018-048/03

Številka: : 018-48/03-21-842

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparatur - 4 kosi in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparatur - 4 kosi, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 688.235,00 SIT, v 15-tih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.09.2002 sprejel sklep, št. 20-ZF/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo štirih RTG aparatur. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil predhodni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo dvoravninskega rentgenskega sistema za neuroangiografske in splošne angiografske preiskave. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je naročnik, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila v štirih sklopih, in sicer: dvoravninski rentgenski sistem za neuroangiografske in splošne angiografske preiskave (sklop 1), teledirigirani diaskopski rentgenski aparat in delovna postaja (sklop 2), slikovni rentgenski sistem s poudarkom na linearni tomografiji (sklop 3) in rentgenski mobilni sistem s C-lokom (sklop 4).
Naročnik je dne 12.02.2003, še pred potekom roka za oddajo ponudb, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 11.02.2003. Vlagatelj zahteva, da se razveljavi razpisna dokumentacija zaradi kršitev temeljnih načel javnega naročanja (člena 5 in 7 Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-l ).
Vlagatelj najprej ugotavlja, da 10. člen ZRPJN določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Vlagatelj navaja, da so naročnikova merila za ocenjevanje ponudb v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj naročnik z neupravičeno uporabo diskriminatornih meril onemogoča konkurenco med ponudniki, oziroma vnaprej izbranemu ponudniku zagotavlja ekskluzivni položaj ter z merili umetno ustvarja okoliščine, ki vlagatelju onemogočajo pridobitev posla, ki bi ga sicer lahko pridobil, saj naj bi njegovo blago izpolnjevalo vse tehnične zahteve, ki se za takšno blago običajno zahtevajo.
Vlagatelj poudarja, da so merila postavljena tako, da določene posebnosti opreme določenega proizvajalca, ki ne predstavljajo nobene konkurenčne prednosti, zagotavljajo potrebno število točk za izbiro željenega ponudnika. Vlagatelj dodaja, da tako določena merila omogočajo izbiro ponudnika, ki po višji ceni ponuja funkcionalno enake proizvode, kot jih ponuja vlagatelj. Tako postavljena merila namreč zagotavljajo 30% točk prednosti za določene tehnične karakteristike, ki pa po vlagateljevem mnenju ne vplivajo na funkcionalnost in/ali kvaliteto le-te.
Pri prvem sklopu (dvoravninski rentgenski sistem za neuroangiografske in splošne angiografske preiskave) vlagatelj izpodbija šest izmed enajstih tehničnih karakteristik (podmeril), ki jih je naročnik določil v okviru merila â"śtehnične karakteristikeâ"ť (s 30% utežnim faktorjem), in sicer:
1. Podmerilo št. 2: â"žSistem ima več kot eno merilno celico za določanje ekspozicije, ki jih uporabnik lahko prosto izbira - tudi asimetričnoâ"ś ( DA-2 točki, NE-0 točk).
Vlagatelj navaja, da obravnavano podmerilo preferira ponudbo Siemensovih proizvodov. Večina sistemov ima polprevodne merilne celice za detekcijo doze žarčenja. Ta element je vhodni del v sklopu za regulacijo doze (mAs) oz. več parametrov video verige. Različni proizvajalci uporabljajo različne metode za namestitev in funkcijo teh elementov, da bi bila regulacija doze optimalna za ta sistem. Preferiranje navedene tehnične rešitve onemogoča ostalim ponudnikom, ki imajo tehnično podobno rešitev z enako funkcijo in rezultatom, da bi lahko enakopravno sodelovali pri predmetnem javnem naročilu. Vlagatelj meni, da se v tem primeru nagrajuje tehnična rešitev in ne rezultat te rešitve.
2. Podmerilo št. 3 : â"žRentgenska cev ima več kot dva fokusaâ"ś (DA-2 točki, NE-0 točk).
Vlagatelj meni, da so standardno uporabljane možnosti dveh fokusov dovolj za vse medicinske aplikacije pri katerih se uporabljajo RTG cevi. Zaradi tega je takšna zahteva neprimerna in tehnološko ne doprinese k nabavi kvalitetnejše opreme ali dela. Podmerilo je v celoti prilagojeno enemu ponudniku. Vlagatelj pojasnjuje, da je mnogo pomembnejše navesti termične karakteristike cevi, ker je znano, da se pri dolgotrajnih diaskopijah ali pri serijah ekspozicij cevi grejejo. Kot posledica tega je prekinev dela sistema, dokler se temperatura cevi ne vrne v zahtevane meje. Da bi se izognili prekinitvam dela in da bi se omogočile dolge serije ekspozicij in diaskopij je potrebno, da imata anoda in ohišje cevi čim večjo toplotno kapaciteto in ekvivalentno hitrost hlajenja cevi. Zaradi tega so proizvajalci cevi v večini uvedli tehnologijo ležajev s tekočim materialom, katerih prednost je v večji toplotni kapaciteti cevi in/ali anode z odvajanjem toplote in s tem neovirano delo brez ustavljanja aparata. V tem primeru bi bilo po vlagateljevem mnenju bolj smiselno postaviti naslednje podmerilo: â"žRTG cevi morajo imeti čim boljše toplotne karakteristike in vrednosti toplotne obremenitveâ"ś (do 2 MHU-0 točk, do 3 MHU-1 točka in več kot 3 MHU-2 točki).
3. Podmerilo št. 6: â"žVelikost slikovnega ojačevalnika več kot zahtevanih minimalno 38 cm- (15")â"ś (DA-2 točki, NE-0 točk).
Vlagatelj meni, da opisano podmerilo v vsakem primeru preferira le nekatere proizvajalce. Philips Medical Systems je eden od vodilnih proizvajalcev slikovnih ojačevalnikov s skoraj 50 letnimi izkušnjami na tem področju. Slikovni ojačevalnik je bil izmišljen v Philips Medical Systems v letu 1985, in od takrat vsi proizvajalci opreme uporabljajo to tehnologijo pri svojih aparatih. Velikost slikovnega ojačevalnika je odvisna od postopka merjenja vhodnega polja slikovnega ojačevalnika, iz česar izhaja, da se velikost 38 cm in več uvršča v isto skupino slikovnih ojačevalnikov, glede na velikost vhodnega polja. Vlagatelj opozarja, da boljše vrednotenje slikovnega ojačevalnika velikosti več kot 38 cm, pomeni dajanje prednosti specifičnim tehnološkim rešitvam nekaterih proizvajalcev, ne da bi se upoštevalo dejstvo, da ni problem narediti in deklarirati večji slikovni ojačevalnik, ampak bi bilo potrebno iskati vrednosti in kvalitete slikovnega ojačevalnika (DQE vhodnega polja, število velikosti ojačitev, faktor konverzije slikovnega ojačevalnika). Ti parametri govorijo o kvaliteti slikovnega ojačevalnika. Vlagatelj predlaga, da naj bi se podmerilo glasilo: â"žVelikost slikovnega ojačevalnika 38 cm (15â"ś) ali več z možnostjo izbire min. 3 različnih velikostiâ"ś (DA-2 točki, NE-0 točk).
4. Podmerilo št. 7: â"žVsi monitorji LCD tehnologije (oz. brez katodne cevi)â"ś (DA-4 točke, NE -0 točk). Predmetno podmerilo podcenjuje (eliminira) Philips, hkrati pa ne prispeva k boljši kvaliteti slike ali delovanju sistema. Celo sistem z CRT cevjo (npr. Philips Triple Gun 21â"ś monitorji) ima sprejemljivo kvaliteto slik s poznano in klinično odobreno tehnologijo.Ta zahteva za dodatno točkovanje LCD monitorjev je popolnoma neprimerna, saj je znano, da se s to tehnologijo ne dosežejo nobene pomembne prednosti niti v prikazu, niti v kvaliteti slike.
Celo nasprotno, glede na to, da se pri medicinskih aplikacijah preferira delo z monitorji visoke resolucije in visoke dinamike slike (kontrasta, svetlobe in sive skale) je znano, da monitorji s tremi topi in tremi katodnimi cevmi omogočajo vrhunsko kvaliteto slike, popolnoma neobčutljivo na kot gledanja kot tudi na zahtevano resolucijo. Glede na to, da se monitorji montirajo na stropni pomični stativ, ne obstaja prednost LCD monitorjev pred standardnimi CRT monitorji, ker se tako eni kot drugi lahko pomikajo v prostoru tako, kot odgovarja koristniku. Iz navedenega vlagatelj meni, da se je s tem točkovanjem dala prednost tehnološkim rešitvam nekaterih proizvajalcev, ni pa se zaščitilo vrednotenje boljše kvalitete slike ali resolucije slike oz. tehnika progresivnega skeniranja slike. Vlagatelj predlaga, da bi se podmerilo glasilo â"žVsi monitorji CRT ali LCD tehnologije z visoko resolucijo, 21â"ś â"śflicker freeâ"ť (brez migljanja), matrica 1280 x 1024â"ś (DA-4 točke, NE-0 točk).
5. Podmerilo št. 9: â"ž3D delovna postaja omogoča 3D rekonstrukcijo slik na osnovi nativnih in subrakcijskih slikâ"ś (DA-3 točke, NE-0 točk). Po vlagateljevem mnenju zadevno podmerilo preferira Siemens, ki takšno tehnološko rešitev uporablja, nima pa vpliva na kakovost in funkcionalnost opreme, oziroma v določenih primerih omejuje funkcionalnost opreme. Vlagatelj navaja, da 3D rekonstrukcija, ki je narejena na bazi nativnih/originalnih slik zahteva zelo veliko računalniško kapaciteto in se kot taka lahko naredi samo na zadnji generaciji računalnikov. Tak način 3D rekonstrukcije je izredno kvaliteten v smislu končne kvalitete slike. Poleg tega takšna rekonstrukcija dovoljuje tudi segmentacijo endovaskularnega materiala, ki se uporablja med intervencijskem posegom stentov, stent grafov, katetrov, kirurških klipov ipd., kar ni mogoče narediti, če se uporabljajo subtrakcijske slike. Razlog, da je Philips vedno koristil nativne slike za rekonstrukcijo je dejstvo, da je v preteklosti koristil SGI (Silicon Graphics Computer), ki je s svojimi predstavami premagal sisteme, ki jih je koristil npr. Siemens (Sun computer).
6. Podmerilo št. 11: Omogočen je izbor položaja C loka glede na izbrani 3D prikaz z enostavnim posegom (DA-4 točke, NE-0 točk).
Vlagatelj meni, da obravnavano podmerilo brez osnove preferira proizvajalca Siemens, ki to rešitev uporablja, nima pa nobenega vpliva na funkcionalnost ali kakovost opreme. Vlagatelj navaja, da ima Siemensov sistem možnost premikanja C loka na bazi projekcije, ki je izbrana kot idealna delovna pozicija za intervencijo. Toda ta gumb se nahaja v sami preiskovalni sobi in ga je tam potrebno tudi pritisniti. Na ta način se prihrani približno 20 sekund časa, kolikor je potrebno za Philipsov sistem, da se izbere odgovarjajoči kot. Po vlagateljevem mnenju je bil način točkovanja za to možnost sistema očitno napisan s strani Siemensovih strokovnjakov, ki so želeli s tem omogočiti prednost Siemensovim aparatom, glede na obstoječo Philipsovo funkcionalnost. Poleg tega je način točkovanja tega podmerila v popolnem neskladju s predhodnimi točkami.
Pri drugem sklopu (teledirigirani diaskopski rentgenski aparat in delovna postaja) vlagatelj izpodbija tri izmed sedmih tehničnih karakteristik (podmeril), ki jih je naročnik določil v okviru merila â"śtehnične karakteristikeâ"ť (s 30% utežnim faktorjem), in sicer:
1. Podmerilo št. 1: â"žNastavljivost višine mize po višini v vodoravnem položajuâ"ś (DA-5 točk, NE-0 točk). Vlagatelj meni, da obravnavano podmerilo brez osnove izključuje rešitev, ki jo uporablja Philips, ki funkcionalnost zagotavlja brez mize nastavljive po višini, s čimer se prihrani čas in zmanjša možnost okvar. Sistemi firme Philips Medical Systems so projektirani in optimirani tako, da zadovoljujejo vse zahteve procedur, ki se delajo na njih brez nastavljanja višine mize. Nastavljanje višine mize ni nujno, če so ostale komponente sistema optimirane tako, da zadovoljujejo aplikacijske potrebe sistema. Takšno točkovanje samo ene značilnosti s 5 točkami je izvedeno z namenom, da se podcenijo proizvodi tistih proizvajalcev, ki so značilnosti aparata kompenzirali z neko drugo funkcionalnostjo. Vlagatelj meni, da je potrebno spremeniti to zahtevo in da bi bilo namesto tega potrebno točkovati neko drugo značilnost aparata - na primer čim večji longitudinalni premik aparata, zaradi možnosti lažjega pristopa k pacientu z vseh strani, kar je zelo pomembno za uporabnost opreme, vendar ni posebej opredeljeno, čeprav je to običajno pri nakupih podobne opreme.
2. Podmerilo št. 4: â"žVelikost slikovnega ojačevalnikaâ"ś (od 35 do 36 cm-0 točk, od 37 do 38 cm-2 točki, 39cm in več-4 točke). Vlagatelj navaja, da pri slednjem velja enaka pripomba kot jo je zapisal za identično podmerilo v sklopu 1 ter da zadevno podmerilo ocenjuje nebistven element (kar je v stroki splošno znano) in s tem priviligira Siemens.
3. Podmerilo št. 6: â"žUporaba več merilnih celic za avtomatsko ekspozicijo z možnostjo proste izbire - tudi asimetričnoâ"ś (DA-5 točk, NE-0 točk).
Vlagatelj se ne strinja s predmetnim podmerilom in navaja, da le-to preferira konkurenco (npr. Siemens) in je del njihove tehnologije. Vlagatelj navaja, da ima večina sistemov polprevodne merilne celice za detekcijo doze žarčenja. Ta element je vhodni del v sklopu za regulacijo doze (mAs) oz. več parametrov video verige. Različni proizvajalci uporabljajo različne metode za namestitev in funkcijo teh elementov, da bi bila regulacija doze optimalna za ta sistem. Preferiranje določene tehnične rešitve, kot v tem primeru, onemogoča ostalim ponudnikom, ki imajo tehnično podobno rešitev z enako funkcijo in rezultatom, da bi lahko enakopravno sodelovali. O doseženi kvaliteti slike in optimizaciji doze se je bilo možno prepričati med obiskom v referenčnem centru z instaliranim aparatom.
Pri tretjem sklopu obravnavanega javnega naročila (slikovni rentgenski sistem s poudarkom na linearni tomografiji) se vlagatelj ne strinja z edino tehnično karakteristiko (podmerilom) â"žTomografija omogočena brez fizičnega povezovanja (palica) mize in stativa oz. brez dodajanja posebnega tomografskega dodatkaâ"ś, ki jo je naročnik določil v okviru merila â"śtehnične karakteristikeâ"ť (s 30% utežnim faktorjem), in katera bi ponudniku, v kolikor bi jo ponudil, prinesla 30 točk, v nasprotnem primeru pa nobene točke. Vlagatelj meni, da gre pri obravnavani tehnični karakteristiki zgolj za designersko rešitev in da to dejstvo nikakor ne zasluži točkovanja s 30 točkami. Edini smisel opisanega točkovanja je v tem, da se izločijo vsi ponudniki, ki imajo mehansko povezan nosilec cevi in držala buckya. Ta mehanski postopek v ničemer ne moti procedure pri tomografiji. Vlagatelj opozarja, da je merilo direktno prepisano iz propagandnega materiala proizvajalca Siemens in gre po njegovem mnenju zgolj za designersko rešitev. Vlagatelj predlaga, da naj naročnik navede neko drugo dejstvo (podmerilo), ki bi ga bi bilo potrebno točkovati glede na proceduro in kvaliteto slike (npr. â"śMožnost programiranja čim večjega števila organ. programovâ"ś, in sicer do 100 programov - 10 točk, od 100 do 200 programov - 20 točk in nad 200 programov - 30 točk).
Pri četrtem razpisnem sklopu (rentgenski mobilni sistem s C- lokom) vlagatelj oporeka obema tehničnima karakteristika (podmeriloma), ki jih je naročnik določil v okviru merila â"śkakovostâ"ś (s 30% utežnim faktorjem), in sicer podmerilu â"žIsocentričnost rotacije in orbitalnih premikovâ"ś (DA-20 točk, NE-0 točk) in podmerilu â"žSkriti kabli do RTG cevi v C lokuâ"ś (DA-10 točk, NE-0 točk). Vlagatelj meni, da sta navedeni tehnični karakteristiki osnovna argumenta za izbiro aparata Siemens Siremobil Iso-C in da obe tehnični karakteristiki v resnici ne pripomoreta k boljšemu delovanju sistema ampak samo izločata konkurenco. Predlagani podmerili sta neposredno povzeti iz Siemensova propagandnega materiala (dokaz: izvleček iz Siemens ISO C prospekta iz Interneta). Vlagatelj smatra, da druga značilnost, da so kabli RTG cevi skriti v C-loku ne zasluži točkovanja, saj gre za designersko rešitev, ki s funkcionalnostjo in kvaliteto nima nobene povezave, lahko pa predstavlja oviro pri servisiranju aparata.
Vlagatelj povzema, da je naročnik prilagodil merila predmetnega javnega naročila enemu ponudniku, pri čemer pa ta merila ne vplivajo na funkcionalnost in kvaliteto opreme. Vlagatelj meni, da je z opisanim naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja, zato je tudi vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št. NK-l/02-02, z dne 13.02.2003, pozval vlagatelja, da zahtevek dopolni s potrdilom o vplačilu takse. Vlagatelj je dne 14.02.2003 takso plačal ter potrdilo o vplačilu takse poslal naročniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (dokument št. 02/PW-15/03, z dne 21.02.2003). Naročnik meni, da se načelo zagotavljanja konkurence in načelo enakopravnosti v veliki meri pokrivata, kajti obe načeli zahtevata, da imajo ponudniki pri ponujanju blaga enakopraven položaj, da se ne ustvarjajo okoliščine, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ter da imajo ponudniki pod enakimi pogoji možnost pridobiti javno naročilo. Naročnik dodaja, da svobodna konkurenca in enakopraven položaj ne pomenita, da so vsi ponudniki enaki ali da imajo vsi enake možnosti za pridobitev posla, ker tega ne zahtevata ne načelo enakopravnosti, ne načelo zagotavljanja svobodne konkurence. Naročnik poudarja, da sme in mora razlikovati med vsemi potencialnimi ponudniki, ki jih mora diskriminirati s pogoji in merili, ki so objektivno opravičljivi.
Naročnik na vlagateljeve navedbe, da ima le-ta s postavljenimi merili manjšo možnost pridobitve javnega naročila, odgovarja, da je namen meril ravno v tem, da lahko ponudbe razvrsti od najbolj do najmanj ugodne. Naročnik navaja, da je že v razpisni dokumentaciji sporočil potencialnim ponudnikom, katere tehnične rešitve in kvaliteto bo nagradil z ustreznim številom točk, le-ti se morajo pa sami odločiti, glede na postavljene pogoje in merila, kakšno in katero opremo bodo ponudili. Naročnik meni, da so merila postavljena tako, da se nagradijo tiste tehnične rešitve, ki so z njegovega vidika boljše, bolj praktične in ki omogočajo v krajšem času boljše rezultate preiskav.

Sklop 1:
V zvezi z izpodbijanim podmerilom št. 2 â"žSistem ima več kot eno merilno celico za določanje ekspozicije, ki jih uporabnik lahko prosto izbira - tudi asimetričnoâ"ś, naročnik navaja, da je bilo v preteklosti običajno, da so imeli sistemi (nekateri še danes), ki ustrezajo tehničnim pogojem sklopa 1, samo eno merilno celico, ki se nahaja v sredini odprtine slikovnega ojačevalnika. To pomeni, da na izbor ekspozicijskih parametrov vplivajo vrednosti (jakost prepuščene rentgenske svetlobe), ki se nahajajo v sredini slikovnega ojačevalnika oziroma slike. Taka rešitev je v določenih primerih lahko le približek dejanskega stanja. Naročnik navaja primer PA projekcije pri slikanju obeh ledvic hkrati. Detektor, ki se nahaja v sredini, bo za določanje ekspozicijskih vrednosti prevzel vrednosti, ki jih predstavljajo rentgenski žarki, ki so prodrli skozi hrbtenico (ker se hrbtenica nahaja na sredini slike) in ne tisti, ki določajo optimalno sliko v ledvicah, kar pomeni, da slika ne bo optimalna. Z izborom merilnih polj, ki se nahajajo na področju ledvic, pa sistem izbere vrednosti, ki natančno določajo potrebno dozo za optimalno sliko preiskovanega objekta (ledvic), zanemari pa področje, ki preiskave ne zanima (hrbtenico). Naročnik navaja, da to tehnično rešitev ne podaja kot pogoj za sodelovanje, ocenjuje pa, da je ta rešitev optimalnejša in jo je zato uvrstil med merila.
Glede podmerila št. 3 â"žRentgenska cev ima več kot dva fokusaâ"ś, naročnik navaja, da je rentgenska cev z več kot dvema fokusoma danes že zelo pogosta rešitev pri angiografskih aparatih, saj jo nudijo skoraj vsi največji in najpomembnejši proizvajalci takih sistemov (npr. General Electric, Siemens in Toshiba) in tako ne vzdrži vlagateljeva trditev, da je merilo prilagojeno enemu ponudniku. Angiografske preiskave so zahtevne preiskave zelo različnih organov (od zgornjih ekstremitet z zelo veliko propustnostjo do abdomna, kjer so zahteve po moči, še posebej pri zahtevnih - debelih pacientih, izjemno visoke), zahtevana pa je kar najboljša resolucija slike, katere osnova je tudi majhen fokus. Naročnik pojasnjuje, da je boljšo kot rešitev cevi z dvema fokusoma, ocenil cevi z več fokusi, ker je velikost fokusov in njihove moči mogoče enostavno prilagajati potrebam glede na objekt preiskave. Ker opisana rešitev še ni standardna je naročnik ni uvrstil med pogoje, temveč jo je uvrstil med merila.
Naročnik je podmerilo št. 6 â"žVelikost slikovnega ojačevalnikaâ"ś določil zato, ker večja odprtina slikovnega ojačevalnika omogoča prikaz večjega območja, kar je v primeru angiografskih bolezni, ko gre pretežno za debele paciente, še posebej pomembno. Naročnik navaja, da površina ojačevalnika narašča s kvadratom polmera in torej povečanja vidne površine ni zanemarljivo. Na vlagateljevo trditev, da je lahko deklarirati velikost slikovnega ojačevalnika na več načinov, naročnik odgovarja, da pričakuje, da bodo proizvajalci podali vrednosti, ki so določene v skladu z IEC standardi. Naročnik sam se v nobenem primeru ne bi želel postaviti v položaj ocenjevalca veljavnih evropskih in svetovnih standardov, kot to počne vlagatelj. Naročnik navaja, da s svojo željo po velikosti, ni izločil nobenega potencialnega ponudnika, med merila pa je uvrstil lastnost, ki olajša preiskave.
Glede izpodbijanega podmerila št. 7 â"žVsi monitorji LCD tehnologijeâ"ś, naročnik meni, da gre v primeru LCD monitorjev za definitivno modernejšo tehnologijo, ki bo v kratkem nadomestila CRT monitorje, ne glede na njihovo tehnologijo. V primeru angiografskega aparata, je poleg splošno znanih prednosti LCD monitorjev (popolnoma mirna slika, ki ne utruja uporabnika - ne glede na tehnologijo CRT monitorji še vedno utripajo, LCD monitorji ne sevajo in so manj občutljivi za zunanje motnje, ker so pasivna komponenta itd...), naročnik kot posebno prednost LCD monitorjev označuje njihovo globino. Za instalacijo je namreč na voljo le en prostor in še ta je po velikosti na meji sprejemljivosti. Z uporabo LCD monitorjev bi bil prostor veliko manj obremenjen in s tem omogočeno boljše delo. Naročnik LCD monitorjev ne postavlja kot pogoj, s točkami pa nagrajuje ponudnike, ki ponujajo modernejšo tehnologijo, ki omogoča, glede na dejansko situacijo, boljše delo.
Naročnik se tudi glede podmerila št. 9 â"ž3D delovna postaja omogoča 3D rekonstrukcijo slik na osnovi nativnih in subtrakcijskih slikâ"ś, ne strinja z vlagateljevimi trditvami, da je uporaba subtrahiranih slik za 3D rekonstrukcijo nesmiselna. Veliki (celo največji) proizvajalci medicinske opreme trdijo prav nasprotno, in sicer da je mogoče le z izdelavo 3D rekonstrukcij na osnovi subtrahiranih slik pridobiti vse potrebne informacije. Naročnik na osnovi vseh pridobljenih informacij meni, da so za popolno informacijo v vseh primerih, potrebni obe možnosti. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je včasih pomembno, da se na rekonstrukciji vidijo stenti, klipi in podobno. Vendar pa to vedno ni dovolj, saj je velikokrat potrebna tudi 3D rekonstrukcija na osnovi subtrahiranih slik, npr. pri ugotavljanju ali je po zapolnjenju stenoze s tuljavami še mogoč tok krvi v stenozo. Pri nativni sliki tega zaradi velike gostote (radionepropustnosti) tuljav ni mogoče opaziti, pač pa je to jasno razvidno iz 3D rekonstrukcije na osnovi subtrakcijskih slik. Naročnik navaja, da je zato v tehničnih karakteristikah zahteval le eno možnost, v merilih pa nagrajuje tiste ponudnike, ki omogočajo najoptimalnejšo možnost, in sicer 3D rekonstrukcijo na osnovi nativnih in subtrakcijskih slik.
Naročnik je podmerilo št. 11 â"žOmogočen je izbor položaja C loka glede na izbrani 3D prikaz z enostavnim posegomâ"ś določil v merilih zaradi praktičnosti, ker je zaradi izjemne zahtevnosti preiskav vsak čas, ki se uporabi za nadzor sistema in ne pacienta, izgubljen in poveča nevarnost za pacienta. Vsi proizvajalci že omogočajo izbor položaja na osnovi izbrane 2D slike (kar je zahtevano tudi v tehnični specifikaciji sistema), kar je priznano kot koristna rešitev - tudi vlagatelj temu ne oporeka. Ker pa je bil to v preteklosti edini način preiskave, danes pa je 3D prikaz že lahko osnova za preiskavo in intervencijo, je torej hitri izbor položaja na osnovi 3D prikaza le nadgradnja zahtevanih tehničnih karakteristik. Naročnik te lastnosti v tehničnih karakteristikah ni zahteval, v merilih pa jo ocenjuje kot optimalno in naprednejšo.
Sklop 2:
Tehnična karakteristika (podmerilo št. 1) â"žNastavljivost višine mize po višini v vodoravnem položajuâ"ś omogoča nižjo višino pri namestitvi pacienta in hkrati prilagoditev višine mize na optimalno višino in s tem manj obremenjujoče delo v naravnem položaju glede na velikost preiskovalca, predvsem pri kontrastnih preiskavah, kjer je preiskovalec stalno ob pacientu. Naročnik navaja, da rešitev z nastavljivo višino mize pri različnih proizvajalcih ni redka, nenazadnje jo ponuja tudi proizvajalec Philips Medical System, ki ga v svojem zahtevku na tem mestu omenja vlagatelj. Kljub očitni prednosti nastavljive višine mize, naročnik le-te ni zahteval, pač pa jo ocenjuje pri merilih.
Glede podmerila št. 4 â"žVelikost slikovnega ojačevalnikaâ"ś naročnik ponovno poudarja, da je velikost slike pomemben faktor pri preiskavi, še posebej v primeru, ko možnosti slikanj s kasetami ne bo in bodo vse slike narejene digitalno, torej bo največja dimenzija omejena z dimenzijami slikovnega ojačevalnika.
Naročnik se glede podmerila št. 6 sklicuje na besedilo, ki ga je navedel, ko je pojasnjeval podmerilo št. 2, pri sklopu 1.
Sklop 3:
Merilo â"žTomografija omogočena brez fizičnega povezovanja (palica) mize in stativa oz. brez dodajanja posebnega tomografskega dodatkaâ"ś nagrajuje ponudbe, ki omogočajo izvedbo tomografij brez fizične povezave ali posebnih tomografskih dodatkov. Naročnik navaja, da se je za to rešitev odločil zaradi omogočanja hitrejšega dela, saj je prehod iz normalnega načina dela (t.j. rentgensko slikanje na mizi oz. stenskem stativu) v tomografski način hitrejši, enostavnejši, celoten postopek pa bolj praktičen, saj vstavitev palice oz. dodatka pred in po vsakem tomografskem posnetku ni potrebna. Glede na to, da gre za aparat, kjer bo tomografija še posebej veliko v uporabi (to je 30-40% posnetkov), je merilo smiselno Naročnik poudarja, da rešitev elektronske tomografije (to je brez povezav in dodatkov) omogoča tudi aparat proizvajalca, ki ga omenja vlagatelj (Philips). Naročnik povzema, da se z zahtevanino tehnično karakteristiko ne diskriminira ponudnikov, pač pa se z merili ocenjuje rešitve, ki omogočajo bolj praktično in hitrejše delo.
Sklop 4:
Glede izpodbijanega podmerila â"žIsocentričnost rotacije in orbitalnih premikovâ"ś naročnik navaja, da isocentričnost bistveno pripomore k hitrosti in natančnosti posegov, za katere bo aparat uporabljen, to je biopsije pljuč (pridobivanje vzorcev pljučnega tkiva z iglo, ki se jo na mesto patološkega tkiva uvaja na osnovi orientacije z RTG sistemom s C lokom). Pri tem posegu je zaradi potrebe po 3D orientaciji potrebno C lok večkrat obrniti in pridobiti osnovno in prečno projekcijo. V primeru isocentričnosti je to poseg, ki se izvede z enim premikom, medtem ko je v primeru uporabe neisocentričnih sistemov potrebnih več premikov (dvig sistema, obračanje in nemalokrat tudi odmik aparata ter ponovno približanje območju zanimanja). Naročnik navaja, da se tako poseg močno zavleče. V tem času se lahko občutek 3D projekcije izgubi in odvzem materiala ni izveden optimalno zaradi številnih premikov (in večje možnosti trkov z mizo) pa je vprašljiva tudi sterilnost. Torej je isocentričnost pri posegih z velikim številom projekcij še kako zaželjena in v merilih ustrezno ocenjena.
V zvezi z izpodbijanim podmerilom â"žSkriti kabli do RTG cevi v C lokuâ"ś, naročnik navaja, da se po njegovem mnenju in izkušnjah opisana lastnost izkaže zelo praktična zaradi manj (gibljivih) delov v prenatrpanih operacijskih prostorih, lažjega čiščenja in zagotavljanja sterilnosti v operacijskem prostoru. Naročnik je imel možnost primerjati sistema dveh različnih proizvajalcev s to rešitvijo in jo primerjati s klasično ter jo iz zgoraj navedenih razlogov ocenjuje kot izjemno smiselno. Sicer pa predmetnih tehničnih karakteristik naročnik ni postavil kot pogoj za sodelovanje, pač pa jih utemeljeno ocenjuje kot boljše od ostalih rešitev.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27.02.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 03/PW-2/03, z dne 04.03.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. V dopisu opozarja, da je želel vlagatelj izsiliti korekcijo meril za ocenitev ponudb, da bi le-ta favorizirala opremo proizvajalca Philips, ki jo ima namen ponuditi vlagatelj. Slednji želi ponuditi opremo nižjega cenovnega in tudi kvalitativnega razreda, kljub temu, da proizvajalec Philips izdeluje tudi opremo višjega kvalitetnega razreda.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji in naročniku dne 27.03.2003 posredoval dodatna pojasnila s primerjalno analizo medicinskih proizvajalcev kardio-vaskularnih aparatov, ki jo je pripravila vodilna neodvisna konzultantska hiša za analizo medicinskih proizvodov (MD-byline).

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) dne 28.03.2003 za strokovno mnenje zaprosila dr. â??, spec. rentgenologa, predstojnika RTG službe v â?? (v nadaljevanju: prvi strokovnjak). Strokovno mnenje prvega izvedenca je Državna revizijska komisija prejela dne 30.04.2003. Ker se vlagatelj s podanim mnenjem prvega strokovnjaka ni strinjal (dopis z dne 08.05.2002) je Državna revizijska komisija dne 12.05.2003 za strokovno mnenje zaprosila še mag. prim. â??, predstojnika oddelka za slikovno diagnostiko v â?? (drugi strokovnjak). Strokovno mnenje drugega strokovnjaka je Državna revizijska komisija prejela dne 20.05.2003. Državna revizijska komisija je obema strokovnjakoma posredovala vse relevantne dokumente (specifikacijo zahtev naročnika za RTG aparature, merila za izbiro najugodnejše ponudbe, vlagateljev zahtevek za revizijo, naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo in dodatna pojasnila vlagatelja k zahtevku za revizijo s primerjalno analizo medicinskih proizvajalcev kardiovaskularnih aparatov).

Državna revizijska komisija je obe prejeti mnenji posredovala naročniku in vlagatelju.
Naročnik je na mnenji obeh strokovnjakov Državni revizijski komisiji posredoval svoja stališča (dopisa naročnika z dne 08.05.2003 in z dne 26.05.2003).

Državna revizijska komisija je stališča naročnika, ki jih je podal na mnenje drugega strokovnjaka dne 29.05.2003 posredovala drugemu strokovnjaku.

Drugi strokovnjak je na stališča naročnika Državni revizijski komisiji dne 05.06.2003 posredoval dodatno strokovno mnenje.
Državna revizijska komisija je dodatno strokovno mnenje drugega strokovnjaka dne 05.06.2003 posredovala naročniku in zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 06.06.2003, organizirala sestanek z naročnikom in drugim strokovnjakom. Naročnik se sestanka ni udeležil (svojo odsotnost je opravičil), drugi strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, podal dodatna pojasnila.


Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-48/03-21-404, z dne 28.03.2003, zahtevala od vlagatelja, da v roku 3 dni založi predujem za izvedbo dokaza s prvim strokovnjakom s področja RTG naprav v znesku 400.000,00 SIT. Vlagatelj je znesek predujma nakazal dne 01.04.2003 ter dne 03.04.2003 predložil potrdilo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-48/03-21, z dne 06.06.2003, zahtevala od vlagatelja, da v roku 3 dni še dodatno založi predujem za izvedbo dokaza z drugim strokovnjakom s področja RTG naprav v znesku 188.235,00 SIT. Vlagatelj je znesek predujma nakazal dne 10.06.2003 ter dne 12.06.2003 predložil potrdilo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.04.2003, zahteval povračilo stroškov takse v višini 100.000,00 SIT in povračilo dejansko nastalih stroškov v zvezi z izdelavo strokovnega mnenja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenih strokovnih mnenj je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z več podmerili in/ali tehničnimi karakteristikami, ki jih je naročnik določil v okviru merila â"žtehnične karakteristikeâ"ś, v prvem drugem in tretjem sklopu (s 30 % ponderjem) in v okviru merila â"žkakovostâ"ś v četrtem sklopu (s 30 % ponderjem). Vlagatelj se pri tem sklicuje na določila 5. in 7. člena ZJN-1 in trdi, da pri ocenjevanju sporna podmerila omogočajo izbiro ponudnika, ki bo po višji ceni ponudil enake proizvode, kot jih ponuja sam in zagotavljajo 30% točk prednosti za določene tehnične karakteristike, ki po vlagateljevemu mnenju ne vplivajo na funkcionalnost in/ali kvaliteto, s tem pa ponudnike postavlja v neenakopraven položaj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu z določili ZRPJN pravilno vložen še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (5. odstavek 12. člena ZRPJN). ZRPJN v zvezi z merili za izbiro najugodnejše ponudbe določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil (10. člen ZRPJN). Državna revizijska komisija je morala zato v mejah revizijskega zahtevka preveriti, ali so sporna (pod)merila oblikovana v skladu z ureditvijo v ZJN-1 (2. odstavek 19. člena ZRPJN).

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe), in sicer v 50. in 51. členu. Iz besedila 51. člena (Vrste meril) je mogoče povzeti, da zakon oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe v načelu prepušča odločitvi naročnika. Vendar navedeno ne pomeni, da je naročnik pri izbiri slednjih popolnoma avtonomen. Specifična ureditev javnih naročil namreč postavlja pred naročnike nekatere, v javnem interesu določene zahteve, ki ga v neki meri omejujejo pri izbiri ponudnikov. Slednje so vsebovane tako v zakonskih zapovedih in/ali prepovedih v zvezi z ravnanjem naročnika v postopkih oddaje javnih naročil, kot tudi v temeljnih načelih javnega naročanja, ki so zapisana v zakonu. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je tako v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno tudi, da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo pravilno opozarja tudi na določila 5. člena ter 7. člena ZJN-1, ki so tesno povezana z določili iz poglavja 2.8. ZJN-1 ter zavezujejo javne naročnike pri določanju in oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe v postopkih oddaje javnih naročil. Določilo prvega odstavka 5. člena ZJN-1 (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) od naročnika zahteva, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z uporabo diskriminatornih meril. V prvem in drugem odstavku 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov) pa je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 22. členu, na straneh od 10 do 13 zapisal, da so merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika, naslednja:

Merila za sklop 1

I. Cena - 70 točk x = nvp x 70/vp
Pri čemer pomeni x-število točk, nvp-najnižja vrednost ponudbe in vp-vrednost ponudbe ocenjevanega ponudnika.
II.Tehnične karakteristike - 30 točk
1. Največja kontinuirana moč generatorja pri fluoroskopiji na ravnino - do 1000 W 0 točk, 1000 do 2000W 1 točka, 2000 W in več 3 točke
2. Sistem ima več kot eno merilno celico za določanje ekspozicije, ki jih uporabnik lahko prosto izbira - tudi asimetrično DA 2 točki, NE 0 točk
3. Rentgenska cev ima več kot dva fokusa DA 2 točki, NE 0 točk
4. Možnost nastavitve zaslonk na zamrznjeni sliki (LIH) DA 2 točki, NE 0 točk
5. Avtomatsko vstavljanje filtrov za mehke RTG žarke glede na objekt in projekcijo DA 2 točki, NE 0 točk
6. Velikost slikovnega ojačevalnika več kot zahtevanih 38 cm oz 15â"ś DA 2 točki, NE 0 točk
7. Vsi monitorji LCD tehnologije (oz. brez katodne cevi) DA 4 točke, NE 0 točk
8.. Minimalno število pulzov/s pri pulzni fluoroskopiji - 15 in več - 0 točk, od 7,5 do 15 - 1 točka, od 3 do 7,5 - 2 točki, od 1 do 3 - 3 točke, manj kot 1 - 4 točke.
9. 3D delovna postaja omogoča 3D rekonstrukcijo slik na osnovi nativnih in subtrakcijskih slik DA 3 točke, NE 0 točk
10. Omogočeno je upravljanje s 3D delovno postajo v preiskovalnem prostoru DA 2 točki, NE 0 točk
11. Omogočen je izbor položaja C loka glede na izbrani 3D prikaz z enostavnim posegom DA 4 točke, NE 0 točk

2. Merila za sklop 2

I. Cena - 70 točk x = nvp x 70/vp
Pri čemer pomeni x-število točk, nvp-najnižja vrednost ponudbe in vp-vrednost ponudbe ocenjevanega ponudnika.
II.Tehnične karakteristike - 30 točk
1. Nastavljivost višine mize po višini v vodoravnem položaju DA 5 točk, NE 0 točk
2. Možnost dodatnega filtriranja s filtri vgrajenimi v kolimar DA 5 točk, NE 0 točk
3. Možnost skeniranja za rekonstrukcijo slik večjih formatov DA 5 točk, NE 0 točk
4. Velikost slikovnega ojačevalnika 35-36 cm 0 točk, 37-38 cm 2 točki, 39cm in več 4 točke
5. Uporaba CCD odjemnika DA 3 točke, NE 0 točk
6. Uporaba več merilnih celic za avtomatsko ekspozicijo z možnostjo proste izbire - tudi asimetrično DA 5 točk, NE 0 točk
7. Možnost harmonizacije slike - med slikanjem 1 točka, med naknadno obdelavo 2 točki

3. Merila za sklop 3

I. Cena - 70 točk x = nvp x 70/vp
Pri čemer pomeni x-število točk, nvp-najnižja vrednost ponudbe in vp-vrednost ponudbe ocenjevanega ponudnika.
II.Tehnične karakteristike -30 točk
Tomografija omogočena brez fizičnega povezovanja (palica) mize in stativa oz. brez dodajanja posebnega tomografskega dodatka DA 30 točk, NE 0 točk

4. Merila za sklop 4

I. Cena - 70 točk x = nvp x 70/vp
Pri čemer pomeni x-število točk, nvp-najnižja vrednost ponudbe in vp-vrednost ponudbe ocenjevanega ponudnika.
II. Kakovost - 30 točk
1. Isocentričnost rotacije in orbitalnih premikov DA 20 točk, NE 0 točk
2. Skriti kabli do RTG cevi v C loku DA 10 točk, NE 0 točk

Prvemu merilu (ceni) vlagatelj ne nasprotuje. Pač pa vlagatelj meni, da so sporna posamezna podmerila drugo navedenega merila (torej merila â"žtehnične karakteristikeâ"ś pri prvih treh sklopih in merila â"žkakovostâ"ś pri četrtem sklopu) pri vseh štirih razpisanih sklopih.
Pri prvem sklopu (dvoravninski rentgenski sistem za neuroangiografske in splošne angiografske preiskave) vlagatelj izpodbija šest izmed enajstih podmeril (tehničnih karakteristik), med njimi sledeča: "Sistem ima več kot eno merilno celico za določanje ekspozicije, ki jih uporabnik lahko prosto izbira-tudi asimetrično", "Rentgenska cev ima več kot dva fokusa", "Velikost slikovnega ojačevalnika več kot zahtevanih minimalno 38 cm", "Vsi monitorji LCD tehnologije (oz. brez katodne cevi)", "3D delovna postaja omogoča 3D rekonstrukcijo slik na osnovi nativnih in subrakcijskih slik" in "Omogočen je izbor položaja C loka glede na izbrani 3D prikaz z enostavnim posegom (ponudnik, ki izpodbijanih tehničnih karakteristik ne bi ponudil, bi pri ocenjevanju "izgubil" 17 točk od skupaj predvidenih 100 točk po obeh vnaprej predvidenih merilih za ocenjevanje ponudb).
Pri drugem sklopu (teledirigirani diaskopski rentgenski aparat in delovna postaja) vlagatelj oporeka naslednjim tehničnim karakteristikam: "Nastavljivost višine mize po višini v vodoravnem položaju", "Velikost slikovnega ojačevalnika" (velikost od 37 cm naprej je bila nagrajena s točkami) in "Uporaba več merilnih celic za avtomatsko ekspozicijo z možnostjo proste izbire-tudi asimetrično" (ponudnik, ki izpodbijanih tehničnih karakteristik ne bi ponudil, bi pri ocenjevanju "izgubil" 12 oziroma 14 točk - odvisno od velikosti slikovnega ojačevalnika od skupaj predvidenih 100 točk po obeh merilih za ocenjevanje ponudb).
V tretjem razpisanem sklopu (slikovni rentgenski sistem s poudarkom na linearni tomografiji) vlagatelj izpodbija naslednjo tehnično karakteristiko: "Tomografija je omogočena brez fizičnega povezovanja (palica) mize in stativa oz. brez dodajanja posebnega tomografskega dodatka" (ponudnik, ki izpodbijane tehnične karakteristike ne bi ponudil, bi pri ocenjevanju "izgubil" 30 točk od skupaj predvidenih 100 točk po obeh merilih za ocenjevanje ponudb).
Pri zadnjem (četrtem) sklopu obravnavanega javnega naročila (rentgenski mobilni sistem s C-lokom) se vlagatelj ne strinja z naslednjima tehničnima karakteristikama: "Isocentričnost rotacije in orbitalnih premikov" in "Skriti kabli do RTG cevi v C loku" (ponudnik, ki izpodbijanih tehničnih karakteristik ne bi ponudil, bi pri ocenjevanju "izgubil" 30 točk od skupaj predvidenih 100 točk po obeh merilih za ocenjevanje ponudb).

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi torej presojala utemeljenost očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na samo vsebino spornih meril, to je na tiste tehnične karakteristike in/ali podmerila za vse štiri razpisane sklope, ki so vključene v merili â"žtehnične karakteristikeâ"ś (pri prvih treh razpisanih sklopih) in â"žkakovostâ"ś (pri četrtem razpisanem sklopu) in so med strankama sporne. Državna revizijska komisija se je pri presoji slednjih oprla tako na vlagateljeva, kot tudi na naročnikova pojasnila ter predvsem na obe pridobljeni strokovni mnenji, pri čemer je prišla do ugotovitev, kot izhajajo iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v presojala izpodbijane tehnične karakteristike v vrstnem redu od 1. do 4. sklopa, po točkah in/ali zaporedju, kot jih je navedel (in izpodbijal) vlagatelj v revizijskem zahtevku.

1. sklop (dvoravninski RTG sistem za neurografske in splošne angiografske preiskave)

Kar zadeva vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na izpodbijano tehnično karakteristiko v točki 2 - â"žSistem ima več kot eno merilno celico za določanje ekspozicije, ki jih uporabnik lahko prosto izbira - tudi asimetričnoâ"ś (katera je nagrajena z 2 točkama), je Državna revizijska komisija predvsem ugotavljala, ali naročnik v tem primeru nagrajuje in/ali preferira določeno tehnično rešitev in s tem onemogoča ostale ponudnike, ki imajo tehnično podobno rešitev (z enako funkcijo in rezultatom), da bi lahko enakopravno sodelovali v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Pri presoji sporne tehnične karakteristike se je Državna revizijska komisija oprla na mnenje drugega strokovnjaka, ki opozarja, da v primeru ojačevalca slike, ki ga proizvaja Philips, merilni sistem s procesiranjem digitalnih signalov dobi potrebne podatke iz vseh elementov slike, ki jih po računalniški obdelavi s pomočjo povratne zanke uporabi za prilagajanje ekspozicijskih parametrov za optimizacijo kvalitete celotne slike. Drugi sistem s tremi merilnimi celicami (torej sistem, ki ga v obravnavanem primeru nagrajuje naročnik z dvema točkama) pa zaznava povprečni signal (torej skupni signal iz vseh elementov slike) na treh vnaprej določenih delih slike, radiolog pa se odloči, katera (ali katere) od teh celic je najprimernejša (najbližja področju, ki ga zanima) in jo izbere kot trenutni merilni element. Pri primerjavi teh merilnih sistemov gre za dve različni tehnološki rešitvi; ne gre za primerjavo dveh sistemov enakovredne tehnologije, kjer ima eden le eno merilno celico, drugi pa tri in je zaradi tega boljši. V teoriji so izhodišča sistema, ki ga ponuja Philips, vsekakor bolj zanimiva predvsem za rotacijsko angiografijo, ker omogočajo enako kvalitetno procesiranje vseh slik med rotacijsko angiografijo (torej v zelo različnih projekcijah v toku rotacije C loka), kar v primeru sistema s tremi celicami ni mogoče trditi (v toku rotacije so pri sistemu s tremi celicami â"žnajprimernejšeâ"ś različne celice, izbora pa se ne da več spreminjati).
Obravnavano tehnično karakteristiko samo po sebi še ni mogoče označiti kot diskriminatorno, če bi bila v sistem ocenjevanja ponudb vključena tako, da ne bi izključevala iz konkurence posameznih ponudnikov, ki bi sicer prav tako lahko ponudili ustrezno aparaturo. V obravnavanem primeru pa je potrebno upoštevati, da je vlagatelj sposoben ponuditi ustrezno in/ali (vsaj) enakovredno tehnologijo. Ob upoštevanju predvidenega sistema ocenjevanja ponudb pa bi moral v obravnavanem primeru (zaradi naročnikovega nagrajevanja sistema, ki ima več kot eno merilno celico), ponudnik, ki bi ponudil sistem z le eno merilno celico (ne glede na ponujeno enakovredno ali celo boljšo tehnologijo), posledično izgubo točk pri predmetnem podmerilu kompenzirati z znižanjem cene.
V okoliščinah danega primera je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, sporna tehnična postavka oblikovana tako, da po eni strani neupravičeno daje prednost ponudnikom, ki ponujajo določeno tehnično rešitev, medtem ko druge možne ponudnike, ne glede na to, da ponujajo sicer drugačne a enakovredne (v primeru rotacijske angiografije celo boljše) tehnične rešitve, že v izhodišču postavlja v slabši položaj.

Tudi pri presoji tehnične karakteristike (točka 3) - â"žRentgenska cev ima več kot dva fokusaâ"ś (in katera naj bi prinesla ponudniku 2 točki), je bilo potrebno predvsem ugotoviti, ali naročnik pri slednji nagrajuje in/ali (ne)upravičeno preferira določeno tehnično karakteristiko in tako ponudnike, ki s slednjo ne razpolagajo, ponujajo pa (vsaj) enakovredno tehnično rešitev, postavlja v neenakopraven položaj. Tudi pri presoji slednje se je Državna revizijska komisija oprla predvsem na mnenje drugega strokovnjaka, ki je zapisal, da je sistem, ki ima več fokusov, gotovo fleksibilnejši, vendar pri vseh ostalih parametrih zmogljivosti cevi, ki so enaki ali primerljivi. Strokovnjak je nadalje zapisal, da naročnik ni zadostno definiral kvalitete rentgenske cevi. Tako pri ocenjevanju slednje ni upošteval zmogljivosti rentgenske cevi, saj tega ni definiral v absolutnih enotah moči, v različnih režimih dela za različne fokuse, ni definiral maksimalne termične kapacitete anode in ohišja (maksimalna termična obremenitev anode, maksimalna termična obremenitev ohišja cevi, hitrost hlajenja anode, hitrost hlajenja ohišja) in ekspozicijske zmogljivosti (tube rating charts), ki so pomembne pri izvajanju hitrega, večjega števila serijskih ekspozicij visoke kvalitete. Vsi ti parametri odločilno vplivajo na protokole slikanja in s tem kvaliteto slik/preiskav: na primer cev z anodo večjega premera ima gotovo boljše karakteristike (in je dražja).
Proizvajalci rentgenskih cevi nudijo posebne proizvode za angiografijo. Tako proizvajajo cevi z zelo velikim premerom in z veliko anodno maso (tudi 200 mm v premeru, medtem ko imajo navadne rentgenske cevi anodo z dokaj manjšim premerom, običajno od 75 do 125 mm). Zmogljivosti rentgenskih cevi so zaradi tega zelo različne: večjo anodno maso lahko obremenimo z večjo količino toplote preden pridemo na kritično temperaturo, enaka količina toplote segreje na nižjo temperaturo večjo anodno maso.
Za vsak fokus vsake rentgenske cevi, če je prikazan tabelarično, obstaja družina krivulj. Določen proizvajalec ponuja cev A z dvema fokusoma, drugi pa cev B s tremi fokusi. Pri tem bi bila lahko moč manjšega fokusa na cevi A večja od moči manjšega in srednjega fokusa na cevi B. Hkrati pa bi bil lahko fokus na cevi A manjši ali enako velik kot manjši fokus na cevi B. To bi lahko nepravično nagrajevalo opremo, ki ima več fokusov - 3 fokuse - nižjih moči na račun cevi, ki ima dva fokusa višje moči.
Naročnik zagovarja svojo odločitev, da je fokus vzrok neostrosti slik in slabše resolucije - slabe kvalitete prikaza robov in zmanjšane zmožnosti razločevanja drobnih struktur. Naročnik poudarja le neostrost, ki ima geometrični vzrok v končni velikosti fokusa (le neskončno majhen fokus ne bi povzročal geometrične neostrosti), zanemarja pa dejstvo, da je pri večjih močeh ekspozicijski čas krajši in je zaradi tega manjša neostrost zaradi premikanja struktur med ekspozicijskim časom. Aparat je namreč namenjen slikanju ožilja, katerega pulziranje ne moremo preprečiti in so zaradi tega robovi struktur, ki se premikajo, bolj zabrisani, če je ekspozicijski čas daljši. Tudi zaradi tega bi moral naročnik v skrbi za doseganje visoke resolucije in boljše kvalitete slik upoštevati zmogljivost sistema in jih oceniti.
Teoretične osnove zagotavljanja kvalitete pri obravnavanju neostrosti slike govorijo, da je potrebno obravnavanje vseh vzrokov neostrosti, v konkretnem primeru gre za skupno neostrost. Skupna neostrost slike ima več posameznih vzrokov, ki jih lahko za posamezne primere natančno določimo - izračunamo (zelo pomembna sta naslednja dva vzroka: geometrična neostrost, ki zavisi od velikosti fokusa in ekspozicijski čas, ki zavisi od moči cevi, s katero smo opravili slikanje). Skupna neostrost je matematično običajno definirana kot geometrična sredina vseh neostrosti (koren iz vsote kvadratov posameznih neostrosti). Znano je, da je geometrična sredina nižja tedaj, kadar so posamezne vrednosti členov čimbolj enake (v primerjavi z aritmetično sredino). Kadar pa je nek člen v okviru enačbe dokaj visok, bo tudi geometrična sredina visoka (višja od vrednosti tega člena). To dejstvo nakazuje, da moramo pri zagotavljanju kvalitete obvladovati predvsem tiste negativne parametre (vzroke neostrosti), ki izstopajo navzgor, saj so le-ti pri nastajanju slike tisti, ki povzročajo degradacijo informacije v sliki.
Ta dejstva dokazujejo, da ima nek sistem, ki ima tri fokuse, le potencialno neko prednost; le v nekaterih pogojih dela lahko daje sliko boljše kvalitete in to le pri drugem izpolnjenem pogoju, da je najmanjši in največji fokus cevi s tremi fokusi enak po velikosti fokusoma druge cevi (ki ima le dva fokusa). Zmogljivejši fokus enake velikosti podobno zagotavlja pridobivanje kvalitetnejše - bolj ostre slike, kadar se strukture premikajo z večjo hitrostjo in/ali kadar so ekspozicijski časi dovolj dolgi (to pa je ravno v primeru, ki ga navaja naročnik, kadar slika debele bolnike, kateri, kakor navaja naročnik, predstavljajo večino njegovih bolnikov).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je razlika v oceni, ki pri vrednotenju ponudb v tem segmentu prinese (oziroma odvzame) 2 točki, neupravičeno diskriminatorna do ponudnikov, ki ne ponudijo treh fokusov, so pa sposobni ponuditi, ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih tehničnih parametrov, drugačno a enakovredno (ali morda celo boljšo) rešitev (s ponudbo performantnejše cevi z dvema fokusoma).

Pri presoji podmerila št. 6 - â"žVelikost slikovnega ojačevalnika več kot zahtevanih 38 cm oz 15â"ś, sta oba strokovnjaka v svojih mnenjih zapisala, da je zahteva in ali naročnikova želja po slednjem utemeljena, saj koristno polje premera nad 38 cm omogoča boljše izhodišče pri pregledih debelih bolnikov in/ali od velikosti slikovnega ojačevalnika med drugim zavisi tudi velikost opazovanega območja. V zvezi s sporno tehnično zahtevo pa je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno upoštevati tudi okoliščine, na katere opozarja naročnik, in katere so identične mnenjema obeh strokovnjakov, in sicer, da velikost slikovnega ojačevalnika omogoča prikaz večjega območja. Sledeč mnenjema strokovnjakov (in mnenju naročnika) ter ob upoštevanju dejstva, da gre pri tem za vprašanje opredeljevanja naročnikovih potreb v zvezi z razpisanim predmetom javnega naročila, ki so povezane z njegovo dejavnostjo (hkrati z odgovornostjo za opravljanje dejavnosti, ki mu je poverjena) in nenazadnje, ker z izpodbijano tehnično karakteristiko razpolaga več proizvajalcev, je Državna revizijska komisija ocenila, da slednje (v okviru navedenih dejstev in dokazov s strani vlagatelja) ni mogoče označiti kot diskriminatorno.

Pri presoji podmerila št.7 - â"žVsi monitorji LCD tehnologije (oz. brez katodne cevi)â"ś Državna revizijska komisija najprej ugotavlja (ob upoštevanju mnenj obeh strokovnjakov), da morajo medicinski monitorji zagotavljati, da človeško oko zaznava linearno spreminjanje lestvice sivih tonov (grayscale medical monitor), kar običajni fluorescentni materiali, ki se uporabljajo za standardne ali grafične CRT monitorje in podobno izvedbe standardnih LCD monitorjev ne zagotavljajo. Tolmačenje naročnika, da imajo CRT monitorji nestabilno sliko, ne more veljati za medicinske CRT monitorje, ki morajo zagotavljati stabilno sliko v vseh pogojih gledanja in linearnost lestvice sivih tonov (velja lahko za običajne monitorje s slabšimi grafičnimi karticami). Nabava LCD medicinskih monitorjev je upravičena v primerih, kadar ni ustreznega prostora za namestitev CRT monitorja (običajno na komandni mizi), medtem ko je v diagnostiki običajno dovolj prostora za stropno namestitev CRT monitorjev.
V merilih ocenjena prednost izvedbe z LCD monitorji (ki bi morali biti medicinski LCD monitorji) bi morala biti usklajena z razliko v ceni med CRT in LCD medicinskimi monitorji.
Iz mnenja prvega strokovnjaka še izhaja, da razlika v sevanju in mirnosti slike LCD in CRT monitorjev ni bistvena, evidentna je razlika v volumnu monitorjev, ker so LCD monitorji bistveno tanjši. Prvi strokovnjak je še zapisal, da z monitorji LCD tehnologije razpolaga več proizvajalcev .
Oba strokovnjaka torej menita, da je evidentna razlika med monitorji LCD in CRT tehnologije v tem, da je sama namestitev LCD medicinskih monitorjev â"žboljšaâ"ś le v tistih primerih, kadar naročniki ne razpolagajo z ustrezno velikim prostorom za namestitev CRT monitorjev (čeprav naj bi bilo v diagnostiki, po mnenju drugega strokovnjaka, običajno dovolj prostora za stropno namestitev CRT monitorja).

Iz zgoraj povzetih mnenj obeh strokovnjakov izhaja, da naročnik sicer nepravilno tolmači prednosti LCD monitorjev, vendar mu kljub temu ostaja argument (s katerim se strinjata tudi oba strokovnjaka), ki se nanaša na â"žpomanjkanje prostora za namestitev CRT monitorjaâ"ś (oziroma kot pravi naročnik. â"žza instalacijo je namreč na voljo le en prostor in še ta je po velikosti meji sprejemljivosti). Glede na prej navedeno naročnikovo argumentacijo in iz razlogov, ki jih je Državna revizijska komisija navedla (že) pri presoji predhodno obravnavanega podmerila, izpodbijane tehnične karakteristike same po sebi ni označila kot diskriminatorno.


Državna revizijska komisija je presojanje izpodbijanih tehničnih karakteristik v točkah 9 (â"ž3D delovna postaja omogoča 3D rekonstrukcijo slik na osnovi nativnih in subtrakcijskih slikâ"ś) in 11 (â"žOmogočen je izbor položaja C loka glede na izbrani 3D prikaz z enostavnim posegomâ"ś) zaradi njunega medsebojnega vpliva, obravnavala skupaj. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel, da je način točkovanja podmerila v točki 11 (glede prihranka časa) v popolnem neskladju s predhodnimi točkami (točka 9). Vlagatelj je v pojasnilih tudi navedel, da se strinja z naročnikom, da je zelo pomembno, da ponujeni sistemi omogočajo 3D rekonstrukcijo slike iz subtrahiranih in nativnih slik ter da se pri obeh primerih dosežejo diferencialni prikazi posameznih tvorb, poudarja pa, da je pri rekonstrukciji nativnih slik potrebno dati tudi določene časovne roke v katerih se slika lahko izvede in prav tako tudi v kakšni resoluciji. Pri nativnih slikah se namreč dosežejo boljše resolucije v odnosu na rekonstrukcijo subtrahiranih slik, kjer se dela z omejenim setom podatkov. Glede na to bi bilo potrebno definirati hitrost posameznih 3D rekonstrukcij (subtrahiranih in nativnih slik) in potrebno resolucijo, ki se doseže pri tem času rekonstrukcije. Vlagatelj navaja, da naročnikova zahteva pod točko 11 (da ima sistem možnost doseganja položaja C loka na temelju 3D slike in to s pritiskom na eno tipko) ni dosledna, če se preveri ločeno od zahteve pod točko 9. Korist hitrega doseganja položaja C loka v odnosu na izbrano 3D sliko (nekaj senund), če 3D rekonstrukcija slike traja nekaj minut in se hkrati ne definira zahtevana resolucija slike.
Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka sledila mnenju drugega strokovnjaka, ki je navedel, da je gotovo dobrodošla in pomembna vsaka tehnična pridobitev, ki omogoča časovno manj posvečanja (predvsem radiologa) nastavitvenim parametrom akvizicijskega postopka in več posvečanja bolniku. Vendar bi v dobri skrbi za bolnika morali upoštevati tudi celotni čas preiskave, koliko časa ima bolnik angiografski kateter v žili, ta čas pa je lahko dokaj daljši, če je hitrost rekonstruiranja 3D slik nizka (točka 9).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je v zgoraj obravnavanih podmerilih sporno predvsem vrednotenje časa med preiskavo. Naročnik je pridobitev časa (nekaj sekund), ocenil s 4 točkami (točka 11), ta čas pa bistveno ne pripomore k skrajšavi preiskave. Ob tem naročnik ni ovrednotil kvalitete opreme, ki omogoča skrajšanje celotne preiskave, saj bi se v primeru počasnega 3D rekonstruiranja slik (točka 9) čas preiskave lahko podaljšal za več minut. Naročnik je torej visoko vrednotil eno karakteristiko, ki prihrani malo časa, ni pa upošteval druge karakteristike, ki prihrani več časa.
Ker je torej naročnik v obravnavanem primeru, pri podmerilu v točki 11 predvidel pridobitev 4 točk (na kar po njegovem mnenju vpliva predvsem krajši čas, ki naj bi bil potreben za preiskavo), pri podmerilu v točki 9 pa ni ovrednotil kvalitete opreme, ki v resnici omogoča skrajšanje celotne preiskave in/ali, ker v tem segmentu nagrajuje tehnične rešitve, katere v povezavi z drugimi, nezahtevanimi tehničnimi karakteristikami niso relevantne, je s tem ravnal neupravičeno diskriminatorno do tistih ponudnikov, ki z nagrajevano tehnično rešitvijo sicer ne razpolagajo, so pa sposobni (ob upoštevanju celotnega časa preiskave) ponuditi (vsaj) enakovredno tehnično rešitev.

2. sklop (teledirigirani diaskopski RTG aparat in delovna postaja)

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pri obravnavanem sklopu izpodbija dve podmerili in/ali tehnični karakteristiki, ki ju je izpodbijal že pri zgoraj obravnavanem sklopu 1 (podmerilo št. 4 - â"žVelikost slikovnega ojačevalnikaâ"ś in podmerilo št. 6 - â"žUporaba več merilnih celic za avtomatsko ekspozicijo z možnostjo proste izbire - tudi asimetričnoâ"ś). Ker se je Državna revizijska revizija o obeh tehničnih karakteristikah v tej zadevi že izrekla, se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na ugotovitve, ki jih je zapisala v zvezi z njima pri 1. sklopu obravnavanega javnega naročila.

Pri presoji izpodbijane tehnične karakteristike točka 1 - â"žNastavljivost višine mize v vodoravnem položajuâ"ś se je Državna revizijska komisija v celoti oprla tako na pojasnilo naročnika kot tudi na mnenje obeh strokovnjakov. Slednja obravnavani tehnični karakteristiki ne oporekata, temveč jo pripisujeta namenu naročnika, ki bo aparat uporabljal za dokaj pestro diagnostično delo. S prej navedenim podmerilom je naročnik ravnal (le) v skladu s svojimi potrebami v zvezi z izvedbo obravnavanega javnega naročila, le-te pa so povezane izključno z njegovo dejavnostjo in z odgovornostjo za opravljanje dejavnosti, ki mu je poverjena. Ker so zaradi navedenega naročnikove zahteve (lahko) dokaj specifične, je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti.

3. sklop (slikovni rentgenski sistem s poudarkom na linearni tomografiji)

Tudi pri presoji edinega podmerila in/ali tehnične karakteristike, ki ga je naročnik (poleg merila cene) določil v obravnavanem sklopu, to je podmerila â"žTomografija omogočena brez fizičnega povezovanja (palica) mize in stativa oz. brez dodajanja posebnega tomografskega dodatka, se je Državna revizijska komisija oprla predvsem na podani mnenji obeh strokovnjakov. Iz mnenja prvega strokovnaka izhaja, da je za globinsko slikanje (tomografija) potrebno sinhrono gibanje RTG cevi ter RTG filma (kasete s filmom), ki sta približno 1 m vsaksebi, med njiju pa je postavljen objekt slikanja (pacient). Omenjeno gibanje RTG cevi ter filma je mogoče doseči s pomočjo mehanske povezave (palice), ali s pomočjo elektronske regulacije. Efekt obeh načinov (torej računalniško krmiljenega sistema, ki prinese 30 točk in klasično mehanskega sistema, ki ne prinese nobene točke) je enak, postopek pri nagrajevanem sistemu pa hitrejši, saj ni izgube časa pri vzpostavljanju fizične povezave ali posebnih tomografskih dodatkov.
Iz mnenja drugega strokovnjaka pa izhaja, da je naročnik z obravnavanim podmerilom s 30 točkami ocenil računalniško krmiljeno tomografsko gibanje aparata (cevi in Bucky naprave). Navedeno gibanje aparata je mogoče doseči s pomočjo elektronske regulacije (ki v danem primeru ponudnikom prinaša 30 točk) oziroma s klasično mehansko rešitvijo, ki uporablja povezovalni drog med cevjo in Bucky napravo. Za prehod iz radiografije v tomografijo je pri mehanski povezavi potrebna razdružitev povezave z drogom; večinoma je to zelo enostaven poseg, ki zahteva le nekaj sekund, vsekakor pa manj kot 1 minuto. Ta poseg je potrebno opraviti le pri prehodu iz radiografije v tomografijo in obratno. Strokovnjak meni, da ta prednost ni vredna takšne razlike v ceni in/ali točkovanja s 30 točkami.
Sledeč mnenjema obeh strokovnjakov (ki izpodbijani tehnični karakteristiki pripisujeta prednost le iz razloga pridobitve časa) ter ob upoštevanju dejstva, da gre tudi pri tem vprašanju za opredeljevanje naročnikovih potreb, ki so povezane z njegovim delom in z odgovornostjo v zvezi s slednjim, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetnega podmerila samega po sebi še ni mogoče označiti kot diskriminatornega, vendar le v primeru, če bi bilo v sistem ocenjevanja vključeno tako, da ne bi izključevalo posameznih ponudnikov, ki bi sicer ravno tako lahko ponudili ustrezen RTG aparat. V obravnavanem primeru pa je potrebno upoštevati, da je vlagatelj, kot zatrjuje, sposoben ponuditi (drugače sicer ustrezen) RTG aparat s klasično mehansko rešitvijo tomografskega aparata, ki bi bil ob upoštevanju načina uporabe merila ocenjen s 30 točkami (30% točk po obravnavanem podmerilu) manj kot konkurenčni aparat z računalniško krmiljenim sistemom in bi moral posledično izgubo točk kompenzirati z nesorazmernim znižanjem cene. V okoliščinah danega primera je tako potrebno ugotoviti, da je izpodbijana tehnična karakteristika v resnici oblikovana tako, da zaradi (pre)vrednotene rešitve z enako funkcijo in (zgolj) minimalnim prihrankom časa avtomatično daje prednost določenim ponudnikom, medtem ko druge postavlja v neenakopraven položaj, oziroma jih izloča iz konkurence.
Naročnik je v sklepu, s katerim je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, sicer na več mestih zapisal, da je (vse izpodbijane) tehnične karakteristike določil (le) kot merilo in ne kot pogoj, vendar pa je za obravnavano (pre)vrednoteno tehnično karakteristiko mogoče ugotoviti, da bi morali ponudniki, ki z njo ne razpolagajo, ponuditi toliko nižjo ceno, da slednja, ob upoštevanju predvidenega sistema ocenjevanja ponudb, na ta način (že) postane pogoj.

4. sklop (rentgenski mobilni sistem s C lokom)

Naročnik je v obravnavanem primeru v okviru merila tehnične karakteristike oblikoval dve podmerili, in sicer â"žIsocentričnost rotacije in orbitalnih premikovâ"ś (s težo 20 točk) in podmerilo â"śSkriti kabli do RTG cevi v C lokuâ"ś (z 10% utežjo).

Kar se tiče prvo izpodbijanega podmerila se je Državna revizijska komisija oprla na mnenje drugega strokovnjaka, ki ga na tem mestu v celoti povzema, kakor sledi: "Naročnik v merilih ovrednoti z 20 točkami izocentrični aparat in utemeljuje zakaj takšno vrednotenje. Aparat naj bi bil prvenstveno namenjen izvajanju pljučnih igelnih biopsij; naročnik razlaga, da je pri tej intervenciji potrebno večkratno prehajanje iz fluoroskopije z vertikalnim snopom žarkov X v skopijo s horizontalnim snopom žarkov X, kar mu omogoča natančno in kontrolirano postavitev konice igle v lezijo brez ponovnih premikanj aparata, ki bi sicer bila potrebna pri aparatu, ki ni izocentričen. Razlaga naročnika ni resnična. Za razumevanje bi rad razložil premike, ki so potrebni za centriranje lezije. C lok aparata je postavljen v ravnini, ki je pravokotna na dolgo os mize (na kateri je bolnik). Najprej je potrebno centriranje lezije s horizontalnim snopom žarkov X: pri vklopu snopa žarkov X postavimo lezijo v center fluoroskopske slike, to naredimo z mehanizmom, ki premika C lok vertikalno. Postavitev lezije v center monitorske slike je enako lahko/težko namestiti pri izocentrični izvedbi kot pri izvedbi aparata, ki ima virtualno vrtišče izven centra C loka s premikanjem aparata v levo/desno in v smeri glava /noge bolnika (mnogo pomembnejše je, da je kvaliteta slike dobra in da lezijo jasno vidimo na sliki). Zatem postavimo C lok tako, da žarki v snopu potekajo vertikalno: na aparatu rotiramo C lok, to je edini gib v tej fazi centriranja (nastavitev višine z mehanizmom, ki premika C lok vertikalno ne uporabljamo). Zatem vklopimo snop žarkov X in namestimo lezijo v center slike s premikanjem C loka ali celega aparata le v desna/leva stran bolnika (premikanje v smeri glava/noge ni več potrebno). Po tej proceduri imamo lezijo v centru v dveh ravninah.
Po teh nastavitvah si lahko predstavljamo, da bo ob vrnitvi položaja C loka v položaj, ko je snop žarkov X horizontalen (in za vsa naslednja premikanja C loka iz horizontalne v vertikalno orientacijo snopa in obratno), lezija vedno v centru slike (aparata namreč po nastavitvah ne bomo več premikali). Nobene razlike v tej proceduri ne nudi izocentrični C lok. Če bi naročnik opravljal takšne preiskave, da bi po zgoraj opisanem centriranju lezije hotel imeti lezijo v centru monitorja v poljubnem položaju rotacije C loka bi imel lezijo v centru monitorske slike le na izocentričnem aparatu, vendar tega naročnik ne potrebuje/uporablja in zanj ta značilnost aparata v praksi ni pomembna."
Drugi strokovnjak je še zapisal, da bo pri obračanju C-loka iz horizontalnega v vertikalni položaj (ali obratno) lezija, ki je postavljena v presečišče centralnega vertikalnega in horizontalnega žarka, vedno v centru slike, medtem ko lezija ne bo v centru slike v tretjem - poševnem položaju, saj se centralni žarek, ki poteka poševno, ne seče s horizontalnim in vertikalnim centralnim žarkom v istem presečišču. Pri navajanju večje ali manjše oddaljenosti bolnika od detektorja slike in posledičnega vpliva na dozo drugi strokovnjak ne vidi nobene prednosti pri delu z izocentrično izvedbo.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik v odgovoru na strokovno mnenje drugega strokovnjaka (dopis št. 05/PW-17/03, z dne 26.05.2003) sam zapisal, da je opisana priprava aparata v njegovi praksi neizvedljiva in da se omenjene preiskave delajo v operacijskih, sterilnih pogojih pri bolniku v narkozi. Naročnik je v nadaljevanju še pojasnjeval, da je najprej potrebno centriranje v navpični smeri rentgenskega žarkovja, in da pri centriranju v navpični legi rentgenskega snopa v največji možni meri približa ojačevalec rentgenske slike (ki se nahaja pod bolnikom) bolniku. V tem položaju je C lok rentgenskega aparata nemogoče zavrteti v vodoravno smer. Ojačevalec rentgenske slike je namreč tik pod mizo, na kateri leži bolnik in bi pri obračanju takoj zadel v mizo. Naročnik tedaj spusti C lok, da se z ojačevalcem slike odmakne od spodnje površine mize in centrira področje zanimanja v sredino med ojačevalec rentgenske slike in rentgensko cevjo. Po mnenju naročnika se samo pri C lokih z izocentričnim vrtiščem lahko prikaže področje zanimanja iz druge smeri tako, da ga ohrani v središču vrtenja. Naročnik nato ojačevalec rentgenske slike približa bolniku s strani in tedaj položaj področja zanimanja oziroma lezije centrira v vodoravni smeri. Takšno obračanje C loka je pri posamezni preiskavi potrebno ponoviti večkrat.
Sledeč mnenju drugega strokovnjaka (slednji izpodbijani tehnični karakteristiki pripisuje prednost, vendar le v primeru, če bi se C lok uporabljal v več kot dveh projekcijah) ter ob upoštevanju dejstva, da gre pri določanju predmeta javnega razpisa za sfero, ki sodi v pristojnost naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi obravnavanega podmerila kot takega ne bi bilo mogoče označiti kot diskriminatornega. Slednje pa bi lahko veljalo le v primeru, če (tudi) naročnik sam ne bi zapisal, da nagrajevane funkcije (torej isocentričnosti) in/ali uporabo možnosti, ki jih le-ta nudi, naročnik ne bo uporabljal (oziroma kot pravi naročnik, da je "opisana priprava aparata v naši praksi neizvedljiva"). V obravnavanem primeru je bilo torej potrebno upoštevati, da za s strani naročnika opisan predviden način uporabe zadošča (tudi) izvedba aparata, ki ima virtualno vrtišče izven C loka (torej izvedba, ki v obravnavanem primeru ne prinese nobene in/ali odvzame 20 točk) in da z izpodbijano tehnično karakteristiko razpolaga le eden izmed ponudnikov (prvi strokovnjak je v strokovnem mnenju zapisal, da je med proizvajalci opisanega sistema najti samo podjetje Siemens).
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da obravnavano podmerilo daje prednost (le) enemu ponudniku, medtem ko ostale, ki razpolagajo s funkcijo, ki bi v celoti zadovoljila naročnikove potrebe, (vsaj kot jih je opisal tako v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, kot tudi v dopisu št.05/PW-17/03, z dne 26.05.2003) postavlja v slabši položaj.
Ob upoštevanju dejstva, da je obravnavana tehnična karakteristika deležna kar 20% vseh točk v predmetnem sklopu, Državna revizijska komisija še ugotavlja, da bi morali ponudniki, ki z njo ne razpolagajo, ponuditi toliko nižjo ceno, da slednja, ob upoštevanju predvidenega sistema ocenjevanja ponudb, na ta način (že) postane pogoj.

V zvezi z (zadnjim izpodbijanim) podmerilom â"žSkriti kabli do RTG cevi v C lokuâ"ś, se je Državna revizijska komisija zopet oprla na mnenji obeh strokovnjakov. Oba strokovnjaka obravnavani funkciji pripisujeta določene prednosti. Prvi strokovnjak je v zvezi s tem zapisal, da pomeni takšna varianta manj mobilnih elementov v področju aparata, kar predvsem zmanjšuje možnost motenj stabilnosti operativnega polja ter da takšen sistem ponujata dva proizvajalca (Siemens in Toshiba). Drugi strokovnjak pa je zapisal, da vidi prednost predmetne tehnične karakteristike v lažjem čiščenju aparata in v zagotavljanju sterilnosti za delo v operacijskih prostorih.

Sledeč mnenjema obeh strokovnjakov ter ob upoštevanju dejstva, da gre pri tej tehnični karakteristiki za vprašanje opredeljevanja naročnikovih potreb v zvezi z razpisanim predmetom javnega naročila in ker z izpodbijano tehnično karakteristiko razpolagata dva proizvajalca, je Državna revizijska komisija ocenila, da slednje (v okviru ponujenih dejstev in dokazov s strani vlagatelja) same po sebi ni mogoče označiti kot diskriminatorno.
Ne glede na navedeno in čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija vendarle opozarja naročnika (predmetni sklop bo potrebno razveljaviti zaradi prej obravnavanega podmerila), naj v ponovnem postopku oddaje javnega naročila ponovno pretehta, ali je takšna tehnična postavka upravičeno deležna kar 10% vrednosti vseh točk.

Ker je bilo v obravnavani revizijski zadevi ugotovljeno, da je naročnik (pod)merila za izbiro najugodnejše ponudbe oblikoval v nasprotju z določili prvega odstavka 5. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena in drugega odstavka 50. člena ZJN-1 in ker ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini100.000,00 SIT in stroške za izvedbo dokazov z obema strokovnjakoma v višini 588.235,00 SIT, ki jih je vlagatelj plačal kot predujem dne 01.04.2003 in dne 10.06.2003. Od tega bo prvi strokovnjak prejel znesek v višini 235.294,00 SIT bruto (za podano strokovno mnenje), drugi strokovnjak pa 352.941,00 SIT bruto (235.294,00 SIT bruto za podano strokovno mnenje in 117.647,00 bruto za podano dodatno strokovno mnenje).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne