018-043/03

Številka: 018-43/03-22-379

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo računalniške opreme za potrebe â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nabavo računalniške opreme za potrebe ...
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 80.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.06.2002 sprejel sklep št. 45/B, št. 5-3/7034/1-02 o začetku postopka oddaje javnega naročila v skladu s 84. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) za nabavo računalniške opreme za potrebe â?? zaradi povečanja obsega obstoječih kapacitet.

Naročnik je dne 05.08.2002, z dokumentom, št. 5/3-70347/3-02, v skladu s 23. členom ZJN-1 in v skladu s 84. členom ZJN-1 povabil podjetji â?? in â??, k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo.

Naročnik je, dne 03.09.2002, izvedel odpiranje prispelih ponudb.
Naročnik je, dne 17.09.2002, izvedel pogajanja s podjetjema â?? in ...
Naročnik je, dne 24.09.2002, sprejel sklep št. 5/3-7034/9-02, o oddaji javnega naročila v skladu s 84. členom ZJN-1, s katerim je izbral ponudnika â?? in â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrana ponudnika).
Naročnik je, dne â??, objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. Ob-â??, obvestilo o oddaji naročila za nabavo računalniške opreme, ki je bilo oddano prej navedenima izbranima ponudnikoma.

Vlagatelj je, dne 11.11.2002, naročniku podal zahtevo po informacijah o izvedenem javnem naročilu oziroma nameravanem javnem naročilu v povezavi z javnim naročilom "aplikacijski in web strežniki ter oprema za visoko razpoložljivost sistemov". V zahtevi je zapisal, da skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 prosi, da mu naročnik pojasni, ali je omenjeno javno naročilo, ki je bilo s strani Državne revizijske komisije v celoti razveljavljeno, ponovil, ali pa je morda nabavo izvedel po kakšnem drugem postopku in ob enem zapisal, da je skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 ponudnik, ki je imel interes za dodelitev naročila, da je zatorej aktivno legitimiran in da ima zato pravico pridobiti podatke o izvedenem javnem naročilu.

Naročnik je, dne 04.12.2002, izdal informacijo o izvedenem javnem naročilu oziroma nameravanem javnem naročilu, št. 5/22-14034/1-02, v kateri je zapisal, da ponudniki v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 lahko pridobijo o izvedenih javnih naročilih samo tiste podatke, ki so bili objavljeni, dne â??, v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. Ob- â??. Drugih podatkov ponudniki, ki niso sodelovali v postopku izvedbe javnega naročila, ne morejo pridobiti.

Vlagatelj je, dne 11.12.2002, vložil zahtevek za revizijo zaradi kršitev 84., 4., 5., 6. in 7. člena ZJN-1. Vlagatelj v obrazložitvi navaja, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Skladno z 12. členom ZRPJN je mogoče zahtevek za revizijo vložiti v vseh stopnjah postopka. Po odločitvi o dodelitvi naročila je zahtevek za revizijo mogoče vložiti v osmih dneh od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Namen objave rezultatov javnega naročila je v tem, da se zainteresirani ponudniki seznanijo z glavnimi podatki in če so zainteresirani, pridobijo več podatkov o posameznem javnem naročilu. Seznanitev pa je vlagatelj zahteval z dopisom, z dne 11.11.2002. Ker vlagatelj o oddaji predmetnega javnega naročila ni bil seznanjen, bi bil v primeru, če je predmet tega javnega naročila istovrstna oprema, kot pri javnem naročilu z oznako "Aplikacijski in web strežniki ter oprema za visoko razpoložljivost sistemov", objavljenim v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, naročnik dolžan vlagatelju to nemudoma sporočiti. Vlagatelj nadaljuje, da zato vlaga zahtevek za revizijo v zakonitem roku, krajšem od osem dni od dne, ko je izvedel za razloge kršitev oddaje javnega naročila, saj mu je bila oddaja javnega naročila očitno namerno prikrita. Vlagatelj tako ugotavlja, da je aktivno legitimiran, kar je Državna revizijska komisija ugotovila že s sklepom, št. 018-99/02-23-1105, z dne 31.05.2002, v postopku oddaje javnega naročila za istovrstno opremo in da je zahtevek za revizijo pravočasen, saj ni mogel vedeti, da gre za isto javno naročilo, storil pa je vse, kar je v njegovi moči, da bi pravočasno prišel do podatkov v zvezi z razveljavljenim postopkom oddaje javnega naročila.

Vlagatelj nadaljuje, da je v konkretnem primeru temelj postopka s pogajanji po 84. členu ZJN-1 ničen. Skladno s 84. členom ZJN-1 lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede, če so za to izpolnjeni naslednji pogoji:

- da gre za dodatne nabave ali nadomestilo obstoječih izdelkov in
- nabavljeno blago mora biti identično in tudi ponudnik mora biti isti - zamenjava ponudnika in opreme bi povzročila naročniku nesorazmerne stroške.

Iz objave obvestila o oddaji javnega naročila v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je razvidno, da je naročnik pridobil dve pravilni, primerni in sprejemljivi ponudbi iz česar posledično izhaja, da pogoj iz 84. člena ZJN-1 ni izpolnjen (naročilo lahko izpolni le določen dobavitelj), saj je naročnik celo pridobil dve ponudbi, lahko pa bi jih tudi več. Vlagatelj dodaja, da je naročnik evidentno in naklepno izvedel postopek po 84. členu ZJN-1, čeprav je vedel, da za to niso izpolnjeni pogoji, sicer ne bi pridobil dveh ponudb, ki jih 84. člen ZJN-1 ne predvideva.

Poleg navedenega vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da izvede naslednje dokaze:
- Ugotovi, kakšne blagovne znamke je oprema, ki jo je naročnik nabavil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
- V primeru, da gre za opremo blagovne znamke "Compaq", kakor je glede na poznavanje izbranega ponudnika in preferenčnih zahtev naročnika iz razveljavljenega javnega naročila evidentno, naj Državna revizijska komisija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 84. člena ZJN-1, saj je prodajalcev tovrstne opreme na slovenskem trgu več (že sam naročnik priznava vsaj še enega sposobnega ponudnika, ki ga je očitno povabil k postopku s pogajanji). Ni namreč jasno, s čim naročnik utemeljuje, da bi zamenjava blaga (standardnih strežnikov "Intel" arhitekture) povzročila nesorazmerne tehnične težave, saj je bistvo "Intel arhitekture" namreč v združljivosti standardov (ista programska oprema se lahko poganja na katerikoli opremi "Intel" arhitekture).
- Vlagatelj predlaga tudi, da naj Državna revizijska komisija ugotovi, da je predmet nabave po postopku iz objave Ob-â?? enake vrste, kot predmet nabave po postopku iz objave Ob-â??. Posledično naj se ugotovi, da je tudi vrednost obeh javnih naročil enaka ali vsaj podobna.
- Na podlagi izvedenih dokazov naj Državna revizijska komisija ugotovi, da se je naročnik namenoma želel izogniti javnemu naročilu po odprtem postopku ter naročilo v celoti razveljavi in nadalje ugotovi, da je pogodba nična.

Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik s tem, ko je izbral napačen postopek oddaje javnega naročila, kršil načelo gospodarne porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Naročnik je namreč bil seznanjen z dejstvom, da je bil postopek oddaje javnega naročila z oznako "Aplikacijski in web strežniki ter oprema za visoko razpoložljivost sistemov", ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod objavo Ob-â??, s strani Državne revizijske komisije v celoti razveljavljen. Tako iz ugodenega zahtevka za revizijo, kot tudi iz navedb vlagatelja v tem zahtevku za revizijo je razvidno, da je naročnik želel preferirati ne samo določeno blago, temveč je pogoj in merila prilagodil konkretnemu ponudniku.

Vlagatelj še dodaja, da je naročnik s tem, ko je favoriziral določenega ponudnika, je druge ponudnike spravil v neenakopraven položaj. Tako vlagatelja, kljub očitnemu interesu za dodelitev javnega naročila, ki ga je ta izkazal z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper javni razpis, objavljen pod objavo Ob-â??, ni pozval za oddajo ponudbe po postopku s pogajanji, je pa pozval nekega drugega ponudnika, za katerega ni izkazano niti, da bi oddal ponudbo na prvi javni razpis, saj je bil zahtevek za revizijo vložen pred rokom za oddajo ponudb. Logično bi bilo torej, da bi naročnik kot zainteresiranega ponudnika moral k pogajanjem pozvati tudi vlagatelja, javno naročilo pa, če so za to bili izpolnjeni pogoji, izpeljati po kakem drugem postopku (odprti ali omejeni postopek oziroma postopek po 20. členu ZJN-1, nikakor pa ne postopek po 84. členu ZJN-1).

Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik s tem, ko je zavrnil dajanje informacij o oddanem javnem naročilu in izkazal izrazito negativno stališče do vpogleda v izvedene postopke, za katere je vlagatelj imel legitimen interes, kršil tudi načelo transparentne porabe javnih sredstev. Naročnik je z objavo splošne dikcije "računalniška oprema" kršil načelo transparentnosti in je pričakoval, da ga nihče od potencialnih ponudnikov ne bo nadlegoval s svojimi vprašanji.

Vlagatelj zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi očitane kršitve, ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, objavljeno pod številko objave Ob-80557.
Nadalje zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je sklenjena pogodba nična ter da morata stranki sanirati stanje, kot je bilo pred oddajo javnega naročila (130. člen ZJN-1).
Vlagatelj iz razloga ničnosti zahteva tudi vrnitev vsega, kar je stranka že izpolnila. Obenem zahteva tudi vpogled v celotno dokumentacijo oddaje javnega naročila, da bo lahko uveljavljal odškodnino za neposredno škodo, ki jo je utrpel zaradi nezmožnosti posredovanja pri poslu.
Poleg tega vlagatelj še predlaga, da se poda predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške za naročnika in odgovorne osebe zaradi kršitve 1. točke prvega odstavka 131. člena, 3. točke prvega odstavka 131. člena, 4. točke prvega odstavka 131. člena ZJN-1.

Naročnik je, dne 03.01.2003, izdal sklep, št. 5/22-1/1-03, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi 12. in 13. člena ZRPJN kot prepoznega zavrgel.
V utemeljitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo prepozno, saj je po odločitvi o dodelitvi naročila določen subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki je osem dni. Objava podatkov o izidu v uradnem listu bi bila po mnenju naročnika lahko okoliščina za določitev objektivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo za tiste aktivno legitimirane ponudnike, ki niso prejeli obvestila. Naročnik je zapisal, da ima na podlagi 9. člena ZRPJN upravičenje za vložitev zahtevka oziroma aktivno legitimacijo oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba pogoja.
Naročnik je nadalje navedel, da je bilo javno naročilo za izbiro najugodnejšega ponudnika za javni razpis "računalniška oprema", izpeljano na podlagi 84. člena ZJN-1, saj je šlo za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali instalacij in bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročalo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Takšno javno naročilo pa sme naročnik oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Poleg tega je vlagatelj vložil v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN pomanjkljiv zahtevek, saj ni predložil potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 09.01.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obrazložitvi je navedel, da je naročnik dolžan v primeru, da vloga ni popolna, sladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnika pozvati k dopolnitvi vloge, česar pa naročnik ni storil.
Vlagatelj je nadalje navedel, da naročnik pravilno ugotavlja, da je osemdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka subjektivni rok in da mora torej vlagatelj vložiti zahtevek v osmih dneh od dne, ko je bil seznanjen s predmetom javnega naročila. Vlagatelj trdi, da je to tudi storil, saj je v osemdnevnem roku od objave zahteval dodatne informacije (obrazložitev vsebine javnega naročila), ki mu jih naročnik ni hotel posredovati (je zavrnil prošnjo), sicer bi zahtevek vložil takoj, zato je po prejemu zavrnitve dostopa do informacij to storil v osmih dneh, torej pravočasno. Vlagatelj je tudi navedel, da je aktivno legitimiran ter predložil dokazilo o vplačani taksi.
Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov za pripravo zahtevka (4 delovne ure po uradni objavljeni tarifi vlagatelja v skupnem znesku 100.000,00 SIT) ter plačane takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 16.01.2003, odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z relevantno dokumentacijo in s svojim mnenjem.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-13/03-22-150, z dne 27.01.2003, odločila, da je zahtevek za revizijo pravočasen, vlagatelj pa je izkazal aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, zato je razveljavila sklep naročnika o zavrženju, št. 5/22-1/1-03, z dne 03.01.2003 ter napotila naročnika naj v nadaljnjem postopku odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 5/22-1/2-03, z dne 18.02.2003, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da glede na naravo izvedenega postopka (84. člen ZJN-1), vlagatelj seveda ni prejel obvestila o oddaji javnega naročila, saj do prejema le-tega ni bil upravičen. Navedba vlagatelja, da ni vedel ali gre za isti razpis, ki je bil razveljavljen s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-99/02-23-1105, z dne 31.05.2002, je v danem primeru nerelevantna. V danem primeru je namreč pomembno dejstvo, da je bil prvotni postopek v celoti razveljavljen, torej je bil razveljavljen tudi sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ni odločila, da se na primer vrne v fazo po sklepu o začetku postopka in pred objavo v Uradnem listu RS (23. člen ZRPJN). Zgolj v tem primeru bi bilo mogoče formalno trditi, da gre za isti postopek oziroma nadaljevanje istega postopka. Glede na sklep Državne revizijske komisije pa je očitno, da je bilo vzpostavljeno stanje, kot da prvotnega postopka sploh ni bilo. Naročnik dodaja, da bi se moral vlagatelj v obravnavani zadevi obnašati tako, kot da prvotnega postopka sploh ni bilo. Zgolj takšno ravnanje ustreza standardu skrbnega gospodarja, katerega mora vlagatelj upoštevati. Vlagateljevo sklicevanje na dejstvo, da ni vedel ali je predmet oddanega naročila enak kot v postopku, ki je bil razveljavljen, je zato v danem primeru nerelevantno. Posledično je neutemeljena vlagateljeva navedba, da ni mogel vedeti za oddajo javnega naročila, dokler ni prejel odgovora naročnika.

Naročnik v nadaljevanju kot razlog za oddajo predmetnega naročila po 84. členu ZJN-1 navaja, da svež veter na področju načrtovanja in izgradnje nove, informacijsko sodobne in tako opevane "odprte arhitekture" informacijskega sistema pri naročniku sega v leto 1996, ko je postalo očitno, da z uporabo klasičnega bančnega sistema in osamljenimi informacijsko raznolikimi in nepovezanimi poslovnimi enotami ter togim poslovno-informacijskim sistemom naročnik ne bo mogel konkurirati ostalim podjetjem, predvsem pa ne zagotavljati hitrih, sodobnih storitev na poštnem okencu ter varnih bančnih transakcij.
Naročnik dodaja, da je za izgradnjo popolnoma novega in tako obsežnega informacijskega sistema ter za njegovo obvladovanje sprejel nekaj temeljnih standardov in priporočil s ciljem:
- poenotiti sistemsko strojno in programsko opremo zaradi lažjega centralnega nadzora in cenejšega vzdrževanja,
- informacijski sistem graditi na tri-nivojskem modelu,
- zagotoviti enotno sistemsko in razvojno okolje za vse tri nivoje,
- zagotoviti hkratno delovanje nove in stare strojne in programske opreme za zagotovitev avtomatiziranega prenosa podatkov med sistemoma.

Naročnik dodaja, da se je pri prenovi sistemskega programskega dela informacijske arhitekture po temeljiti analizi odločil za "Microsoft" programsko opremo, saj ta ponuja kompleksne enovite rešitve za doseganje zastavljenih ciljev, predvsem pa rešitve na navedeni podlagi predstavljajo občutno nižje stroške v primerjavi z drugimi "zaprtimi" rešitvami. Ta rešitev omogoča celotno pokritost potreb naročnika od operacijskega sistema do vseh potrebnih uslužnostnih programov za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. S svojim "BackOffice" odjemalcem pa ponuja povezljivost v ostale sisteme in uporabo načrtovanega enovitega sporočilnega sistema. Paket raznolikih razvojnih orodij "Visual Studio" pa je zagotavljal izgradnjo odprtih, konkurenčnih in predvsem stabilnih programskih rešitev. Naročnik dodaja, da so se prednosti uporabe orodij "iz enega paketa" pokazale zelo hitro, saj je lahko in z majhnimi stroški zagotavljal ustrezno podporo poslovnim procesom in zahtevam za nove programske rešitve. Prav tako je takšno okolje lažje obvladljivo (z manj kadri) in nadzorljivo.
Naročnik nadaljuje, da je za osnovno "HW platformo" na sistemskem strojnem nivoju po raziskavi trga in testiranjih izbral strežnike proizvajalca "Compaq", kar se je z leti izkazalo za dobro, saj je podjetje "Compaq" največji partner podjetja "Microsoft" in obratno, kar v praksi pomeni, da deluje "Microsoftova" programska oprema maksimalno zanesljivo na "Compaqovi" strojni platformi.
Glede na organiziranost in naravo poslovnih procesov je naročnik zastavil izgradnjo in uporabo tri-nivojske arhitekture. Navedena arhitektura je ena najvidnejših usmeritev pri razvoju velikih poslovnih rešitev, saj omogoča največjo možno hitrost izvajanja aplikacij s svojo filozofijo delitve procesiranja in obdelave podatkov na več nivojev. Prav tako omogoča največjo stabilnost delovanja aplikacij in predvsem neodvisnost med posameznimi nivoji, zaradi česar je vedno odprta možnost uporabe tudi drugačne sistemske tehnologije.
Naročnik še dodaja, da njegov informacijski sistem zajema:
- 600 strežnikov,
- 570 inštalacijskih relacijskih podatkovnih baz,
- 1.800 odjemalcev,
- 6.000 kosov periferne opreme,
- osem regijskih centrov, â??

Po skoraj dveh letih produkcije se je pojavila potreba po povečanju obsega obstoječih kapacitet. Naročnik dodaja, da bo v naslednjem kratkoročnem obdobju povečal število informatiziranih okenc znotraj obstoječih poštnih poslovalnic za 100 okenc. Prav tako se bo namembnost nekaterih poštnih okenc spremenila iz namenskih v univerzalne, kar zahteva nakup dodatne periferne opreme, katere uniformiranost je prav tako pomembna za stabilno delovanje. Naročnik poleg navedenega odpira štiri nove poslovalnice. Naročnik dodaja, da opisano povečanje obsega informacijske tehnologije predstavlja manj kot 5% osnovne investicije. Naročnik še dodaja, da se lahko največja varnost poslovanja zagotovi samo z unificirano arhitekturo informacijskega sistema. Morebitna vključitev nove raznolike opreme na kateremkoli nivoju ali segmentu bi naročniku predstavljala nepredvidljive težave na področju zagotavljanja varnosti kot tudi nadzora in upravljanja ter dodatne stroške, ki bi nastali predvsem zaradi potrebe po dodatnih nadzornih okoljih, dodatnih kadrih ter dodatnem izobraževanju in vzdrževanju.

Zaradi dejstva, ker je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, le-temu tudi ni priznal priglašenih stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.02.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obrazložitvi je navedel, da je iz naročnikovega sklepa, z dne 18.02.2003, razvidno, da o vsebini vlagateljevega zahtevka sploh ni odločal (vsebinsko ni odločil niti o eni izmed petih kršitev). Glede naročnikovih navedb o pravočasnosti zahtevka za revizijo in aktivni legitimaciji vlagatelj navaja, da je o tem vprašanju Državna revizijska komisija v predmetnem postopku že odločila s sklepom, št. 018-13/03-21-150, z dne 30.01.2003 (pravilno: 018-13/03-22-150, z dne 27.01.2003).
Vlagatelj v nadaljevanju ponovno navaja razloge zaradi katerih naročnik v konkretnem primeru pri oddaji javnega naročila ne bi smel uporabiti postopka s pogajanji na podlagi 84. člena ZJN-1.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija v celoti sledi zahtevam iz njegovega zahtevka za revizijo, saj se naročnik glede njih očitno ne želi opredeliti.
Vlagatelj nadaljuje, da naj Državna revizijska komisija ugotovi, da je pogodba nična in da mora vsaka stranka iz tega naročila povrniti drugi stranki vse, za kar se je obogatila, sicer bo po lastni presoji, na podlagi pravnomočne ugotovitve Državne revizijske komisije, to verjetno zahteval vlagatelj sam na sodišču.
Vlagatelj še predlaga, da naj Državna revizijska komisija izda naročniku zahtevo za poročilo o odpravi kršitev v postopku (četrti odstavek 23. člena ZRPJN) ter mu naloži, naj v roku enega meseca poda poročilo o izvajanju odprav ničnosti ter povrnitvi obogatitev obeh strank na podlagi nične pogodbe, o svojih izvajanjih pa obvesti tudi vlagatelja.
Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov za pripravo zahtevka (4 delovne ure po uradni objavljeni tarifi vlagatelja v skupnem znesku 100.000,00 SIT) ter plačane takse v višini 80.000,00 SIT. Nesporno je, da je priprava zahtevka za revizijo trajala celo dalj časa. Skladno z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 83/01) oziroma splošnimi obligacijskopravnimi načeli pa gre za stroške, ki ob zakonitem ravnanju naročnika ne bi nastali, torej ne gre za delovanje v okviru rednega poslovanja vlagatelja. Vlagatelj je za dejavnost pravnega svetovanja registriran, dejavnost pa ni rezervirana za odvetnike. Če bi torej Državna revizijska komisija stroške revizijskega postopka priznala odvetniku, ki bi vložil zahtevek za revizijo v svojem imenu na javni razpis, kjer bi se na primer iskale storitve pravnega svetovanja, potem ni razloga, da jih ne bi priznala tudi vlagatelju, saj se dejansko stanje ne razlikuje.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 5/22-2657/1-03, z dne 27.02.2003, odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo in s svojim mnenjem.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija najprej ponovno navaja, da je zahtevek za revizijo, z dne 11.12.2002, pravočasen, vlagatelj pa je tudi aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo (sklep Državne revizijske komisije, št. 018-13/03-22-150, z dne 27.01.2003).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na neupravičeno oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 84. člena ZJN-1. V navedenem členu je določeno, da poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena ZJN-1, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave v primeru:
"1. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo izdelkov, materiala ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja ali izvajalca storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem,
2. če je blago namenjeno izključno le za potrebe raziskave, poskusa, študije ali razvoja, ne da bi naročnik s tem blagom skušal nadalje karkoli zaslužiti ali si povrniti stroške raziskave ali razvoja."

Iz navedenega izhaja, da morajo biti za oddajo naročila (dodatno naročilo blaga) po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 84. členu ZJN-1 kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- dobavitelj blaga mora biti isti kot pri prvi, osnovni dobavi blaga,
- pri obeh dobavah mora biti blago istovrstno, saj se blago nadomešča ali pa gre za potrebo po večjem obsegu že dobavljenega blaga in
- zamenjava dobavitelja bi naročnika prisilila, da nabavi blago drugačnih tehničnih lastnosti, kar bi povzročilo nesorazmerne tehnične težave.

Če je mogoče nabaviti na trgu blago istih tehničnih lastnosti, kot ga ima blago prve dobave, ni izpolnjen pogoj iz 84. čelna ZJN-1. Tudi v primeru, če le prvotni dobavitelj razpolaga z blagom določenih tehničnih lastnosti, še niso izpolnjeni pogoji za uporabo 84. člena ZJN-1, ampak mora zamenjava dobavitelja v tem primeru povzročati nesorazmerne tehnične težave. Vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo s tem, ko navaja, da namreč ni jasna naročnikova utemeljitev, da bi zamenjava blaga (standardnih strežnikov "Intel" arhitekture) povzročila nesorazmerne tehnične težave (bistvo "Intel" arhitekture je namreč v združljivosti standardov - ista programska oprema se lahko poganja na katerikoli opremi "Intel" arhitekture), oporeka ravno obstoj navedenega pogoja za izvedbo postopka po 84. členu ZJN-1. Naročnik namreč v sklepu, št. 5/22-1/2-03, z dne 18.02.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zgolj navaja (tehnični) opis svojega informacijskega sistema, ki temelji na "Compaqovi" strojni opremi in "Microsoftovi" programski opremi, ni pa navedel dejstev, ki bi dokazovala, da računalniško opremo, ki je predmet tega naročila, v Sloveniji ponuja le en dobavitelj. Nadalje tudi ob pogoju, če bi to opremo ponujal le isti dobavitelj, bi moral naročnik utemeljiti povzročitev nesorazmernih tehničnih težav, zaradi (morebitne) nabave opreme z drugačnimi tehničnimi lastnostmi od tistih, ki jih ima obstoječa oprema. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v konkretnem primeru o neobstoju pogojev za izvedbo postopka s pogajanji brez objave na podlagi 84. člena ZJN-1 dodatno priča tudi dejstvo, da je naročnik za nakup računalniške opreme, ki je predmet naročila, povabil k pogajanjem in celo izbral dva dobavitelja, ki sta ponudila enako računalniško opremo, ki ima torej tudi enake tehnične lastnosti, kar posledično pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 84. člena ZJN-1, da lahko naročilo izpolni le določen dobavitelj.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da naročnik v revizijskem postopku za konkretno oddajo javnega naročila ni dokazal izpolnjevanja pogojev, ki jih določa 84. člen ZJN-1 za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po tem členu ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Glede vlagateljevega predloga Državni revizijski komisiji, da naj le-ta poda predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške za naročnika in odgovorne osebe zaradi kršitve 1. točke prvega odstavka 131. člena, 3. točke prvega odstavka 131. člena, 4. točke prvega odstavka 131. člena ZJN-1 ter da naj Državna revizijska komisija izda naročniku zahtevo za porevizijsko poročilo o odpravi kršitev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pa Državna revizijska komisija dodaja, da o tem presoja po uradni dolžnosti.

Glede vlagateljevega predloga Državni revizijski komisiji, da naj zahteva od naročnika porevizijsko poročilo o odpravi kršitev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pa je potrebno ugotoviti, da lahko Državna revizijska komisija navedeno poročilo zahteva v revizijskem postopku oddaje javnega naročila, ki se je pričel po uveljavitvi sprememb ZRPJN-1 (Uradni list RS, št. 110/02), kar pa v konkretni zadevi ni primer.

Glede vlagateljeve zahteve, da naj Državna revizijska komisija ugotovi ničnost že sklenjene pogodbe v predmetnem javnem naročilu in strankam naloži, da vzpostavijo stanje kot je bilo pred podpisom pogodbe ter vlagatelju omogoči vpogled v dokumentacijo o oddaji naročila, da bo iz tega naslova lahko uveljavljal odškodnino za neposredno škodo, pa je potrebno ugotoviti, da je za odločanje o ničnosti pogodb in njenih posledic pristojno sodišče splošne pristojnosti. Državna revizijska komisija namreč odloča o zahtevkih za pravno varstvo zoper odločitve naročnika v postopkih revizije postopkov javnega naročanja pred sklenitvijo pogodbe (do vključno odločitve o dodelitvi naročila), ne odloča pa o ničnosti pogodb. Ponudniki lahko namreč znotraj sistema pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo uveljavljajo le procesne pomanjkljivosti v postopku oddaje javnega naročila. Ne glede na odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (glede procesnih pomanjkljivosti postopka oddaje javnega naročila) pa se lahko ponudniki v nekaterih posebnih primerih obrnejo tudi na sodišče, saj ZJN-1 v 130. členu izrecno določa, kdaj se pogodba šteje za nično.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je 80.000,00 SIT. Ostale specificirane stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, pa je potrebno zavrniti, ker na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne