018-051/03

Številka: 018-51/03-22-359

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo projekta racionalizacije nabave blaga, gradenj in storitev za potrebe posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Naročnik mora odločiti o zahtevku za revizijo in o zahtevi za povračilo stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.12.2002 sprejel sklep, št. 32762/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za pripravo projekta racionalizacije nabave blaga, gradenj in storitev za potrebe posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna. Naročnik je za predmetno javno naročilo objavil predhodni javni razpis v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? in javni razpis v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, s predvidenim javnim odpiranjem ponudb dne 10.02.2003.

Vlagatelj je s priporočeno poštno pošiljko, oddano na pošto dne 09.02.2003, posredoval naročniku zahtevek za revizijo, z dne 08.02.2003, ki ga je naročnik prejel 10.02.2003. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik kršil naslednje zakonske in podzakonske določbe:
1. Prvi odstavek v povezavi s 7. točko tretjega odstavka 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1), saj naročnik ob dejstvu, da je predmetno javno naročilo razdelil na več delov, v razpisni dokumentaciji ni natančneje opredelil, kakšen naj bi bil obseg storitev in tako pustil široko možnost razumevanja, kaj sodi v javno naročilo, s tem pa omogočil situacijo, da bodo pridobljene ponudbe neprimerljive. Vlagatelj naročniku predvsem oporeka, da je v celoti prepustil komuniciranje in sodelovanje s štirinajstimi, v projekt vključenimi, organi izvajalcu, pri tem pa ni opredelil njihove sodelovalne dolžnosti.
2. Naročnik edinega merila najnižja cena ni opisal oziroma ovrednotil, kot to od njega zahteva drugi odstavek 50. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da razpisna dokumentacija ponudnikom omogoča različne interpretacije o tem, kaj je predmet ponudbe (gl. 1. točko zahtevka), posledično pa omogoča različno interpretacijo podajanja cen oziroma storitev, ki jih bo potrebno opraviti.
3. 5. in 7. člen ZJN-1, saj so postavljeni pogoji, ki se nanašajo na "mednarodni renome" diskriminatorni in omejujejo konkurenco ter v delu kadrovskih pogojev nejasni. Vlagatelj navaja tudi, da je neupravičena tudi zahteva naročnika, da te pogoje izpolnjuje ponudnik, ne pa npr. njegov podizvajalec ali partner pri skupni ponudbi. Vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija prilagojena določenemu tujemu ponudniku. Poleg tega navaja, da so imeli potencialni ponudniki, ki so razpisno dokumentacijo prejeli v elektronski obliki, prednost pred tistimi, ki so jo dobili v pisni obliki.
4. 6. člen Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/00, v nadaljevanju: Navodila o vrstah finančnih zavarovanj), saj je naročnik zahteval bančno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo le 30 dni od roka za oddajo ponudb, kar je v nasprotju z navedenim določilom.
5. Tretji odstavek 25. člena ZJN-1 in točke 4.11.5. razpisne dokumentacije, saj naročnik vseh pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo ni posredoval vsem potencialnim ponudnikom, na nekatera postavljena vprašanja pa naročnik sploh ni odgovoril.
6. 60. člen in 67. člen ZJN-1, saj je naročnik po vlagateljevem mnenju neupravičeno skrajšal rok za oddajo ponudb in le-ta ne omogoča priprave pravilnih ponudb, kot to zahteva 58. člen ZJN-1. Poleg tega je predhodni javni razpis objavil le minimalno pred samo objavo javnega razpisa.
Vlagatelj zaradi navedenih kršitev zahteva, da naročnik v celoti razveljavi predmetno javno naročilo in mu povrne stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Poleg tega naj potencialne ponudnike obvesti o tem, kdaj bo izvedel nov postopek. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN od naročnika zahteva poročilo o izvedbi novega postopka predmetnega javnega naročila, v katerem bo izkazana odprava nepravilnosti.

Naročnik je dne 10.02.2003 ob 12.15 uri izvedel javno odpiranje dveh prispelih ponudb, kar je razvidno iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10.02.2003.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 11.02.2003, pozval, da mu posreduje dokazilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj mu je posredoval dokazilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je bila taksa vplačana dne 07.02.2003.

Naročnik je vlagatelja in vse ponudnike z dopisom, št. 31313/03, FSL-191, z dne 24.02.2003, obvestil, da v celoti razveljavlja postopek oddaje predmetnega javnega naročila. V dopisu naročnik navaja, da je dne 10.02.2003 izvedel javno odpiranje ponudb. Komisija je naknadno ugotovila, da je bil pravočasno vložen zahtevek za revizijo (datum dopisa: 08.02.2003, datum poštnega žiga: 09.02.2003, datum žiga glavne pisarne naročnika: 10.02.2003), da pa le-ta ni bil dostavljen komisiji. Na podlagi navedenega je naročnik ugotovil, da je kršil prvi odstavek 11. člena ZRPJN ter tako spravil preostale ponudnike v neenakopraven položaj v primerjavi z vlagateljem, ki mu ni bilo potrebno oddati ponudbe. Naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo ne sme opravljati tistih dejanj, ki bi lahko imela kakršnekoli učinke ali posledice v postopku oddaje javnega naročila. Javno odpiranje ponudb, ki so prispele k naročniku, že po vloženem zahtevku za revizijo, pa učinkuje tako na pravice ponudnikov, katerih ponudbe so odprte in javno oznanjene, kot na pravico vlagatelja, da vloži svojo ponudbo, ne glede na utemeljenost svojega zahtevka. Naročnik meni, da opisanih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti.

Vlagatelj je z obvestilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 27.02.2003, naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa navedel, da je naročnik tudi v postopku odločanja o revizijskem zahtevku storil več kršitev zakona. Naročnik namreč o vsebini zahtevka sploh ni odločil. Glede na to, da je bil zahtevek za revizijo vložen pred naročnikovo kršitvijo 11. člena ZRPJN, bi moral naročnik odločiti o zahtevku in stroških in se o tem izreči pred nadaljnjimi koraki v zvezi z javnim naročilom. Vlagatelj vsled navedenega Državni revizijski komisiji predlaga, da v celoti sledi navedbam vlagatelja v zahtevku za revizijo, saj se naročnik do njih ni opredelil, poleg tega naj odloči o stroških, ki jih je imel vlagatelj s pripravo zahtevka za revizijo (4 delovne ure po uradni objavljeni tarifi vlagatelja v skupnem znesku 100.000,00 SIT, ki ob zakonitem delovanju naročnika ne bi nastali). Vlagatelj ponavlja tudi zahtevo, da Državna revizijska komisija od naročnika zahteva poročilo o izvedbi novega postopka predmetnega javnega naročila, v katerem bo izkazana odprava nepravilnosti, o tem pa obvesti vlagatelja.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 44597/03, z dne 06.03.2003, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZRPJN (Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Vloženi zahtevek za revizijo ima ex lege suspenzivni učinek - zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 11. člena ZRPJN), razen če Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Z navedeno pravno posledico vloženega zahtevka za revizijo se zagotavlja možnost ukrepanja med samim postopkom.

V predmetnem postopku je vlagatelj, kot je razvidno iz dokumentacije, s priporočeno pošiljko, oddano dne 09.02.2003, še pred odpiranjem ponudb naročniku posredoval zahtevek za revizijo, ki ga je ta prejel na dan odpiranja ponudb dne 10.02.2003. Naročnik ne zatrjuje, da ne bi zahtevek za revizijo prišel v njegovo "interesno sfero" pred odpiranjem ponudb, temveč navaja, da o njem komisija za odpiranje ponudb ni bila seznanjena. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik dne 10.02.2003 izvedel javno odpiranje ponudb, čeprav je zahtevek za revizijo že prejel. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil prvi odstavek 11. člena ZRPJN. Za dan vložitve zahtevka za revizijo se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/03; v nadaljevanju: ZPP, drugi odstavek 112. člena ZPP določa oddajno teorijo: Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, â??, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.) in ne pravila prejemne teorije po ZJN-1, ki veljajo za vložitev ponudbe. Peti odstavek 3. člena ZRPJN namreč določa: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkov urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku."

Glede na to, da je izrek odločitve o zahtevku za revizijo in vprašanje povrnitve zahtevanih stroškov odvisno od vprašanja utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je potrebna meritorna presoja revizijskih navedb v zahtevku za revizijo. Naročnik je v obvestilu o končanju postopka oddaje javnega naročila, št. 31313/03, FSL-191, z dne 24.02.2003, svojo odločitev utemeljil le na ugotovljeni kršitvi naročnika, ki je nastala po vloženem zahtevku za revizijo in ni v ničemer povezana z nobeno od navedb oziroma opisanih kršitev v zahtevku za revizijo.

Iz predložene dokumentacije ni razvidno, ali je naročnik obvestilo o končanju postopka oddaje javnega naročila, št. 31313/03, FSL-191, z dne 24.02.2003, s katerim je vlagatelja in vse ponudnike obvestil, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila končuje, sprejel v (revizijskem) postopku presoje zahtevka za revizijo, v smislu 16. člena ZRPJN, ali pa kot odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročilaâ??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni meritorno odločal o revizijskih navedbah, niti ni odločil o vlagateljevi zahtevi za povračilo revizijskih stroškov, ampak je z dopisom vlagatelja in ostala ponudnika obvestil, da predmetni postopek oddaje javnega naročila zaradi kršitve 11. člena ZRPJN, zaključuje. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je ob upoštevanju smiselne uporabe ZPP, odločitev o zahtevku za revizijo odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako mora le-ta imeti po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN v skladu tudi z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz smiselne razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi (velja tudi za primere, ko mu ne ugodi v celoti), pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov, navedenih v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo.

V predmetnem postopku javnega naročila je vlagatelj z dopisom, z dne 27.02.2003, v tem smislu sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, saj naročnik ni vsebinsko odločil o zahtevku za revizijo, niti ni odločil o revizijskih stroških.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da gre slediti vlagateljevim trditvam iz zahtevka za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, zato naročnika skladno s tretjim odstavkom 23. člena napotuje, da upoštevaje ugotovitve iz tega sklepa, odloči v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo in v skladu z 22. členom ZRPJN o priglašenih stroških revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne