ki jih bo potreboval." Upoštevajoč dikcijo predložene pogodbe, naročnik oziroma njegovi pooblastitelji po vlagateljevem mnenju niso zavezani naročiti razpisanih količin oziroma sploh niso dolžni nič naročiti, kar je po prepričanju vlagatelja med drugim tudi zavajajoče, saj si ponudnik oblikuje cene, kakor tudi zaloge, glede na razpisane količine, pri čemer manjkajoča ocenjena vrednost javnega naročila predstavlja zmnožek razpisanih količin in pričakovanih cen. Po mnenju vlagatelja to hkrati pomeni zavezo naročnika k odkupu razpisanih količin blaga do ocenjene vrednosti, saj gre v konkretnem primeru za blago pretežno iz uvoza (plenice in rokavice, delno igle), katerega porabniki so skoraj izključno zdravstvene ustanove, ki sodijo pod okrilje naročnika. Vlagatelj obenem že vnaprej prereka odgovor, da je sporna dikcija v pogodbi pogojena v uporabi 3. odstavka 19. člena ZJN-1, saj v konkretnem primeru, upoštevajoč razpisane količine in s strani naročnika diktirane pogoje (izjava o dobavnem roku), po prepričanju vlagatelja trg ni vzpostavljen oziroma željenega blaga v željenih količinah, v treh dneh ni mogoče kupiti. Pri tem vlagatelj pripominja, da bi korekten naročnik, ki upošteva dobre poslovne običaje, ne sprejel le obveze naročeno tudi prevzeti (plačati), temveč bi ponudnike že skozi razpisno dokumentacijo opremil tudi z drugimi, za izdelavo kakovostne ponudbe nujnimi podatki, kot je recimo dinamika naročanja asortimana po podsklopih po posameznih pooblastiteljih. Brez navedenega, kar sicer ni nikjer zapisan obvezni pogoj pri oddaji javnega naročila, je po prepričanju vlagatelja vzpostavljena diskriminatornost med ponudniki, saj so v boljšem položaju tisti, ki so s predmetom naročila že doslej oskrbovali posamezne pooblastitelje in so z njihovimi navadami seznanjeni.
Vlagatelj na koncu, za boljšo nazornost, kam vodi tovrsten pristop, podaja možen scenarij izvedbe dobave, ob prejudiciranju bodočih dogodkov, in sicer:
Ponudnik x je izbran za najugodnejšega dobavitelja v posameznem podsklopu, pooblastitelji naročnika so tekom oddaje javnega naročila izčrpali svoje zaloge;
Nihče izmed neizbranih ponudnikov ne zahteva obrazloženega obvestila o oddaji ponudbe, nihče ne vloži zahtevka za revizijo po oddaji naročila;
Ponudnik x prejme v podpis pogodbo o dobavi naslednji dan po pravnomočnosti sklepa o izbiri.
Po tem scenariju bo naročnik oddal ponudniku prvo naročilo cca. 20 koledarskih dni po prejemu obvestila o izbiri. Upoštevaje dobavne roke za uvoženo blago in računajoč, da bodo naročniki naročali vsak mesec 1/12 razpisanih količin ter ob pogoju naročnika, da mora dobaviti v 3 dneh od naročila, si mora ponudnik že pred izborom najugodnejšega ponudnika narediti ustrezno zalogo za dobave v prvem mesecu. Ker ni predvidena nikakršna dinamika naročanja in nikakršna obveza dejanskega nakupa razpisanih količin, se lahko naročnik odloči prvi mesec naročiti 30 % predvidenih letnih količin desetih razpisanih proizvodov, hkrati pa zanemarljivo majhno količino ostalih razpisanih izdelkov. Vlagatelj opozarja, da tako ponudnik ne bo v 3 dneh sposoben dobaviti naročenih količin 10 izdelkov, saj je računal v prvem mesecu le na naročilo 1/12 letnih količin, v skladu s pogodbo pa bo naročnik vnovčil bančno garancijo za dobro izvedbo posla (9. člen) ter zahteval od ponudnika povrnitev škode (5. člen) ali bo z njim pogodbo celo razdrl (5. člen).
Vlagatelj meni, da je opisani namišljeni primer lahko še kako realen. V konkretnem razpisu so namreč pogodbene obveze ponudnika (bančna garancija v višini 10 % pogodbene vrednosti, dobavni rok največ 3 dni, fiksnost cen vključno z davki, dostava blaga na 630 mest enega naročnika, brezpogojni pristanek na vse razpisne pogoje in predlog pogodbe) in na drugi strani naročnika (edina njegova obveza je plačevanje v 90 dneh) po njegovem mnenju povsem neuravnotežene oziroma enostranske, stanja pa ni mogoče popraviti drugače, kot da naročnik dejansko prevzame vlogo kupca in razpisane količine blaga tudi prevzame.
Vlagatelj meni, da je zahtevek za revizijo utemeljen in naročnika poziva, da postopa po njegovem predlogu ter obenem terja povračilo takse za postopek revizije, v znesku 100.000,00 SIT, katero je vlagatelj izkazano poravnal na ustrezni račun ob vložitvi predmetne revizije, v osmih dneh po ugoditvi reviziji.

Naročnik je s sklepom, štev. 502-16/2002-1, z dne 24.2.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je v vseh elementih preveril zahtevek za revizijo in ugotovil njegovo neutemeljenost, ki po njegovem mnenju izhaja iz dejstva nepoznavanja postopka oddaje javnega naročila na podlagi določbe 3. odstavka 19. člena ZJN-l. Navedena določba namreč določa, da lahko naročnik uporabi prvo fazo omejenega postopka v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more v naprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Dalje še navaja, da mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo v prvi fazi tako, da je v drugi fazi edino merilo najnižja cena. Naročnik ugotavlja, da je glede na predmet javnega naročila (v konkretnem primeru so to: igle, plenice in rokavice) v celoti sledil določbam zakona tako glede izbire postopka, kot tudi oblikovanja razpisne dokumentacije za prvo fazo omejenega postopka. Za navedeni predmet javnega naročila je naročnik ugotovil (1.) da ga po obsegu in časovno ne more v naprej določiti in (2.) da ga je mogoče takoj nabaviti in se ne proizvaja po posebnem naročilu naročnika oziroma je vzpostavljen trg. Pri tem naročnik še opozarja na dejstvo, da v prvi fazi omejenega postopka ne izbira najugodnejše ponudbe, ampak prizna sposobnost ponudnikom na podlagi v naprej določenih pogojev, za katere gre po naročnikovem mnenju ugotoviti, da so v razpisni dokumentaciji jasno opredeljeni. Na podlagi izvedene prve faze pa naročnik povabi k oddaji ponudbe vse, ki jim je priznal sposobnost, to je vse, ki pridobijo status kandidata, kandidati pa šele v drugi fazi v svojih ponudbah opredelijo cene. Naročnik opozarja, da je postopek oddaje javnega naročila v tem primeru zaključen šele, ko se izvedeta obe fazi postopka. Ker v prvi fazi v okviru prijav, ki jih predložijo prijavitelji, ni cenovnih elementov, opozarja naročnik, se šele v drugi fazi vključi v vzorec pogodbe ceno, ki jo kandidati ponudijo v svojih ponudbah. Glede na vrsto postopka, kot ga določa zakon, se torej obravnava vzorec pogodbe, ki je priložen razpisni dokumentaciji v prvi fazi omejenega postopka, brez elementa cene, ki se bo dodal v okviru priprave in predložitve ponudbi v okviru druge faze omejenega postopka. Na podlagi navedenega gre po mnenju naročnika tudi zavrniti očitek vlagatelja, da naročnik ni ocenil vrednosti javnega naročila. Določba 4. točke 1. odstavka 21. člena ZJN-l namreč določa enega od elementov sklepa o začetku postopka, to je vrednost naročila, ki jo je pričakovati v ponudbah in sodi v dokumentacijo naročnika, vendar zakon ne določa obveze za naročnika, da mora informacijo o ocenjeni vrednosti posredovati v dokumentaciji, to je v objavi razpisa ali v razpisni dokumentaciji. V opisanem primeru pa je naročnik celo napovedal v razpisni dokumentaciji, da bo podatke o vrednostnem obsegu javnega naročila posredoval v okviru izvedene druge faze tega postopka.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.2.32003, ki ga je naročnik prejel dne 3.3.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila. V dopisu vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da je očitek kršitve 21. člena ZJN-l kot razlog za vložitev zahtevka za revizijo uveljavljal iz dveh razlogov: (1.) zapisa naročnika v razpisni dokumentaciji, da bo ocenjena vrednost naročila določena v drugi fazi (in ne sporočena, kot je v odgovoru na zahtevek za revizijo zapisal naročnik) in (2.) tudi siceršnje svobodne interpretacije določil ZJN-l, kar vlagatelj dodatno obrazloži v nadaljevanju. Vlagatelj sicer soglaša s tem, da ni zakonske obveze za objavo ocenjene vrednosti naročila ter da je dokument, opredeljen v 21. člena ZJN-l interne narave, naročnik pa ni zavezan k posredovanju tega podatka, vendar ga lahko posreduje, v kolikor želi ponudnike bodisi pritegniti bodisi jim pomagati pri izdelavi ponudb. Prav tako se vlagatelj strinja, da ni zakonske obveze, da naročnik že v prvi fazi javnega naročila predloži vzorec pogodbe ter zahteva izjavo, da se ponudniki strinjajo z vsemi razpisnimi pogoji, saj je po ZJN-1 našteto del obvezne razpisne dokumentacije v drugi fazi. Nič pa ne preprečuje naročnika, da ponudnike z opisanim, enako kot v konkretnem primeru, seznani že vnaprej. Ravno predložen vzorec pogodbe in vezava na izjavo o sprejemanju pogojev pa sta tisto, kar je vlagatelja spodbudilo, da očita vse formalne pomanjkljivosti. Naročnik namreč v konkretnem primeru po mnenju vlagatelja v prvi fazi ne ugotavlja usposobljenosti ponudnikov, temveč njihovo pripravljenost, da pristanejo na diktirane pogoje, ki so slabši od določil trgovinskih uzanc, brez jamstva po odkupu.
Vlagatelj še naprej trdi, da je uporaba omejenega postopka oddaje javnega naročila po 3. odstavku 19. člena ZJN-1 v konkretnem primeru najmanj napačna, lahko pa s strani naročnika tudi "zlorabljena" zakonska možnost. Težko je namreč slediti trditvam, navaja vlagatelj, da se predmet javnega naročila "po obsegu ne more v naprej določiti", v kolikor naročnik razpisni dokumentaciji (že v prvi fazi) priloži specifikacijo zahtev naročnika, v kateri do kosa natančno navede predvidene količine, pri čemer ne gre za zaokrožene številke (vlagatelj primeroma navaja posamezne artikle). Nadalje je sklicevanje na 3. odstavek 19. člena ZJN-1 za razpisane materiale po mnenju vlagatelja najmanj nepotrebno tudi zato, ker morajo posamezni zdravstveni zavodi planirati svoje poslovanje oziroma potrebe - blago, iskano skozi predmetni javni razpis, uporabljajo pri svojem delu in delu s pacienti vsak dan in je zato neumestno navajati, da jih ne morejo vnaprej določiti po obsegu in časovno. Nasprotno: po prepričanju vlagatelja jih je možno določiti, kar je sam naročnik izkazal z natančno navedbo količin - verjetno na podlagi dejanske porabe v preteklosti. Prav tako vlagatelj opozarja, da zdravstvene ustanove sklepajo pogodbe o planiranem obsegu poslovanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS in so na tej osnovi tudi financirani, kar po vlagateljevem mnenju znova pomeni, da ni mogoče trditi, da naročnik ne more vnaprej po obsegu in časovno določiti stalnih nabav blaga - planirane potrebe posameznih zavodov mora le sešteti. Vlagatelj verjame, da gre lahko pri porabi materialov za delna odstopanja v primerjavi s preteklimi primerljivimi obdobji, vendar je to tolerančno stopnjo po njegovem mnenju mogoče v razpisu vnaprej predvideti in s tem ponudniku omogočiti načrtovanje ustrezne zaloge, na kar je vlagatelj naročnika opozoril že z vprašanjem v roku, ki je bil predviden z razpisom. Vlagatelj nadalje opozarja, da naročnik ob trditvi, da je za izdelke, iskane skozi javni razpis, vzpostavljen trg, zahteva od ponudnikov (že v prvi fazi) podpis izjave o dobavnem roku ter terja pristanek na dobavo v roku največ treh dni od prejema posameznega naročila, pri čemer mora biti dobavljena celotna količina naročenega blaga. Vlagatelj navaja, da ZJN-1 v 3. odstavku 19. člena definira obstoj trga s predpostavko, da je izdelke mogoče takoj kupiti (mimogrede, po Obligacijskem zakoniku bi to pomenilo 8 dni). Dejstvo pa je, navaja vlagatelj, da v Sloveniji ni nobenega proizvajalca večine ponujenih izdelkov (rokavic, plenic in delno tudi igel) in da je potrebno v skladu s predpisi ter po znanih uvoznih postopkih, ki terjajo čas, te izdelke uvoziti od proizvajalcev iz tujine - glede na količine gre velikokrat za kontejnerske dobave, katerih dobavni rok je več kot en mesec. Zato ob nepoznavanju obsega in dinamike razpisanih izdelkov po vrstah in velikostih ter ob nikakršni obvezi naročnika, da bo razpisane količine sploh prevzel, po prepričanju vlagatelja ni mogoče od ponudnikov zahtevati dobav milijonskih količin izdelkov v treh dneh.
Vlagatelj dodatno opozarja na temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti javne porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) ki določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna. Vlagatelj navaja, da ponudnik ob nepoznavanju dinamike naročanja in obsega naročil ne more ponuditi cene kot bi jo lahko, kar po njegovem mnenju obenem pomeni, da je ponujena cena višja, to pa za naročnika in porabo javnih sredstev ni gospodarno in racionalno dejanje. Tudi iz mnenja Urada za javna naročila, ki je bilo posredovano ponudnikom kot odgovor na njihova vprašanja, po vlagateljevem mnenju le-ta priznava, da se tega zaveda, saj navaja: "Na podlagi predvidenih količin, ki jih določi naročnik, ponudniki oblikujejo svoje ponudbene cene. Riziko manjših količin morajo ponudniki vračunati v svojo ponudbeno ceno".
Nadalje vlagatelj opozarja, da je naročnik dolžan poskrbeti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov. Vlagatelj tako kot doslej naročniku očita tudi diskriminatornost, povzročeno s tem, ko naročnik ni navedel dinamike in obsega naročil za posameznega pooblastitelja, ponudniki, ki so že pred razpisom dobavljali posameznim zavodom, pa so po prepričanju vlagatelja v tem primeru priviligirani, ker poznajo obseg in dinamiko porabe posameznih razpisanih vrst blaga posameznega pooblastitelja.

Naročnik je z dopisom, štev. 502-16/2002-1, z dne 6.3.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 17.3.2003 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki Urada za javna naročila. Na omenjenem sestanku je bilo dogovorjeno, da bo naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila in dokumentacijo. Dne 20.3.2003 je Državna revizijska komisija prejela dopis naročnika, štev. 502-16/2002, z dne 20.3.2003, s katerim ji je le-ta na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN in posredoval dodatna pisna pojasnila ter drugo dokumentacijo, in sicer: sklepe o začetku postopka oddaje javnega naročila pooblastiteljev, kopije primerov obstoječih pogodb s pooblastitelji, poročilo â?? in â??, stališča strokovne komisije, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, predvsem na opredelitev predmeta naročila, opredelitev tehničnih specifIkacij in pogojev za sodelovanje, izjave o dobavnem roku ter sklep o imenovanju strokovne komisije.

Dne 19.3.2003 je Državna revizijska komisija zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj organizirala tudi sestanek z vlagateljem, na katerem je bilo dogovorjeno, da ji bo le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval dodatna pojasnila in dokazila za svoje navedbe v revizijskem zahtevku.
Ker Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prijela dogovorjenih pojasnil in dokazil, je dne 24.3.2003 na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN vlagatelja pisno pozvala, naj ji v skladu z dogovorom na sestanku, dne 19.3.2003, posreduje morebitna dodatna pojasnila in dokazila v zvezi z navedbami v zahtevku za revizijo. Vlagatelj se je na zaprosilo Državne revizijske komisije odzval z dopisom, z dne 26.3.2003, s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila k zahtevku za revizijo. V omenjenem dopisu vlagatelj poudarja, da je zahtevek za revizijo vložil v cilju kvalitetnega izboljšanja konkretnega razpisa in vseh podobnih razpisov v prihodnje s stališča gospodarne porabe javnih sredstev ter da mora biti oblikovanje pogojev, ki omogočajo pridobitev blaga ali storitev primerne kakovosti za čim nižjo ceno, v interesu vseh - to je širše skupnosti, naročnika samega, posameznih bolnišnic oz. zdravstvenih domov, kakor tudi ponudnikov oz. vlagatelja. Hkrati želi vlagatelj opozoriti tudi na neenakopravnost med obveznostmi in pravicami naročnikov in ponudnikov v pogledu pogodbenih obveznosti ter doseči spremembo prakse "pogodbenega diktata", ki po vlagateljevem prepričanju tudi kvarno vpliva na porabo javnih sredstev.
Vlagatelj trdi, da bodo dosežene cene na razpisih po enoti blaga višje, če bo potrjen princip razpisanega javnega naročila kot primernega. Ker naročnik v skladu z razpisanimi pogoji ni obvezen konkretno navesti dinamike in količine razpisanih proizvodov in nima obveze njihovega odjema, ob hkratnih visokih sankcijah za ponudnika za primer neizpolnjevanja dobavnega roka, si mora vsak izbrani dobavitelj zagotoviti nerealno in nepotrebno visoke zaloge blaga, da se izogne morebitnim sankcijam, zaradi nezmožnosti dobav razpisanega blaga v roku razpisanih treh dni. Vlagatelj opozarja, da večje zaloge pomenijo posledično večjo vezavo finančnih sredstev, pri čemer vsak dodatni mesec zalog pomeni glede na višino bančnih obrestnih mer tudi znatno višjo ceno ponujenega blaga, ponudniku pa ostane še dodatni riziko, da mu zaradi nikakršne obveze naročnika po odjemu razpisanih količin blago ostane na zalogi in bi ga moral v skrajnem tudi odpisati, če ga ne bi uspel prodati drugim kupcem. Iz prakse dosedanjih razpisov temelječih na 3. odstavku 19. člena ZJN-1, je po navedbah vlagatelja poznano, da se je v resnici ponudnikom že dogodilo, da kljub podpisani pogodbi niso prodali naročniku niti 10 % razpisanih količin. Zavedati se je potrebno, meni vlagatelj, da gre v konkretnem primeru za pilotski primer "centralizirane" nabave, kar lahko pomeni, da bodo v podobnih prihodnjih razpisih zajeti vsi porabniki (vse bolnišnice, zdravstveni domovi ipd.) določenih medicinskih pripomočkov in enostavno ne bo drugih kupcev, katerim bi bilo mogoče neprodane količine odprodati. V tem okviru vlagatelj sicer pozdravlja racionalizacijo naročanja ob hkratnem zmanjšanju rizikov vseh udeleženih na minimum, kar bi pomenilo možnost ponuditi najoptimalnejše cene za razpisane medicinske pripomočke in transparenten pogodbeni odnos. Izpodbijani razpis pa je po prepričanju vlagatelja primer ponesrečenega pristopa k zadovoljevanju temeljnih načel javnega naročanja in je namesto v sozvočju z več temeljnimi načeli, predvsem pa z načelom gospodarnosti, z njimi v izrazitem nasprotju. Vlagatelj je tako mnenja, da je ustrezni popravek mogoče doseči le s spremembo osnove, z izborom bodisi odprtega postopka oddaje javnega naročila bodisi oddaje javnega naročila po omejenem postopku, vendar po 1. oz. 2. odstavku 19. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je dne 27.3.2003 naročnika pisno pozvala, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN sporoči morebitno stališče do vlagateljevih trditev, vsebovanih v dopisu, z dne 26.3.2003. Naročnik se je do navedenih vlagateljevih trditev opredelil v dopisu, štev. 502-16/2002, z dne 3.4.2003. V omenjenem dopisu naročnik vztraja pri vseh doslej podanih stališčih ter poudarja, da je v predmetni zadevi bila sprejeta odločitev glede oddaje javnega naročila po omejenem postopku na podlagi določb 1. in 3. odstavka 19. člena ZJN-1 iz razloga, ker gre v konkretnem primeru za predmet javnega naročila, za katerega oddajo je po definiciji zakona najprimernejši navedeni omejeni postopek. V konkretnem primeru, ko so predmet javnega naročila plenice, rokavice in igle, gre po naročnikovem mnenju za tipičen šolski primer, za katerega gre uporabiti navedeni postopek. Glede omejenega postopka naročnik dalje ugotavlja, da se od odprtega postopka glede zagotavljanja spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja (predvsem načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravnosti ponudnikov - 5. in 7. člen ZJN-1) ne razlikuje in tudi v aplikaciji ne sme razlikovati, razen v tem, da poteka v dveh fazah. Kot določa zakon, v prvi fazi naročnik, na podlagi prejetih prijav predloženih na podlagi javnega razpisa, ugotovi sposobnost ponudnikov in v drugi fazi povabi k oddaji ponudbe vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Iz navedenega izhaja, navaja naročnik, da so posamezni elementi postopka oddaje javnega naročila za razliko od odprtega postopka, pri omejenem postopku porazdeljeni v dveh fazah in s tem tudi aktivnosti naročnika in ponudnikov. Naročnik navaja, da je v dosedanjem ravnanju v vsem sledil določbam ZJN-1 in v razpisni dokumentaciji predvidel pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki bodo predložili ponudbe na podlagi javnega razpisa. Hkrati naročnik poudarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji za prvo fazo omejenega postopka posredovano celo več podatkov, kot jih zakon zahteva (okvirne količine, pogoji pogodbe, navedeni v vzorcu), iz razloga, ker je namen zagotoviti tudi na ta način čim boljše pogoje za sodelovanje s potencialnim ponudnikom in s tem optimalen uspeh postopka oddaje javnega naročila. Naročnik dodaja, da bo, kot je bilo navedeno že v navodilih ponudnikom in v podanih pojasnilih, v drugi fazi omejenega postopka, v kateri bo edino merilo cena, v razpisni dokumentaciji posredoval tudi druge podatke, ki pa za priznanje sposobnosti niso pomembni. Naročnik posebej izpostavlja, da bo glede na razpisani in specificirani predmet javnega naročila in glede na to, da se bodo sklepale pogodbe med izbranim najugodnejšim ponudnikom za posamezni podsklop in posameznim naročnikom v določenem časovnem zamiku, glede na iztek pogodb, ki jih imajo naročniki sklenjene, seznanil kandidate o tem v razpisni dokumentaciji. To pomeni, da bo navedeno terminsko zaporedje sklepanja pogodb, ob tem, da bo v pogodbah, ki bodo sklenjene takoj po zaključeni drugi fazi, ko bo odločitev o izbiri pravnomočna, za prvo dobavo določen daljši rok, kot je splošno pogojeni tri dnevni rok, in sicer dodan 15 dnevni rok.

Dne 3.4.2003 je Državna revizijska komisija vlagatelju poslala kopijo naročnikovega dopisa, štev. 502-16/2002, z dne 3.4.2003 ter vlagatelja na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila, naj ji sporoči svoje stališče glede navedb naročnika. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji predstavil svoje stališče v dopisu, z dne 7.4.2003. V navedenem dopisu vlagatelj najprej poudarja, da navedba naročnika, da gre v konkretnem razpisu za šolski primer, za katerega gre uporabiti omejeni postopek v skladu s 1. in 3. odstavkom 19. člena ZJN-1, po njegovem mnenju ne vzdrži realne presoje. Vlagatelj meni, da je dovolj jasno pojasnjeval, da je trg vzpostavljen le v primeru, če lahko željeno kupiš takoj na več koncih ter da konkretnega blaga v predvidenih količinah v RS ni mogoče kupiti, ne da bi ga posebej za ta primer naročili. Vlagatelj sicer soglaša s trditvijo, da je bilo v prvi fazi posredovano več podatkov, kot jih zahteva zakon, problem pa po njegovem mnenju nastane, ko naročnik v isti sapi navaja, da pogodba v prvi fazi ni potrebna, obenem pa v 2. členu razpisne dokumentacije poudari, da si pridržuje pravico do odvzema usposobljenosti posameznemu kandidatu v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Vzorec pogodbe bi bil po vlagateljevem mnenju dobrodošel, če bi bil informativne narave, saj daje naročniku možnost podati pripombe, vendar pa naročnik v konkretnem razpisu zahteva podajo izjave o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije (obrazec štev. 2), med katerimi je tudi pogodba, in bi njen nepodpis pomenil za ponudnika izločitev iz postopka o ugotavljanju usposobljenosti. Vlagatelj se sprašuje, čemu se naročnik tako trdovratno izogiba spoznanju, da je z vidika gospodarnosti porabe javnih sredstev nujno, da navede količine in dinamiko nabav posameznih vrst blaga ter poda zagotovilo, da bodo razpisane količine blaga tudi prevzete. Uganka je za vlagatelja toliko večja ob upoštevanju odgovora na 7. vprašanje, v 4. delu vprašanj in odgovorov, ki jih je ponudnikom posredoval naročnik, kjer navaja "da vsota količin iz posameznih pogodb, ne glede na to, da nekatere ne bodo sklenjene za vseh 6 mesecev, predstavlja razpisane količine". To po vlagateljevem mnenju pomeni, da naročnik natančno ve, kakšno količino potrebuje in je zato povsem v nasprotju z načelom gospodarnosti, da ne poda zagotovila o obsegu nakupa, saj bi s tem omogočil ponudnikom oblikovanje cen z vkalkuliranjem najmanjših možnih oziroma optimalnih zalog ter oblikovanje ponudbe z najnižjo možno ceno, kar bi po prepričanju vlagatelja smel biti edini temeljni smisel in namen konkretnega razpisa ter vseh podobnih razpisov. Ravno nasprotno pa Urad za javna naročila, v dopisu, ki ga je naročnik posredoval ponudnikom, razlaga, da je riziko dobave manjših količin na strani ponudnika in jih mora vračunati v svojo ponudbeno ceno. Zaradi boljše predstave in v podkrepitev svojih trditev je vlagatelj pripravil številčni primer, ob uporabi podobnih količin in z namišljenimi cenami, s čemer želi plastično ponazoriti, za kakšne prihranke javnih financ bi šlo, če bi bil razpis ustrezno korigiran (vlagatelj navaja primer kalkulacije letne nabave 16 milijonov rokavic). Vlagatelj dodaja, da obrazložitev naročnika, da bo dobavni rok za prvo dobavo podaljšan na 15 dni, navedenega v ničemer ne spremeni, ampak ponudniku le delno, vendar ne v celoti, olajša naročilo prvih količin. Dobavni roki rokavic, če jih želi vlagatelj ponuditi po zares ugodnih cenah, so zaradi oddaljenosti proizvajalcev ter ladijskih kontejnerskih dobav namreč znatno daljši od 15 dni. Vlagatelj je prepričan, da bi se ob upoštevanju njegovih sugestij povečala transparentnost naročanja in zagotovile nižje cene, kar bi moralo biti tudi osnovno vodilo centraliziranega naročanja. Očitno je, navaja vlagatelj, da kot vlagatelj bolj kot naročnik zasleduje cilj, ki bi moral biti osnovna misel naročnika, to je izoblikovati način in obliko centraliziranega naročanja, ki bo imel za rezultat znižanje stroškov nabave medicinskih potrošnih materialov ter prihranek zdravstvu in javnim financam, kar je tudi v medijih čedalje večkrat zapisana in izrečena trditev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej preverila očitke vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne kršitve postopka oddaje javnega naročila v zvezi z določitvijo ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila (vlagatelj naročniku očita kršitev 3. točke 1. odstavka 21. člena ZJN-1 češ, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila pričel brez navedbe vrednosti javnega naročila, kot jo ocenjuje in pričakuje v ponudbah). Glede navedenih vlagateljevih očitkov je potrebno ugotoviti, da ZJN-1 objave ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila sicer ne prepoveduje, vendar pa hkrati naročniku nikjer ne zapoveduje, da bi moral ocenjeno vrednost javnega naročila oziroma vrednost naročila, kakršno pričakuje v ponudbah, objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (2. odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v razpisni dokumentaciji (23. člen ZJN-1) - torej aktih, s katerima se prvenstveno zagotavlja javnost in transparentnost postopka oddaje javnega naročila. Vrednost javnega naročila, kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah, je v skladu s 3. točko 1. odstavka 21. člena ZJN-1 eden od elementov sklepa o začetku postopka, ki pa je interni akt naročnika. V obravnavani zadevi je Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ji jo je odstopil naročnik, ugotovila, da naročnik k dokumentaciji ni priložil sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila iz 21. člena ZJN-1, zato je dne 13.3.2003 na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika pisno pozvala, naj ji predloži manjkajoče dokumente. Iz dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija prejela od naročnika dne 20.3.2003, je razvidno, da je naročnik še pred objavo predmetnega razpisa v Uradnem listu razpolagal s sklepi o začetku postopka oddaje javnega naročila, ki so jih pravočasno izdali posamezni pooblastitelji, v imenu in na račun katerih naročnik vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vsi omenjeni sklepi so pripravljeni v skladu z zakonom ter vsebujejo vse elemente iz 1. odstavka 21. člena ZJN-1, vključno z navedbo ocenjene vrednosti javnega naročila, kot se pričakuje v ponudbah v obdobju enega leta. Ob opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagateljevi očitki naročniku, ki zadevajo domnevne nepravilnosti v zvezi z določitvijo ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila, niso utemeljeni. K vsemu navedenemu pa je potrebno dodati še, da je v obravnavanem primeru naročnik v 4. členu razpisne dokumentacije tudi izrecno zapisal, da bo ocenjena vrednost naročila določena v drugi fazi omejenega postopka v skladu z razpisanimi količinami.

Prav tako je potrebno zavrniti kot neutemeljene vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na vrsto postopka oddaje javnega naročila, ki ga je v obravnavanem primeru izbral naročnik. Vlagatelj naročniku namreč očita, da je uporaba omejenega postopka oddaje javnega naročila po 3. odstavku 19. člena ZJN-1 v konkretnem primeru najmanj napačna, lahko pa s strani naročnika tudi zlorabljena zakonska možnost.

ZJN-1 v 19. členu (Oddaja naročila po omejenem postopku) določa, da je omejeni postopek oddaje javnega naročila tisti postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost (1. odstavek 19.člena ZJN-1). Omejeni postopek naročniku omogoča, da v prvi fazi izloči tiste zainteresirane dobavitelje ali izvajalce, za katere ni utemeljeno pričakovati, da bodo sposobni izvesti konkretno javno naročilo. Naročnik zato v prvi fazi postopka od prijavljenih oseb zahteva le, da dokažejo sposobnost za izvedbo javnega naročila. Vse, ki dokažejo sposobnost po pogojih, določenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji (zakon jih imenuje "kandidati"), pa naročnik v drugi fazi neposredno (brez javne objave) povabi k oddaji ponudb.

V 3. odstavku 19. člena ZJN-1 je urejena posebna oblika omejenega postopka, ki jo naročniki lahko uporabijo za stalne nabave blaga, storitev ali gradenj. V skladu s cit. določbo ZJN-1 sme naročnik uporabiti prvo fazo omejenega postopka tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naročnik mora v takšnih primerih v prvi fazi postopka razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbira vrste postopka oddaje javnega naročila avtonomna pravica naročnika - naročnik je tisti, ki v vsakem posameznem danem primeru izbere postopek oddaje javnega naročila v skladu s svojimi potrebami, seveda ob upoštevanju določil ZJN-1. Omenjeni postopek iz 3. odstavka 19. člena ZJN-1 naročnik v skladu z zakonsko ureditvijo lahko uporabi le, če gre za tipizirano blago in storitve - torej za takšno blago in storitve, ki so že prisotne na trgu in se ne proizvaja (blago) oziroma ne izvajajo (storitve) v skladu s specifičnimi potrebami točno določenega naročnika. V obravnavanem primeru so v skladu z opisom predmeta v razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila: (1. sklop) plenice (podsklop 01: inkontinenca odrasli; podsklop 02: otroške hlačne), (2. sklop) rokavice (podsklop 03: kirurške, sterilne, pudrane, nepudrane; podsklop 04: pregledne, sterilne, nesterilne; podsklop 05: PE nesterilne, gosp., bombažne, gumi) in (3. sklop) igle (podsklop 06: brizgalke; podsklop 07: kanile, metuljčki, mandreni; podsklop 08: spinalne; podsklop 09: biopsijske; podsklop 10: inekcijske, pretočne; podsklop 11: punkcijske, kanile pretočne; podsklop 12: akupunkturne). Za vse navedeno blago (potrošni medicinski material) je mogoče ugotoviti, da se ne proizvaja v skladu s specifičnimi potrebami točno določenega naročnika (končnega uorabnika), da je že prisotno na trgu ter da ga proizvajajo različni proizvajalci medicinskih pripomočkov za potrebe širšega, vnaprej nedoločenega kroga potencialnih kupcev. Ob navedenem se ni mogoče pridružiti mnenju vlagatelja, ki trdi, da v obravnavanem primeru ne gre za tržno blago oziroma, da gre v konkretnem primeru za blago, za katerega ni vzpostavljen trg. Po mnenju Državne revizijske komisije je izraz "relevantni trg" potrebno razlagati širše, kot ga pojmuje vlagatelj. Relevantni trg v smislu določila 3. odstavka 19. člena ZJN-1 namreč ne pomeni le domači (nacionalni) trg.

Kar zadeva vlagateljevo trditev, da v konkretnem primeru tudi ne gre za blago, ki ga naročnik "po obsegu ne more v naprej določiti", kot to zahteva 3. odstavek 19. člena ZJN-1, je potrebno ugotoviti, da je v obravnavanem primeru (predmet razpisa so različni potrošni medicinski artikli) praktično nemogoče natančno določiti količine blaga, ki jih bodo posamezni pooblastitelji v določenem daljšem časovnem obdobju dejansko potrebovali. Res je sicer (kot pravilno ugotavlja vlagatelj), da morajo pooblastitelji vnaprej planirati svoje potrebe, da so tudi doslej že nabavljali blago, ki je predmet tega razpisa ter da so bile nenazadnje naročnikove specifikacije blaga najverjetneje pripravljene na osnovi preteklih dobav posameznih pooblastiteljev. Vendar pa je obenem potrebno upoštevati tudi dejstvo, da sprotne potrebe porabnikov potrošnega medicinskega materiala že po naravi stvari varirajo, da dejanske potrebe pooblastiteljev v tekočem letu niso nujno enake tistim količinam blaga, ki so jim bile dobavljene v preteklem letu, kot tudi dejstvo, da načrtovani obseg nabav za določeno (prihodnje) časovno obdobje iz različnih razlogov (prerazporejanje sredstev, finančni ukrepi, rebalans proračuna, ipd.) v praksi pogosto dejansko ni in ne more biti realiziran v načrtovanem obsegu. Nenazadnje je v obravnavanem primeru tudi iz obstoječih pogodb s trenutnimi dobavitelji posameznih artiklov za posamezne pooblastitelje (kopije pogodb, ki jih je na zahtevo Državne revizijske komisije in na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN predložil naročnik z dopisom, štev. 502-16/2002, z dne 20.3.2003) razvidno, da so pooblastitelji v praksi že doslej kupovali blago, ki je bilo predmet posamezne pogodbe, v skladu s svojimi sprotnimi potrebami, ne da bi se pri tem zavezali k odkupu točno določenih količin.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim naročniku očita tudi, da v konkretnem primeru razpisni pogoji izključujejo količino kot obvezujoč pogodbeni element, saj navajajo, "da bo kupec kupoval le tiste vrste in količine, ki jih bo potreboval." Določitev obsega in časa izvedbe javnega naročila v razpisni dokumentaciji sta urejena v 23. členu ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije).

Praviloma mora razpisna dokumentacija (za odprti in omejeni postopek) konkretno določati predmet javnega naročila - to pomeni, da mora poleg opisa blaga in storitve določati tudi njegov obseg oziroma količino ter čas izvršitve ali dobave (7. točka 3. odstavka 23. člena). Vendar pa v posameznih primerih za določeno blago in storitve naročnik sicer lahko predvideva, da jih bo potreboval, ne more pa obenem natančno predvideti potrebnih količin in rokov za izročitev ali izvedbo. Ravno za takšne primere je v zakonu urejen postopek iz 3. odstavka 19. člena ZJN-1. Če bi naročnik ravnal po pravilih, ki veljajo za ostale postopke javnega naročanja, bi se namreč lahko zgodilo, da bi se zavezal k odkupu količine, za katero bi se kasneje izkazalo, da je prevelika ali premajhna. V 3. odstavku 19. člena ZJN-1 zato izrecno dovoljuje, da se naročnik ne zaveže za konkretno količino blaga ali storitve in da se ne zaveže za rok izvršitve. V postopku izbire stalnih dobaviteljev blaga ali storitev po omejenem postopku iz 3. odstavka 19. člena ZJN-1 naročnik v prvi fazi postopka v razpisni dokumentaciji zato tudi ni dolžan navesti podatkov o količinah in času dobave (4. odstavek 23. člena ZJN-1) - lahko pa seveda informativno predstavi obseg javnega naročila in čas njegove izvršitve. šele v drugi fazi postopka, v kateri mora naročnik določiti kot merilo najnižjo ceno (3. odstavek 51. člena ZJN-1), je naročnik dolžan v razpisno dokumentacijo vključiti tudi natančne podatke o zahtevani količini blaga ter času izvršitve (7. točka 3. odstavka 23. člena ZJN-1). V tem smislu je tudi potrebno pritrditi naročniku, ki opozarja, da ZJN-1 ne določa obveze naročnika, da bi moral že v prvi fazi oddaje javnega naročila po omejenem postopku iz 3. odstavka 19. člena ZJN-1 predložiti vzorec pogodbe oziroma zahtevati izjavo, da se ponudniki strinjajo z vsemi razpisnimi pogoji. Vse našteto je namreč v skladu z določili ZJN-1 del obvezne razpisne dokumentacije šele v drugi fazi postopka (3. in 4. odstavek 23. člena ZJN-1).

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bo naročnik v obravnavanem primeru v prvi fazi postopka kandidatom priznal sposobnost glede na posamezni podsklop za dobavo predmeta javnega razpisa v skladu z njihovo prijavo. V nadaljevanju postopka (v drugi fazi) bo naročnik za konkretna naročila med kandidati, ki jim bo za obdobje enega lega priznana sposobnost za določene sklope oziroma podsklope blaga, dvakrat izbral najugodnejše ponudnike za obdobje šestih mesecev, in sicer na podlagi najnižje skupne ponudbene vrednosti iz ponudbenega predračuna za posamezni podsklop (2. in 26. člen "Navodila prijaviteljem za izdelavo ponudbe"). Navedeno pomeni, da bo naročnik v razpisni dokumentaciji za izvedbo druge faze predmetnega postopka tudi natančneje določil nabavne količine. Naročnik pa je tudi v revizijskem postopku izrecno pojasnil (dopis naročnika, štev. 502-16/2002, z dne 3.4.2003), da bo, kot je bilo navedeno že v navodilih ponudnikom in v podanih pojasnilih, v drugi fazi omejenega postopka, v kateri bo edino merilo cena, v razpisni dokumentaciji posredoval tudi druge podatke, ki sicer za priznanje sposobnosti niso pomembni. Opisano je razvidno tudi iz 27. člena razpisne dokumentacije, kjer je navedeno, da bo naročnik v pisnem vabilu k predložitvi ponudbe za drugo fazo predmetnega postopka med drugim opredelil tudi "... geslo za vnašanje podatkov v "Specifikacija ponudbe s cenami" v programu "Javna naročila"."

Kar zadeva dolžino predvidenega dobavnega roka (tri dni po prejemu posameznega naročila oziroma naročilnice), ki je za vlagatelja sporna, Državna revizijska komisija po pregledu razpoložljive dokumentacije ugotavlja, da je praktično iz vseh obstoječih pogodb s trenutnimi dobavitelji, ki jih je naročnik predložil Državni revizijski komisiji na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, razvidno, da se dobavitelj kupcu zavezuje, da bo blago dostavil v roku treh dni od prejema naročila "fco kupec". Tudi iz dopisa Kliničnega centra Ljubljana, z dne 18.3.2003, katerega je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, je razvidno, da dolžina dobavnega roka v dosedanji praksi ni povzročala nobenih problemov. Iz omenjenega dopisa je namreč razvidno, da Klinični center Ljubljana (ki je glede na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila obenem največji potencialni porabnik blaga, ki je predmet tega razpisa) tudi pri ostalih javnih razpisih, kjer gre za blago, ki se dobavlja sukcesivno, zahteva kot pogoj, da se dobava izvrši v enem do treh dni od prejema naročila, in sicer tudi v primeru, če gre za blago iz uvoza, v posameznih primerih, kadar je dobava nujna, pa si Klinični center Ljubljana v pogodbenih določilih zagotovi celo urgentne dobave, ki so krajše od 24 ur. â?? je v omenjenem dopisu tudi izrecno navedel, da kot naročnik doslej nikoli ni imel nikakršnih ugovorov glede dolžine dobavnega roka s strani potencialnih dobaviteljev. Ob navedenem pa je potrebno poudariti tudi, da vlagatelj v revizijskem postopku ni predlagal nobenega konkretnega dobavnega roka, ki bi po njegovem prepričanju omogočal (nemoteno) izvedbo javnega naročila. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku rok dobave kot problematičen izpostavljal zlasti za pričetek dobav (takoj po podpisu pogodbe izbranega ponudnika v drugi fazi postopka). Ker pa je naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 3.4.2003, izrecno navedel, da bo za prvo dobavo v drugi fazi predmetnega postopka določen daljši dobavni rok, in sicer 15 dni po pravnomočnosti odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je mogoče ugotoviti, da je naročnik s tem tudi sledil vlagateljevemu očitku, ki zadeva morebitne težave izbranega ponudnika pri prvi dobavi blaga v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je v revizijskem postopku v zvezi s tem sicer navedel, da mu je na ta način olajšano le naročilo prvih količin, da pa so dobavni roki za rokavice znatno daljši od 15 dni, vendar je pri tem potrebno ugotoviti, da vlagatelj za takšno svojo trditev ni predložil nobenega dokaza, niti ni navedel, kateri rok bi zanj sicer bil lahko ustrezen.

Kot neutemeljene Državna revizijska komisija zavrača tudi navedbe vlagatelja, da so v obravnavanem primeru v prednosti tisti ponudniki, ki že imajo vzpostavljene poslovne povezave s posameznimi pooblastitelji. Vlagatelj za takšne trditve ni predložil nobenega dokaza. Načelo enakopravnosti v 7. členu ZJN-1 zagotavlja enake pravice in obveznosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila, ne postavlja pa zahteve po dejanski enakosti. Namen postopka oddaje javnega naročila je, da se med več ponudniki in njihovimi ponudbami izbere tista ponudba, ki je najugodnejša. Ne izbere se ponudba, ki je z ostalimi enaka, ampak tista, ki ni enaka in ki se razlikuje od ostalih, ker je za naročnika najugodnejša glede na določila razpisne dokumentacije. Enakopraven položaj ponudnikov v postopkih javnega naročanja mora biti zagotovljen v zvezi z določitvijo pogojev in meril, pri enakopravnem obravnavanju v enakih primerih ter pri zagotavljanju procesnih pravic. V obravnavanem primeru vlagatelj v teku revizijskega postopka Državni revizijski komisiji ni uspel predložiti nobenega dokaza o tem, da bi bili potencialni ponudniki iz kakršnihkoli razlogov, ki bi jih bilo mogoče pripisati nezakonitemu ravnanju naročnika, že v izhodišču postavljeni v neenakopraven položaj. Vlagatelj se je sicer ves čas skliceval na okoliščine, ki so povezane z dolžino predvidenega dobavnega roka v povezavi z nabavnimi količinami blaga, vendar obenem ni natančno opredelil posameznih sklopov, podsklopov in/ali artiklov, ki bi utegnili biti v tem smislu sporni, niti ni predložil nobenih dokazov, ki bi utemeljevali njegove trditve o neenakopravnem obravnavanju potencialnih ponudnikov na predmetnem javnem razpisu. Nasprotno pa je naročnik, kar zadeva prvo dobavo po končani drugi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v revizijskem postopku pojasnil (dopis naročnika, štev. 502-16/2002, z dne 3.4.2003), da bo, glede na razpisani in specificirani predmet javnega naročila in glede na to, da se bodo sklepale pogodbe med izbranim najugodnejšim ponudnikom za posamezni podsklop in s posameznim pooblastiteljem v določenem časovnem zamiku, glede na iztek pogodb, ki jih imajo pooblastitelji že sklenjene, kandidate o tem seznanil v razpisni dokumentaciji, ki bo podlaga za drugo fazo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V skladu s pojasnili naročnika navedeno pomeni, da bo terminsko zaporedje sklepanja pogodb, ob tem, da bo v pogodbah, ki bodo sklenjene takoj po zaključeni drugi fazi, ko bo odločitev o izbiri pravnomočna, za prvo dobavo določen daljši rok, kot je splošno pogojeni tri dnevni rok, in sicer dodan 15 dnevni rok. Ob upoštevanju dejstva, da se dobave blaga na podlagi izvedene druge faze predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne bodo začele takoj in vse hkrati, ampak z določenim časovnim zamikom (glede na iztek obstoječih pogodb, na podlagi katerih posamezni pooblastitelji trenutno nabavljajo blago, ki je predmet tega razpisa), bo (novim) izbranim ponudnikom na ta način tudi po mnenju Državne revizijske komisije znatno olajšana tekoča dobava predmetnega blaga.

V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno kršenje načela gospodarnosti (4. člen ZJN-1), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji je naročnik na njeno zahtevo in na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN posredoval tudi zaključke strokovne komisije za pripravo predmetnega razpisa, ki so strnjeni v dokumentu "Stališča strokovne komisije za tehnično specifikacijo ter rezultat raziskave trga", štev. 502-16/2002-1, z dne 31.01.2003. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je v obravnavanem primeru strokovna komisija opravila revizijo tehnične dokumentacije ter zahtev povezanih z njo, pri čemer je med drugim tudi ponovno ugotavljala dejansko stanje na trgu predmeta javnega naročila. Strokovna komisija je ugotovila, da je predmet obravnavanega javnega naročila utemeljeno razdeljen na podsklope oziroma se usposobljenost podeljuje po podsklopih ter da je s takšnim načinom v popolni meri zagotovljeno pridobivanje prijav oziroma kasneje ponudb v skladu z načelom gospodarnosti (4. člen ZJN-1). Iz raziskave trga, ki jo je opravila komisija, je razvidno, da je z razdelitvijo usposobljenosti po podsklopih še vedno pričakovati vsaj tri prijave na posamezen podsklopu, s to razdelitvijo pa naročnik pridobi v končnem seštevku cenovno mnogo ugodnejšo ponudbo za predmet naročila. Strokovna komisija je nadalje ugotovila, da je obdobje, za katerega se prizna usposobljenost, v skladu z raziskavo trga oziroma frekvenco sprememb na tem trgu najprimernejše eno leto s preverjanjem vsakih šest mesecev ter da so obvezni pogoji določeni v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnih naročil in v ničemer ne povzročajo nedovoljeno diskriminacijo med ponudniki. Dobavni rok tri dni za dobavo naročenega blaga je po mnenju strokovne komisije sprejemljiv rok, ki ga na podlagi raziskave trga (to pomeni običajnih ponudbenih pogojev potencialnih ponudnikov na trgu predmeta javnega naročila) lahko omogočijo vsi ponudniki predmetnega blaga, navedeno pa je izkazano v izjavah ponudnikov in nekaterih do sedaj sklenjenih pogodbah največjih naročnikov. Komisija je tudi v celoti prečistila tehnično dokumentacijo na način, ki ni preferiral določenih ponudnikov (zaradi omenjanja določene blagovne znamke), odgovorila na vsa postavljena vprašanja ter ponovno ugotovila, da vse zahteve iz razpisne dokumentacije omogočajo nediskriminatomo prijavo prijaviteljev ter da za vse zahtevane podsklope obstaja večji krog potencialnih ponudnikov. Po mnenju Državne revizijske komisije pa je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je naročnik centraliziral nabave blaga, ki je predmet tega razpisa, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru za dobavo večjih količin blaga za večje število (osem) pooblastiteljev. Oskrba večjega števila uporabnikov z relativno velikimi količinami blaga pa tudi po mnenju Državne revizijske komisije sama po sebi privede do ugodnejših nabavnih cen blaga, v čemer je tudi bistvo načela gospodarnosti iz 4. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, kot to zahteva 5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN. Zapisano pa ne pomeni, da bi bila v primeru, če bi vlagatelj za svoje navedbe predložil tudi prepričljive dokaze, odločitev Državne revizijske komisije nujno enaka.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

V skladu s 4. odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za dobavo plenic, rokavic in igel, iz katerega bo razvidno, kako je realiziral prvo in drugo fazo predmetnega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne