018-031/03

Številka: 018-31/03-22-260

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup novih strežnikov intel arhitekture, namestitev opreme po specifikaciji naročnika in integracija v obstoječe okolje ter vzdrževanje opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Umik zahtevka za revizijo se vzame na znanje in se ustavi postopek revizije oddaje javnega naročila za nakup novih strežnikov intel arhitekture, namestitev opreme po specifikaciji naročnika in integracija v obstoječe okolje ter vzdrževanje opreme, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.09.2002, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (dokument št. 33.00-0326/02-DK, z dne 23.09.2002). Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 14.11.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 06.12.2002 sprejel sklep o izbiri ponudnika za dobavo računalniške opreme (dokument št. 30.20-06/02-Iš), s katerim je izvedbo naročila oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je izmed dveh pravilnih ponudb, ponudba izbranega ponudnika, v skladu z razpisanimi merili, prejela večje število točk.

Vlagatelj je v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) dne 16.12.2002, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom št. 26.00-0486/02-MH, z dne 03.01.2003.
Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.01.2003, v katerem naročniku očita kršitev 41. in 42. člena ZJN-1 v povezavi s 45. členom ZJN-1 ter kršitev 50. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je naročnik napačno ugotovil, da je njegova ponudba neprimerna in nesprejemljiva ter posledično nepravilna. Vlagatelj trdi, da je predložil ustrezna dokazila skladno z 8. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pogoj 10. Vlagatelj je v ponudbi priložil dokazila za usposobljenost integracije ponujene opreme ter programske opreme Microsoft. Taka je bila tudi zahteva iz razpisne dokumentacije v členu 8, točka 10: "dva certificirana strokovnjaka za integracijo opreme iz ponudbe v naročnikov sistem in vzdrževanje opreme iz ponudbe". Omenjeno zahtevo je ponudnik v celoti izpolnil (znanja, potrebna za integracijo ponujene opreme pri naročniku), naročnik pa nikjer v razpisni dokumentaciji ni natančno specificiral, kakšen nivo integracije v sistem je potreben. še več. Naročnik sploh ni navedel, s katero opremo naročnika mora biti sistem integriran. Če bi torej želel ponudnika izločiti iz tega razloga, bi moral to navesti v razpisni dokumentaciji - interpretacija za naročnika očitno nejasnega merila pa ne sme iti v škodo ponudnika. S tem ko bi postavil sicer jasen pogoj, ki bi ga nato interpretiral v škodo ponudnika, bi naročnik kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1, po katerem naročnik po oddaji ponudb ne sme spreminjati meril in pogojev (kar je po 131. členu ZJN-1 celo prekršek).
Naročnik napačno ugotavlja tudi, da oprema ne ustreza tehničnim zahtevam razpisa, kar ne drži. Oprema, ko jo je ponudil vlagatelj, je nadzorljiva s Compaq Insight Managerjem, za kar je bila podana tudi izjava principala ponujene opreme. Compaq Insight Manager (v nadaljevanju CIM) je programska oprema za upravljanje, Compaq Insight Agent pa je kos licence, ki se instalira na posamezno opremo, da je mogoč nadzor s CIM. Gre torej za dve različni stvari. Naročnik namreč v prvem odstavku na drugi strani obrazloženega obvestila (št. 26.00-0486/02-MH, z dne 03.01.2003) navaja: "ta ne potrebuje licence, saj je vključena v programsko opremo, ki pride s strežnikom". Omenjena trditev ne drži (naročnik je očitno imel sam pri sebi mentalno rezervacijo, saj je neupravičeno domneval, da bo tako licenco dobil zraven opreme), saj naročnik v specifikacijah ni zahteval te licence - omenjeno licenco je mogoče dobiti brezplačno le pri strežnikih blagovne znamke Compaq Pri strežnikih drugih blagovnih znamk pa je tako licenco (agenta) potrebno posebej dokupiti. Pogoj št. 7 v 8. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteva a) ustreznost tehničnim zahtevam iz specifikacij in b) skladnost z obstoječo opremo (Compaq Insight Manager) - ne pa tudi licence.
Naročnik je nepravilno ugotovil dejstvo, da naj bi imel ponudnik negativne finančne pokazatelje (pogoj 6, člen 8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik očitno napačno interpretira termin "negativni finančni pokazatelj". Negativno stanje na računu po nobenih računovodskih standardih (posebej ne po slovenskih standardih SRS) ne predstavlja negativnih finančnih pokazateljev. Stanje ponudnika predstavlja razlika med aktivo in pasivo, torej med obveznostmi do virov sredstev in terjatvami. Stanje na računu ponudnika nima nobene neposredne zveze z obveznostmi do virov sredstev in terjatvami ponudnika. Dejstvo, da ponudnik nima blokiranega računa (kar odraža obrazec BON) pomeni, da se giblje v okviru dovoljenega limita, odobrenega s strani banke, ki pa spet ni v povezavi s kakršnimkoli najetjem kredita, kot to navaja naročnik v obrazloženem obvestilu (stran 2 obrazloženega obvestila). Če bi se namreč ponudnik gibal izven odobrenega limita, bi bil njegov račun s strani banke avtomatično blokiran in bi bilo to razvidno iz obrazca BON. Naročnik bi to moral in mogel vedeti.
Kot je razvidno iz obrazloženega obvestila, je naročnik napačno ocenil izbranega ponudnika v merilu 2 - dosedanje izkušnje. Nikjer namreč ni razvidno, kako je ponudnik lahko ocenil izbranega ponudnika s 5 točkami, ponudnika â??, pa s 3 točkami. Vlagatelj ugotavlja, da bi moral ponudnik â?? prejeti enako število točk kot izbrani ponudnik, saj ima z njim dobre izkušnje pri poslovanju ne glede na samo dejstvo sklenjenih pogodb - termin "dosedanje izkušnje pri poslovanju" namreč zajema npr. tudi pripravo ponudb. Skladno z Obligacijskim zakonikom ponudnik z oddajo ponudbe vstopi v poslovno razmerje z naročnikom - ta lahko njegovo ponudbo sprejme ali pa ne, je pa ponudnik k taki ponudbi zavezan in tudi odškodninsko odgovoren (odgovornost se navadno zavaruje z bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je nepreklicna, izdana v korist naročnika, kar pomeni, da je ponudnik s predložitvijo te garancije vstopil v pravno razmerje oz. da posluje z naročnikom - od kvalitete poslovanja pa je odvisno, ali bo jamstvo zapadlo).
Če naročnik merila ni definiral dovolj natančno in enolično, da bi lahko to merilo uporabil, vlagatelj predlaga, da ravna skladno z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1. Iz opisa merila je namreč možno sklepati, da se termin "poslovanje" nanaša na kakršnokoli poslovanje in ni vezano zgolj na predmet naročila (npr. na prodajo računalniške opreme).

Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep o izbiri ponudnika za dobavo računalniške opreme z oznako 30.20-06/02-Iš z dne 06.12.2002, ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva ter opravi ponovno ocenjevanje ponudb, oziroma podredno, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini predpisane takse (100.000,00 SIT) in v višini priprave zahtevka za revizijo (100.000,00 SIT - zahtevek za revizijo je pripravila družba â??).

Naročnik je s sklepom, št. 26.00-038/03-MH, z dne 29.01.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa najprej ugotavlja, da zahtevek za revizijo temelji na tistih treh vlagateljevih očitkih, na podlagi katerih je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno in tehnično neustrezno.
V zvezi s citirano 6. točko 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik ugotovil, da je v BON-2, v točki A, drugi odstavek, med drugim navedeno: "â??â??30. septembra 2002 pa -36.883 tisoč tolarjev5", pri čemer je v zvezi z opombo 5 na dnu strani napisan komentar: "n5 Stanje denarnih sredstev je lahko negativno (-), če je pravna oseba uporabila okvirne kredite pri bankah". Ponudnik, ki ima negativno stanje, bi moral brez poziva naročnika logično priložiti dokazilo o obstoju okvirnih bančnih kreditov, če ne bi hotel, da naročnik šteje, da takih dokazil nima. Obrazec BON-2 torej že sam definira negativno stanje in ponuja rešitev. Vlagatelj tega dokazila ni predložil, zato je naročnik pravilno vrednotil, da ima ponudnik negativno stanje, kakor je izhajalo iz predložene dokumentacije. Ni mogoče od naročnika pričakovati, da bi moral vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe, v takem primeru bi bil lahko upravičeno deležen očitka drugih ponudnikov o favoriziranju enega izmed njih.
V zvezi s citirano 7. točko 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik poudarja, da je bila zahteva razpisa, da mora biti ponujena oprema - strežniki "skladna z obstoječo opremo naročnika". V priloženi tehnični dokumentaciji ponudbe je sicer priložena navedba, da so strežniki iz ponudbe nadzorljivi s Compaq Insight Manager verzija 7, vendar z omejenimi funkcionalnostmi (preko SNMP nadzora). Pri naročniku je v uporabi Compaq Insight Manager verzija 5. Za polno funkcionalnost nadzora strežnikov je potreben odjemalec (agent, licenca). Iz specifikacije ponudbe in iz trditev vlagatelja pa je jasno razvidno, da ponudnik ni predložil licence in ustrezne programske opreme, ki bi zagotovila polno funkcionalnost, kar je bil tudi pogoj razpisa. Pogoj razpisa torej ni bila delna skladnost ampak popolna skladnost z obstoječo opremo naročnika. Vlagatelj je v teku razpisa imel možnost preveriti, kakšna je obstoječa oprema naročnika.
V zvezi z 10. točko 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik poudarja, da ponudnik ni izpolnil pogoja razpisa, da bi za integracijo opreme pri naročniku imel vsaj dva certificirana strokovnjaka (izjavo in ustrezna dokazila). Seveda to pomeni po dva takšna strokovnjaka za posamično specifično ponujeno strojno ali programsko opremo. Vlagatelj takšne certificirane strokovnjake za opremo, ki jo ponuja, bodisi ima, bodisi nima. Vlagatelj jih je v nekaj primerih navedel, v nekaterih primerih ne. Tam, kjer jih ni navedel, je naročnik sklepal, da jih nima. Če bi mu bilo v zvezi s tem kaj nejasnega, bi moral vprašati naročnika. Naročnik tudi poudarja, da je moral ponudnik ponuditi vso opremo in storitve kot celoto (7. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Vlagatelj je naročnika z dopisom dne 31.01.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji, dne 05.02.2003, odstopil vso dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je v predmetni zadevi, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, naročnika zaprosila za dodatna pojasnila. Državna revizijska komisija je vsa prejeta pojasnila posredovala vlagatelju. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji na vsa prejeta pojasnila poslal pisne pripombe.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 20.02.2002 organizirala sestanek z naročnikom in vlagateljem, kjer sta ji slednja, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, posredovala zahtevana dodatna pojasnila.

Dne 20.02.2003 je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela pisno obvestilo, da umika vloženi zahtevka za revizijo.

ZRPJN ureja položaj, ko vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, v 23. členu (Odločitev Državne revizijske komisije), kjer je v 4. alinei prvega odstavka 23. člena določeno, da Državna revizijska komisija s sklepom, na podlagi prejema pisnega obvestila o umiku zahtevka za revizijo, pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, postopek za revizijo ustavi.

Ker je vlagatelj zahtevo za pravno varstvo umaknil pred sprejemom odločitve s strani Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne