018-033/03

Številka: 018-33/03-24-274

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za zagotavljanje delovanja računalniških programov, ki obsega: 1. dograditev uporabniških programov iz specifikacij za potrebe â?? ter vzgojnoizobraževalnih zavodov z inštalacijo in preizkusom (kodiranje), manjšimi dopolnitvami programov; za vse aktivnosti v tej alineji velja enoletna garancija; 2. obdelavo podatkov, 3. produkcijski tek uporabniških programov na strojni opremi, izvajalca, administriranje programov ter izmenjava podatkov preko infrastrukture naročnika, lahko pa tudi sistemsko administriranje pri naročniku za potrebe uporabniških programov; 4. svetovanje in pomoč končnim uporabnikom pri izvajanju uporabniških programov; 5. naknadne dodatne dograditve ali funkcionalne spremembe programov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, v sklopih - programih: 1. Registri, 3. PIK plače in kadri, 7. OR - poročilo in sistematizacija, 8. šOL-S in Sistematizacija, 14. Inšpekcijski postopek, 16. Vzdrževanje spletne strani â??.

2. V preostalih sklopih - programih: 2. Ev. učenca in Vpis v 1. let. ter dijaške domove, 4. šKIS šolski kadrovski informacijski sistem, 5. WEB podpora projektu šKIS, 6. Sokol šolski okoliši, 9. Ped. štipendije, štud. pomoči, strok. izpiti, pripravništvo, 10. Nostrifikacije, 11. Napredovanja, 12. Strospop, 13. Register Rega, 15. Winurnik in Izbirni predmeti, 17. AZRa - analiza zaključnih računov, se zahtevek za revizijo zavrže.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.12.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 037-45/2002, 47/2002- s (vv), ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil predhodni javni razpis ter v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, javni razpis. Pod zaporedno točko 4. je naročnik objavil , da lahko ponudnik ponudi storitve za vsak posamezen program, ki je predmet razpisa, več programov ali vse programe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb za javno naročilo z oznako â??-APL-037-45/2002, z dne 07.01.2003, izhaja, da je naročnik pravočasno prejel 6 ponudb.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 17.01.2003, v katerem navaja, da je po naknadnem pregledu razpisne dokumentacije ugotovil naslednje kršitve naročnika:
I. Neskladje med predmetom razpisa in zahtevami za variantne ali alternativne ponudbe, ki niso skladne z zahtevami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) v prvem odstavku 52. člena.
Vlagatelj navaja, da je eden od glavnih elementov predmeta razpisa dograditev uporabniških programov iz specifikacij za potrebe naročnika ter vzgojno-izobraževalnih zavodov z inštalacijo in preizkusom (kodiranje) ter manjšimi dopolnitvami programov; za vse izdelke velja enoletni garancijski rok. V razpisni dokumentaciji pa je navedeno: "če bo variantna ponudba ponudnika vsebovala sodobnejšo rešitev (v skladu z Akcijskim načrtom e-Uprave do leta 2004 (http://www.gov.si/cvi/ - pdf datoteka)), ki končnemu uporabniku zagotavlja enako funkcionalnost in način uporabe, kot je opisano v specifikacijah, bo izbrana kot najugodnejša v primeru, da bo za manj kot 25% presegala vrednost najboljše ponudbe, ki ne vsebuje take rešitve. Vlagatelj sodi, da variantne ponudbe, kot jih je predvidel naročnik dejansko niso skladne z zakonom. Ni namreč jasno, zakaj bi bile variantne ponudbe lahko dražje kar za 25%, kot "nevariantne" ponudbe, če pa variantne ponudbe zagotavljajo enako funkcionalnost in način uporabe. Vlagatelj navaja, da je prav tako sporno dejstvo, da variantne ponudbe, de facto niso variantne ponudbe, pač pa predstavljajo povsem drugačno vsebino razpisa - ne gre za dograditve, temveč predstavljajo nadomestilo obstoječe programske opreme z nakupom ali financiranjem razvoja nove programske opreme.
II. Uporaba meril in formule, ki nasprotujejo 50. členu ZJN-1 - nezakonita opredelitev merila Cn
V merilih je naročnik navedel Cn - stroški naročnika za zamenjavo strojne in programske opreme v primerih alternativnih in variantnih ponudb, ki je potrebna zaradi prehoda na ponudnikove programe (po tržnih cenah). Vlagatelj sodi, da merila niso primerno oziroma strokovno ovrednotena (stroški uvajanja), predvsem pa so diskriminatorna ter v nasprotju z načelom ekonomičnosti in v nasprotju s predmetom razpisa, ki predvideva le dograditve in manjše dopolnitve programske opreme. Vlagatelj navaja, da je uporaba meril nemogoča, saj v primeru, da se uporabi za primerjavo med osnovno in alternativno ponudbo celotno formulo z vsemi elementi, je 25% razlika med osnovno in alternativno ponudbo ekstremno velika pri zneskih nad 6 mio SIT (primer: če je osnovna ponudba 6 mio SIT, je ustrezna alternativna ponudba, ki predstavlja za 25% večjo vrednost po enačbi, cca. 350 mio SIT). Vlagatelj navaja, da če pa v primerjavi osnovne in alternativne ponudbe najprej izbere najprimernejšo po osnovni ponudbi in osnovno primerja neposredne vrednosti ponudbe, potem ne upošteva postavljenih meril, saj izpadejo vsi drugi elementi merila. Merila so v tem primeru po vlagateljevem mnenju diskriminatorna.
III. Nejasna dodelitev kadrov projektom
Naročnik je razpisni dokumentaciji natančno navedel kadrovske zahteve za posamezen projekt, ni pa bilo potrebno navesti, kateri kadri so predvideni za posamezni projekt. Vlagatelj meni, da je nemogoče določiti, kateri kadri so predvideni za posamezen projekt. Poleg tega navaja, da v primeru, da eden ali več prijavljenih kadrov ponudnika ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev, ponudnik pa je po merilih najugodnejši za več ali vse prijavljene projekte, ni natančno jasno, za katere projekte ponudnik izpolnjuje pogoje in za katere ne. Odločitev o tem je v celoti prepuščena volji naročnika.
IV. Čas, ki je potreben za pripravo ponudbe
ZJN-1 določa, da morajo imeti ponudniki dovolj časa, da pripravijo pravilno ponudbo. V konkretnem primeru ponudnik ni imel možnosti, da pripravi pravilno ponudbo. Gre namreč za zahteven projekt, kar dokazujejo same ponudbene vrednosti, ki so visoke (cca. 10-20 mio SIT), obsežna razpisna dokumentacija, število predvidenih delavcev za projekt, pripravo ocen, kalkulacij. Vlagatelj navaja, da roki niso omogočali priprave pravilne ponudbe, predvsem sporno pa je dejstvo, da je bil del razpisne dokumentacije pripravljen šele 27.12.2002 (4 delovne dneve pred rokom za oddajo ponudb), pri čemer je bil rok za oddajo 06.01.2003.
Zaradi navedenega vlagatelj zahteva, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka, ki obsegajo izdelavo zahtevka in vodenje postopka po predpisani odvetniški tarifi ter vračilo vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 30.01.2003 sprejel sklep, št. 47/2002-S(vv), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik glede variantne ponudbe pojasnjuje, da je zahtevek nerazumljiv oziroma v nasprotju sam s seboj, saj v enem odstavku navaja, da to niso variantne ponudbe, saj morajo zagotavljati enako funkcionalnost in način uporabe kot osnovna ponudba, v naslednjem odstavku pa trdi, da so te ponudbe tako različne od osnovnih, da predstavljajo povsem drugačno vsebino razpisa. Naročnik navaja, da morajo variantne ponudbe, ki naj bi bile dodatno ocenjene, izpolnjevati dva pogoja, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije. Aplikacija iz take ponudbe mora uporabniku zagotavljati enako funkcionalnost in način uporabe, kot je opisano v specifikacijah, hkrati pa mora biti povezljiva in uporabna za elektronsko poslovanje, kot ga predvideva Akcijski načrt e-Uprave do leta 2004. To pa je tista dodana vrednost, ki zahteva dodatno oceno za tako aplikacijo, saj bo omogočala poslovanje, v skladu s standardi in predpisi, ki se vzpostavljajo v državni upravi ter integracijo v enotni informacijski sistem za potrebe šolstva, kar pomeni prihranek glede na obstoječe aplikacije, ki teh zahtev ne izpolnjujejo in bodo lahko uporabne samo omejen čas do vzpostavitve elektronsko podprtega informacijskega okolja naročnika.
Glede druge navedbe vlagatelja naročnik navaja, da le-ta ni nikjer uspel dokazati, v čem naj bi bilo merilo za izračun najugodnejše ponudbe neekonomično. Merilo je bilo postavljeno strokovno, stroški uvajanja pa niso vključeni v merilo iz enostavnega razloga, ker jih ni in v specifikacijah niso zahtevani. Kar zadeva vlagateljeve navedbe glede ocenjevanja variantnih ponudb (od katerih take, ki bi bile dodatno ocenjene, sploh niso prispele, kar je vlagatelj vedel in zato ne more izkazati pravnega interesa v tej zadevi), pa je vlagateljeva simulacija izračuna v obeh navedenih primerih povsem napačna, saj je naročnik v merilih povečano vrednost variantne ponudbe vezal zgolj na Cd. Tako odpadejo vsi večkratniki ocene variantne ponudbe, pa tudi ostali elementi enačbe obdržijo svojo veljavo, saj enačba pri variantne ponudbi ostane enaka, pri vrednosti Cd pa bi se v primeru takih variantnih ponudb upošteval faktor zmanjšanja za 25% in bi se taka vrednost vnesla v enačbo.
Naročnik tudi navaja, da je nedokazljiva in povsem brez podlage vlagateljeva trditev, da naj razpisna dokumentacija sploh ne bi omogočala ugotavljati naročniku, za katere projekte ponudnikovi kadri izpolnjujejo pogoje. Iz obrazca prijava izhaja, da mora ponudnik za vsakega prijavljenega med drugim vpisati: področje dela, položaj ter posebna znanja in izkušnje iz področja razpisa. Kot priloge mora dodati: dokaze o delovni dobi, izkušnjah in posebnih znanjih za vsakega prijavljenega posebej in to za konkretna področja. Tako ni razumljiva trditev vlagatelja, kako naročnik iz ponudbe ne more ugotoviti, kateri kadri ponudnikovi izpolnjujejo pogoje za področja ponudbe.
Prav tako vlagatelj zahteve ni uspel izkazati, zakaj naj bi bil za oddajo ponudb določen prekratek rok. Dejstvo, je da je rok dan v skladu z ZJN-l, čemur vlagatelj ne oporeka. Dejstvo je, da v vsak tek roka zapadejo tudi dela prosti dnevi, stvar ponudnika pa je, kako bo organiziral delovne procese, da bo uspešen. Kar zadeva dodatno dokumentacijo, za katero vlagatelj navaja, da jo je prejel šele 27 .12.2002, je zanjo zaprosil šele 24.12.2002, isti dan mu je bila tudi na razpolago pri naročniku, dvignil pa jo je šele 27.12.2002, čeprav bi jo lahko takoj po izidu razpisa. Kot je tudi res, da se je ponudnik prijavil samo za programe, ki jih odlično pozna (razen za enega, za katerega pa naročnik ne razpolaga s kodo, kar je bilo navedeno v specifikacijah), saj jih je sam izdelal v osnovni verziji in si z izvršno kodo, ki jo je prejel šele 27.12.2002 glede kvalitete ponudbe ni bistveno opomogel.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se bo štelo, da zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.02.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 037-45/2002; 47/2002-S(vv), z dne 10.02.2003, odstopil dokumentacijo glede predmetnega javnega naročila Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb za javno naročilo z oznako â??-APL-037-45/2002, z dne 07.01.2003, izhaja, da je vlagatelj predložil ponudbo za programe: 1. Registri, 3. PIK plače in kadri, 7. OR - poročilo in sistematizacija, 8. šOL-S in Sistematizacija, 14. Inšpekcijski postopek, 16. Vzdrževanje spletne strani â??. Glede na to, da vlagatelj sodeluje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem zatrjuje kršitve naročnika, je v skladu z 9. členom ZRPJN aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka v sklopih (programih), za katere je (razvidno iz zgoraj navedenega zapisnika o odpiranju ponudb) oddal ponudbo. Pri tem je Državna revizijska komisija upoštevala tudi dejstvo, da se vsebina ponudb kot predmet vrednotenja (ki se zaključi s poročilom po prvem odstavku 78. člena ZJN-1 in obvestilom o oddaji naročila po drugem odstavku 78. členu ZJN-1) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi suspenzivnega učinka vloženega zahtevka za revizijo, še ni presojala oziroma ugotovitve iz vrednotenja v postopku ponudnikom še niso bile notificirane (arg. 11. člena ZRPJN). V tej zvezi je potrebno tudi ugotoviti, da vlagatelj ni zatrjeval, da mu naročnik s postavljenim rokom za oddajo ponudb ni omogočil vložiti ponudbe tudi za druge sklope (programe), ampak da ponudnikom ni omogočil, da pripravijo pravilno ponudbo (58. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Prvi odstavek 52. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Drugi odstavek 52. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik v objavi in razpisni dokumentaciji posebej navesti, če variantna ponudba ni dopustna. Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo torej biti (kumulativno) izpolnjeni naslednji pogoji: 1) naročnik predložitve variantne ponudbe v razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, 2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena - naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev, in 3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba. Navodilu o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 124/2000) so priloženi tudi vzorci obrazcev. Skladno s 6. točko v obrazcu ZJN-12.S (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila storitev po odprtem postopku) mora naročnik v objavi javnega razpisa določiti ali so variantne ponudbe v postopku oddaje javnega naročila dopustne ali ne.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v 6. točki objave javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 109/2002, z dne 13.12.2002, pod številko objave Ob - 83445, navedel: "Sprejemljivost variantnih ponudb: da." Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 5.3 Alternativne ponudbe in variantne ponudbe določil, da so le-te dopustne, "ponudnik pa mora ponuditi tudi varianto, ki popolnoma ustreza specifikacijam".
V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (3. odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (4. odstavek 50. člena).

V točki 11. Merila je naročnik določil enačbo, po kateri bo za vsak program izmed ponudb ponudnikov, ki bodo izpolnjevale vse razpisne zahteve, izbral tisto, ki bo po tej enačbi dosegla najnižjo vrednost:
"N= (Co+Cu+Cs +(Ca/l0)+Cr +Cp) x 10-5 + log(Cd+Cn)
Pri čemer je:
Co -urna tarifa storitev obdelave podatkov v okviru dodatnih in nepredvidenih del
Cu - urna tarifa storitev pomoči uporabnikom v okviru dodatnih in nepredvidenih del
Cs - urna tarifa za storitve, zajete v produkcijskem teku v okviru dodatnih in nepredvidenih
del
Ca -mesečna cena produkcijskega teka - zakup izvajalčeve infrastrukture
Cr - urna tarifa storitev analize in razvoja v okviru dodatnih in nepredvidenih del
Cp - urna tarifa za programiranje v okviru dodatnih in nepredvidenih del
Cn - stroški naročnika za zamenjavo strojne in programske opreme v primeru alternativnih in
variantnih ponudb, ki je potrebna zaradi prehoda na ponudnikove programe (po tržnih cenah)
Cd - cena predvidenih osnovnih storitev iz specifikacije, ki vsebuje ceno dodelane (ali spremenjene) aplikacije v celoti (materialne avtorske pravice), skupaj z izvorno kodo, popolno tehnično in uporabniško dokumentacijo, inštaliranje aplikacije na lokaciji naročnika in zagonski preizkus, garancijsko vzdrževanje aplikacije z odpravo skritih napak, upravljanje s podatki ter manjšimi spremembami zaradi sprememb zakona ali organizacije dela naročnika. Cena vključuje tudi produkcijski tek aplikacije na ponudnikovem strežniku in izmenjavo podatkov, kjer je to potrebno, pomoč in svetovanje uporabnikom ter administriranje naprav na naročnikovi lokaciji za potrebe aplikacije.
2. Če bo variantna ponudba ponudnika vsebovala sodobnejšo rešitev (v skladu z Akcijskim načrtom e-Uprave do leta 2004 (http://www.gov.si/cvi/ - pdf datoteka)), ki končnemu uporabniku zagotavlja enako funkcionalnost in način uporabe, kot je opisano v specifikacijah, bo izbrana kot najugodnejša v primeru, da bo za manj kot 25% presegala vrednost najboljše ponudbe, ki ne vsebuje take rešitve.
3. Če bo imelo več ponudb ponudnikov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, enak rezultat, bo izbran tisti ponudnik, ki ima več zaposlenih s področja ponudbe (tisti kadri, ki po teh navodilih štejejo za usposobljene), od takih pa tisti, ki bo za preteklo leto izkazoval višjo realizacijo.
4. Če izbran ponudnik ne dostavi naročniku podpisane pogodbe v petih dneh po njenem prejemu, lahko naročnik šteje, da je ponudnik odstopil od ponudbe, izbiro prekliče in izbere naslednjega najugodnejšega ponudnika."

Državna revizijska komisija je v smislu zgoraj navedenih določil ZJN-1 o dopustnosti variantnih ponudb in o postavljenem merilu, preverila vlagateljevo navedbo, da je naročnik v nasprotju z zakonom predvidel predložitev variantnih ponudb ter da je v tem primeru postavljeno merilo cena neekonomično, diskriminatorno in v nasprotju s predmetom razpisa in pri tem ugotovila naslednje.

Naročnik je dopustil predložitev variantnih ponudb, ki pa morajo popolnoma ustrezati specifikacijam v razpisni dokumentaciji. V povezavi s tem je v razpisni dokumentaciji zaslediti določbo, citirano zgoraj, da v kolikor bo variantna ponudba ponudnika vsebovala sodobnejšo rešitev (v skladu z Akcijskim načrtom e-Uprave do leta 2004 (http://www.gov.si/cvi/ - pdf datoteka)), ki bo naročniku zagotavljala enako funkcionalnost in način uporabe, kot je opisano v specifikacijah, bo izbrana kot najugodnejša v primeru, da bo za manj kot 25% presegala vrednost najboljše ponudbe, ki ne vsebuje take rešitve. Naročnik je torej ob določitvi merila opredelil, kakšne variantne ponudbe bo ovrednotil, kot boljše ponudbe in da v tem primeru lahko variantna ponudba za manj kot 25% presega vrednost najboljše (ne)variantne ponudbe. Ob tem pa je navedel, da bo to omogočil zaradi "sodobnejše" rešitve, ki bo podana v skladu z Akcijskim načrtom e-Uprave do leta 2004. Naročnik je potencialne ponudnike napotil na ustrezno internetno stran, kjer lahko ta dokument pridobijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sami razpisni dokumentaciji tako ni navedel posebnih zahtev za predložitev variantnih ponudb, niti ni natančno opredelil merila cena, kot se bo uporabljalo v primeru predložitve variantne ponudbe. Skliceval se je namreč "sodobnejšo" rešitev v skladu z Akcijskim načrtom e-Uprave do leta 2004, ki pa kot dokument ni bil del razpisne dokumentacije. Po pregledu omenjenega dokumenta Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za dokument, ki ga je s sklepom, št. 033-12/2001-6, sprejela Vlada RS ter hkrati naložila nosilcem projektov, da pričnejo s pripravo projektov v skladu z Uredbo o postopkih zagotavljanja enotnih tehnoloških zahtev na področju skupnih informacijskih rešitev v organih državne uprave, da nemudoma določijo prioritete projektov in pripravijo oceno finančnih okvirov ter dinamiko zagotovitve potrebnih sredstev. Akcijski načrt je zavezujoč dokument za državno upravo (stran 25. Akcijskega načrta), s katerim je Vlada RS naložila nosilcem (Vlada RS, ministrstva z organi v sestavi in upravnimi enotami, vladne službe), da v smislu določil Akcijskega načrta pripravijo projekte in v primeru, da obstaja potreba po zunanjem izvajanju, poskrbijo za izbiro in izvedbo postopkov javnega naročanja (stran 29. Akcijskega načrta). Vlada RS je torej z Akcijskim načrtom nosilcem podala usmeritve za nadaljnji razvoj e-uprave, ki pa ga morajo vsebinsko opredeliti nosilci sami.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v povezavi z merili v razpisni dokumentaciji napotil potencialne ponudnike na dokument, ki ga tudi sicer ni mogoče šteti kot "konkretizacijo predmeta javnega naročila". Naročnik je sicer določil enačbo za izračun najcenejše ponudbe, vendar je dopustil možnost, da je izbrana kot najugodnejša ponudba tista variantna ponudba, ki nudi sodobnejšo rešitev v skladu z Akcijskim načrtom, ki lahko zaradi tega presega za 25% vrednost najboljše (ne)variantne ponudbe. Pri takšni postavitvi merila za izbiro najboljše ponudbe (kot jo poimenuje naročnik) je potrebno najprej ugotoviti, da merilo v razpisni dokumentaciji ni v celoti določeno. Naročnik namreč napotuje potencialne ponudnike na dokument, ki ni del razpisne dokumentacije. Pri tem je potrebno še poudariti, da s samim nedoločenim pojmom "sodobnejša rešitev" ne konkretizira dovolj natančno, kakšna naj bo ponujena variantna rešitev, ki pa posledično lahko presega za manj kot 25% vrednost najboljše (ne)variantne ponudbe. Nenazadnje pa tudi dokument, na katerega napotuje naročnik, ne konkretizira projektov, ampak samo, kot je bilo že zapisano, daje zavezujoče napotke za državne organe, ki pa jih morajo šele aplicirati v posamezne projekte. Naročnik je torej s takim načinom opredelitve merila dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, saj ni določil načina uporabe merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, v kakšnih primerih lahko variantna ponudba za manj kot 25% presega vrednost najboljše (ne)variantne ponudbe.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana v celoti in vnaprej, tako da so jasno in nedvoumno določena v razpisni dokumentaciji. S takim ravnanjem posega tudi v načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je način postavitve merila s samo dikcijo "sodobnejša rešitev" takšen, da dopušča subjektivno presojo naročnika.

Ne glede na navedeno pa je še potrebno omeniti, da so glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZJN-1 variantne ponudbe dopustne le takrat, ko je merilo za izbiro najugodnejšega ponudba ekonomsko najugodnejša ponudba. Ni namreč mogoče po merilu najnižja cena (čeprav je izračun po postavljeni enačbi, v kateri so upoštevane različne cenovne postavke) primerjati med sabo ponudb, ki niso primerljive (bistvo variantnih ponudb je namreč, da vsaka ponuja različne rešitve razpisanih del). Rešitev, ki jo je izbral naročnik, da dopušča za variantno ponudbo, da za manj kot 25% presega vrednost najboljše (ne)variantne ponudbe, pa glede na zgornje ugotovitve, ni nujno tudi gospodarna. Ob tem gre še slediti vlagateljevemu očitku, da je naročnik pripravljen plačati znatno več za variantno ponudbo, ki zagotavlja enako funkcionalnost in način uporabe za uporabnika (naročnika). Naročnik je v skladu s 4. členom ZJN-1 (Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) namreč dolžan z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.

Glede na zgoraj navedene kršitve je presoja preostalih vlagateljevih navedb v tem revizijskem postopku brezpredmetna in jih Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enega izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, ki obsegajo izdelavo zahtevka in vodenje postopka po predpisani odvetniški tarifi ter vračilo vplačane takse v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija glede zahteve po povračilu stroškov za izdelavo zahtevka in vodenje postopka po predpisani odvetniški tarifi ugotavlja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni bil zastopan s strani pooblaščenega odvetnika, zato ni upravičen zahtevati povračila stroškov po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00). Državna revizijska komisija pa še pripominja, da vlagatelj teh stroškov (razen takse iz 22. člena ZRPJN) tudi sicer ni specificiral, zato se ta stroškovna zahteva kot neutemeljena zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne