018-032/03

Številka: 018-32/03-23-256

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala - sukcesivne dobave (druga faza omejenega postopka) in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je prvo fazo omejenega postopka za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, z dne â??. Z dopisom, št. Su 81/2001, z dne 10.12.2001, je naročnik štirim kandidatom priznal usposobljenost in sposobnost za dobavo pisarniškega materiala za obdobje treh let. Z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 02.12.2002, je naročnik pozval izbrane kandidate, naj predložijo ponudbe v drugi fazi predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. Su 040801/2002, z dne 16.12.2002, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 23.12.2002 izdal na podlagi 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) poročilo o oddaji javnega naročila, št. Su 040801/2002. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. Su 04081/2002, z dne 23.12.2002 je razvidno, da je naročnik izbral kot najugodnejšega ponudnika podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je nadalje naročnik navedel, da so na povabilo naročnika prispele štiri ponudbe, ki so bile pravočasne. Od teh štirih ponudb so bile pravilne tri ponudbe, ker so vsebovale vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika. Naročnik je kot merilo uporabil le najnižjo ceno, zato je kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker je le-ta ponudil najnižjo ceno, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Vlagatelj je dne 07.01.2003 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je dne 10.12.2002 (rok za oddajo ponudbe je bil 16.12.2002) po telefaksu od naročnika želel vzorce za določene postavke. Pisnega odgovora, kot je določeno v zakonu, ni dobil. Vlagatelj je preveril in ugotovil, da pisnega odgovora nista dobila tudi ostala dva neizbrana ponudnika (â??in â??). Vlagatelj navaja, da pa je naročnik odgovoril na vprašanje izbranega ponudnika, z dne 04.12.2002, v zvezi s kvaliteto določenih artiklov in dodaja, da je pisni odgovor na to vprašanje prejel.
Vlagatelj ugotavlja, da je bila navedena opustitev s strani naročnika lahko razlog za različnost ponujenih artiklov in posledično za različno višino cen. Glede na izredno visoko razliko v končnih ponudbenih cenah vseh ponudnikov vlagatelj meni, da so le-te posledica ne dovolj jasno preciziranega blaga, zato je bilo lahko tudi ponujeno različno blago - z različnimi cenami ter vprašljive kvalitete.

Naročnik je skladno z 11. členom ZRPJN z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 10.01.2003, obvestil vse ponudnike, da je bil v postopku predmetnega javnega naročila vložen revizijski zahtevek ter da je dolžan zadržati vse nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku. Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 10.01.2003, pozval vlagatelja, da plača takso za zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.01.2003, obvestil naročnika, da je plačal takso ter mu priložil tudi fotokopijo potrdila o vplačani taksi v znesku 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. Su 040801/2002, z dne 27.01.2003, zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi se naročnik sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti revizijskega zahtevka iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik meni, da je vsebina zahtevka za revizijo v tej fazi postopka brezpredmetna, saj bi moral vlagatelj zatrjevano kršitev uveljavljati takoj oziroma najpozneje do prejema obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik poudarja, da so z namenom realizacije načela hitrosti in učinkovitosti ponudniki (in druge osebe) zavezani k pozornemu spremljanju postopka in pravočasnemu reagiranju zoper morebitne kršitve.
Naročniku se zdi povsem nesporno, da je bil obravnavani revizijski razlog vlagatelju znan oziroma bi mu mogel ali moral biti znan že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi javnega naročila. Po mnenju naročnika gre pri vložitvi revizijskega zahtevka zgolj za neprimeren poskus, ki mu je povzročil vrsto nepotrebnih stroškov in upočasnil postopek izvedbe javnega naročila. Upoštevaje vse navedeno naročnik zaključuje, da je zahtevek za revizijo brezpredmeten in prepozen.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 31.01.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri svojih navedbah in dodaja, da v zahtevku navedena kršitev naročnika ni vplivala le na ponudbo vlagatelja, pač pa tudi na ponudbe ostalih ponudnikov. Vlagatelj meni, da so tako ponudniki lahko po določenih artiklih ponujali različno blago, ki cenovno morda ni primerljivo. Vlagatelj ugotavlja, da so bili ponudniki v dvomih glede pravilnosti ponujenih artiklov, kar izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, saj je bilo takrat postavljeno vprašanje, če bo naročnik posebej preverjal ustreznost artiklov, navedenih v ponudbenem predračunu. Vlagatelj navaja, da je naročnik pojasnil, da bo preveritev opravljena. Vlagatelj naročniku očita, da so ponudniki iz navedenih razlogov pričakovali ustrezen odgovor o tem preverjanju, ki pa ga ni bilo.

Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 05.02.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila in svojim mnenjem Državni revizijski komisiji. Naročnik vztraja pri svojem sklepu in glede na vlagateljeve navedbe v zahtevku za nadaljevanje postopka dodaja, da vlagatelj ni predložil nobenega dokaza, da bi bila zatrjevana naročnikova opustitev lahko razlog za različnost ponujenih artiklov in različno višino cen le-teh. Naročnik se sklicuje na 3. odstavek 12. člena ZRPJN, v katerem je določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti dejstva in dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-032/03-23-197, z dne 10.02.2003, vlagatelja pozvala za doplačilo takse na podlagi 22. člena ZRPJN, ki jo je vlagatelj plačal dne 14.02.2003 in istega dne potrdilo o plačilu takse posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila".

Državna revizijska komisija je ugotovila, da so vlagateljeve navedbe, da naj bi naročnik kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1, s formalnopravnega vidika prepozne. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba od vlagatelj zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Ta določba je tudi način izvedbe načel hitrosti in učinkovitosti (3. člen ZRPJN). Pravilo skuša preprečiti morebitne položaje, ko ponudnik ne izrazi nestrinjanja z ravnanjem naročnika, ker meni, da utegne biti odločitev naročnika zanj ugodna. Zato je čakanje na morebitno odločitev naročnika, kot temelj za vložitev zahtevka za revizijo, sankcionirano s prekluzijo po petem odstavku 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je bil z dejstvom, da od naročnika ni prejel pisnega odgovora na želena pojasnila, seznanjen že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral reagirati takoj in očitane kršitve uveljavljati že pred dnevom prejema odločitve o dodelitvi javnega naročila. Zato Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj, ob tem, ko je dne 31.01.2003 na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, hkrati razširil svoj zahtevek za revizijo še z dodatnimi navedbami. Teh navedb vlagatelja pa Državna revizijska komisija pri presojanju obravnavane revizijske zadeve ne more upoštevati, saj jih je vlagatelj predložil po preteku 10-dnevnega prekluzivnega roka. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti". V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo vlagateljevih navedb v tem delu.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelje navedbe v zahtevku za revizijo, glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN prepozne, saj so bili razlogi za vložitev zahtevka vlagatelju znani ali bi mu morali biti znani že pred odločitvijo o oddaji naročila, zato je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne