018-030/03

Številka: 018-30/03-21-264

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99; v nadaljevanju ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za ureditev â?? v območju naselja â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.9.2002 sprejel sklep, št. 400-01-17/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za ureditev â?? v območju naselja â?? po odprtem postopku, javni razpis pa je dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 400-01-17/2002, z dne 8.10.2002, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 400-01-17/2002, z dne 22.10.2002, ponudnike obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 28.10.2002 je vlagatelj zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ocenitev ponudb s strani komisije ni bila pravilna, saj je njegova ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente in listine, ki dokazujejo pravilnost in usposobljenost ponudnika. Glede na navedeno vlagatelj navaja, da bi moral naročnik njegovo ponudbo izbrati kot najugodnejšo, saj je v končni ceni cenejši od izbranega ponudnika za 1.002.204,00 SIT.

Naročnik je dne 5.11.2002 izdal sklep, št. 400-01-17/2002, s katerim je odločil, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila na podlagi vloženega zahtevka v celoti razveljavi. V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da je po ponovnem pregledu dokumentacije javnega razpisa, obeh prispelih ponudb in navedb vlagatelja ugotovil, da na podlagi v razpisni dokumentaciji in v Uradnem listu določenih meril prispelih ponudb ni bilo mogoče objektivno oceniti.

Na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka z dne 8.11.2002 in predložene dokumentacije je o zahtevku za revizijo odločala Državna revizijska komisija ter dne 20.1.2003 sprejela sklep, št. 018-287/02-21-97, s katerim je razveljavila sklep naročnika, št. 400-01-17/2002, z dne 5.11.2002. Z obrazložitvijo, da naročnik sklepa, s katerim je sprejel odločitev o zahtevku za revizijo in razveljavil postopek oddaje javnega naročila ni obrazložil tako, kot to določajo procesna pravila, je Državna revizijska komisija naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z določili ZRPJN.

Naročnik je dne 28.1.2003 izdal nov sklep, št. 400-01-17/2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da se strinja z vlagateljem v delu, kjer le-ta navaja, da je njegova ponudba vsebovala vse listine in dokumente, ki so bili zahtevani za ugotovitev pravilnosti in usposobljenosti ponudnika. To je naročnik ugotovil že na javnem odpiranju ponudb. Naročnik se strinja tudi z navedbo vlagatelja, da je bila njegova ponudbena cena nižja od ponujene cene izbranega ponudnika, vendar opozarja, da je v razpisni dokumentaciji in v objavi javnega razpisa določil, da bodo pravilne ponudbe ocenjene na podlagi dveh meril, in sicer na podlagi ponudbene cene ter referenčnih del ponudnika (vključno s podizvajalci, če sodelujejo z njim v ponudbi) samo za področje razpisnih del in samo za obdobje zadnjih osem dopolnjenih in tekočega leta. Naročnik se zato ne strinja z navedbo vlagatelja, da bi moral kot najugodnejšo ponudbo zaradi nižje cene izbrati njegovo ponudbo. Pravilne ponudbe je na podlagi teh meril ocenila strokovna komisija. Vlagatelj je prejel 26.4 točke (14.4 točke za ponudbeno ceno in 12 točk za referenčna dela), izbrani ponudnik pa 33.5 točk (3.5 točke za ponudbeno ceno in 30 točk za referenčna dela). število točk za ponudbeno ceno je bilo določeno na podlagi odstotnega odstopanja ponudbene cene od orientacijske vrednosti javnega naročila (obe brez DDV), število točk za predložena referenčna dela pa je bilo določeno na podlagi navedenih referenčnih del, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo predmetu razpisanih del - izgradnji stopenjskih in talnih pragov s sanacijo brežin. Naročnik navaja, da je pri točkovanju seznam referenčnih objektov izbranega ponudnika iz priloge F3 ocenil z maksimalnim številom točk. Izbrani ponudnik je v referencah podal 39 objektov, ki jih je pretežno izvajal za naročnika. Tudi pri referencah odgovornega vodje del je navedeno 33 objektov, katerih naročnik je â?? in tudi pri tem merilu je izbrani ponudnik dobil maksimalno število točk. Vlagatelj je v prilogi F3 (seznam referenčnih objektov) navedel 21 objektov. Naročnik očita vlagatelju, da so podatki pomanjkljivi in da je glede na naročnike teh del (v pretežnem delu Direkcija za ceste in cestna podjetja) ter glede na naslove in poznavanje objektov izločil tiste objekte, ki predstavljajo izvedbo kamnitih zložb kot opornih zidov pri cestogradnji in gre za delo izven brežin vodotokov. Nekateri objekti so bili navedeni dvakrat (večletna pogodba ali aneks), zato jih je naročnik upošteval le enkrat. V točkovanju so bili upoštevani objekti pod zaporednimi številkami 1, 2, 4, 5, 6, 12 in 14, kar znese skupno 7 točk. Pri referencah odgovornega vodje del pa so upoštevani objekti pod zaporednimi številkami 1, 4 vključno s 7, 5, 6 in 12 vključno z 20, kar znese skupno 5 točk. Naročnik tako navaja, da je naročilo oddal izbranemu ponudniku zato, ker je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da je najugodnejša tista ponudba, ki po vseh vrednotenjih skupaj doseže najvišje število točk.
Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil in vlagatelja pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, št. 01/03, z dne 30.1.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 400-01-17/2002, z dne 5.3.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji vloženega zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Pogoj je v skladu z 12. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Merilo pa je v skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb. Pogoj je prag, ki ga mora za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba lahko oceni. V postopku primerjanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb naročnik najprej ugotavlja, ali ponudbe izpolnjujejo vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije oz. ali so v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilne, nato pa pravilne ponudbe oceni na podlagi vnaprej določenih in opisanih meril. Medtem ko je posledica neizpolnjevanja enega ali več pogojev nepravilnost ponudbe in njena zavrnitev (drugi odstavek 76. člena ZJN-1), pa so merila povezana z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se odraža pri večjem ali manjšem številu dodeljenih točk. Namen instituta meril v postopkih oddaje javnih naročil je torej ta, da se predložene pravilne ponudbe z vrednotenjem na podlagi meril razvrstijo v vrstni red od najmanj do najbolj ugodne ponudbe za naročnika.

Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. 50. člen ZJN-1 tako od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji transparentno in vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena. Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila, pri čemer ZJN-1 zgolj primeroma našteva nekaj meril, poleg cene npr. še kakovost, poprodajne storitve in tehnična pomoč, garancijska doba, dobavni rok itd. (drugi odstavek 51. člena ZJN-1). Najnižja cena pa pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 51. člena ZJN-1). Tako kot je določitev načina samega opisa in ovrednotenja meril v sferi naročnika, je tudi izbira med obema načinoma določitve meril (ekonomsko najugodnejša ponudba oz. najnižja cena) prepuščena naročnikovi avtonomiji. Naročnik ob upoštevanju predmeta, vrednosti in tehnične zahtevnosti javnega naročila sam presodi, katere okoliščine zanj predstavljajo tako pomembne komercialne vidike posla, da bo na njihovi podlagi presojal ugodnost ponudb. Izjemo od naročnikove avtonomije pri določitvi meril (poleg navedenih omejitev, ki jih določa 50. člen ZJN-1) predstavlja le tretji odstavek 19. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko izbere omejeni postopek za izbiro stalnih dobaviteljev ali izvajalcev, kot edino merilo določiti najnižjo ceno.

Glede na to, da ZJN-1 naročniku dopušča relativno široko avtonomijo pri določanju meril, tudi ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Ponudniki torej ne morejo vložiti zahtevka za revizijo, če menijo, da naročnik morda ni izbral "ustreznih" ali "pravih" meril, lahko pa izpodbijajo merila v primeru, ko zatrjujejo, da jih je naročnik opisal in ovrednotil v nasprotju z ZJN-1. V tem primeru morajo zahtevek za revizijo vložiti v času, ko je revizijska presoja meril še dopustna. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba, ki uveljavlja eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, načelo hitrosti, od ponudnikov zahteva pozornost ter sprotno reagiranje na morebitne kršitve v postopku in onemogoča, da bi zainteresirani za pridobitev naročila čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika ter šele kasneje, po prejemu le-te, izrazili ne-strinjanje z njegovim prejšnjim ravnanjem. V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnik po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede določitve načina uporabe meril, saj se s temi elementi razpisa seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, "da ocenitev ponudb s strani komisije ni bila pravilna, saj je naša ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente in listine, ki dokazujejo pravilnost in usposobljenost ponudnika," ter "da bi moralo biti izbrano kot najugodnejše podjetje HIP PLUS d.o.o., Vače, saj je bilo v končni ponudbeni ceni cenejše od podjetja Hidrotehnik, d.d., Ljubljana za 1.002.204,00 SIT."

Pravilnost vlagateljeve ponudbe očitno med strankama ni sporna, saj tudi naročnik v sklepu, z dne 28.1.2003, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je že na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je ponudba vlagatelja vsebovala vse zahtevane listine in dokumente. Prav tako med strankama ni sporno, da je bila vlagateljeva ponudbena cena nižja od ponujene cene izbranega ponudnika. Sporna pa je sama ocenitev ponudb, za katero vlagatelj trdi, da ni bila pravilna. Ker vlagatelj za svoje trditve o nepravilni ocenitvi ponudb ni navedel nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, zakaj naročnik ponudb ni ocenil pravilno, prav tako pa tudi ni niti predložil niti predlagal kakršnihkoli dokazov, je lahko Državna revizijska komisija na podlagi razpisne in ponudbene dokumentacije, dokumentacije o postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ter naročnikove obrazložitve zgolj preverila, ali je naročnik ponudbi ocenil tako, kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji.

Za oddajo predmetnega naročila je naročnik izbral odprti postopek. Merila za vrednotenje ponudb je določil v 10. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, opisal in ovrednotil pa jih je v prilogi C razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da bo ponudbe vrednotil na podlagi dveh meril, in sicer "ponudbena cena" ter "referenčna dela ponudnika". Merilo "ponudbena cena", ki je bilo torej le eno izmed dveh meril za vrednotenje ponudb, je naročnik razčlenil na dve podmerili, in sicer "odstopanje ponudbene cene od orientacijske" ter "najnižja ponudbena cena". Pri odstopanju ponudbene cene od orientacijske vrednosti je naročnik določil, da bo število točk ugotavljal glede na odstotno odstopanje ponudbene cene od orientacijske vrednosti, pri čemer bo kot ponudbeno ceno upošteval tisto brez davka na dodano vrednost iz obrazca ponudbenega predračuna (priloga E). Za 30% nižjo ceno in več od orientacijske je naročnik določil, da jo bo ocenil s 65 točkami, za do vključno 30% nižjo ceno od orientacijske s 65 do 16.25 točkami, za ponudbeno ceno, enako orientacijski, s 16.25 točkami, za do vključno 10% višjo ceno od orientacijske pa s 16.25 do 0 točkami. Najnižja ponudbena cena bo prejela dodatnih 5 točk.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je orientacijska vrednost predmetnega naročila 23.160.000,00 SIT. Ponudbena cena vlagatelja (brez davka na dodano vrednost) znaša 24.141.656,00 SIT, ponudbena cena izbranega ponudnika (prav tako brez davka na dodano vrednost) pa 24.976.826,00 SIT. Kot je razvidno iz poročila o oddaji naročila, z dne 22.10.2002, je naročnik vlagateljevi ponudbi pri podmerilu "odstopanje ponudbene cene od orientacijske" dodelil 9.4 točke. Glede na to, da je ponudbena cena, ki je od orientacijske cene višja za 10 ali več odstotkov, ocenjena z 0 točkami, ponudbena cena, ki je enaka orientacijski ceni, pa s 16.25 točkami, je bila vlagateljeva ponudbena cena, ki je za 4.238% višja od orientacijske vrednosti, na podlagi linearne interpolacije pravilno ocenjena z 9.362 točkami. Prav tako je naročnik vlagateljevi ponudbeni ceni, ki je bila najnižja, pri podmerilu "najnižja ponudbena cena" pravilno dodelil še 5 dodatnih točk, skupaj torej 14.362 oz. zaokroženo na eno decimalko 14.4 točke. Podobna ugotovitev velja tudi za ponudbeno ceno izbranega ponudnika, ki je za 7.844% višja od orientacijske in ji je naročnik v skladu z določili razpisne dokumentacije pravilno dodelil 3.502 oz. zaokroženo 3.5 točke.

Vlagatelj je torej za ponudbeno ceno pravilno prejel več točk od izbranega ponudnika, vendar pa je potrebno upoštevati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil še eno merilo, in sicer "referenčna dela ponudnika". Za to merilo je naročnik v prilogi C razpisne dokumentacije določil, da bo ocenjeval število vodnogospodarskih objektov, podobnih razpisanim po naravi, sestavi in obsegu, vključno s podizvajalci, če sodelujejo v ponudbi, za obdobje zadnjih osmih dopolnjenih let in tekočega leta. Naročnik je zapisal, da bo ponudnik vključno s podizvajalci za vsako navedeno referenčno delo (na način, kot je določeno) prejel po 1 točko, pri čemer je največje število točk 20, odgovorni vodja del pa bo za vsako referenčno delo prejel po eno točko, pri čemer je največje število točk 10. število točk se ugotavlja glede na število v referencah navedenih objektov, ki po naravi, sestavi in obsegu ter v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo predmetu razpisanih del, upoštevane pa bodo le reference, za katere bodo podani vsi zahtevani podatki na v razpisni dokumentaciji podanih obrazcih (priloga F3 in priloga F7).

Ker vlagatelj ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ocenitev ponudb (tudi na podlagi merila "referenčna dela ponudnika") ni bila pravilna, je Državna revizijska komisija tudi tu le preverila, ali je naročnik reference ocenjeval tako, kot je določil v razpisni dokumentaciji, pri čemer je lahko ob odsotnosti vlagateljevih konkretnih navedb upoštevala le naročnikovo obrazložitev. Naročnik tako navaja, da je vlagatelju priznal 7 od 21 navedenih referenčnih objektov, za kar mu je dodelil 7 točk. Preostalih 14 objektov je naročnik izločil bodisi zato, ker predstavljajo izvedbo kamnitih zložb kot opornih zidov pri cestogradnji in je delo izven brežin vodotokov, bodisi zato, ker so nekateri objekti navedeni dvakrat. Pri referencah odgovornega vodje del pa je naročnik upošteval 5 od 11 navedenih referenčnih objektov vlagatelja, za kar mu je dodelil 5 točk, skupaj torej 12 točk. Izbranemu ponudniku je naročnik dodelil maksimalno število točk tako za reference za samega ponudnika kot tudi za reference za njegovega odgovornega vodjo del, skupaj torej 30 točk, ker je navedel 39 oz. 33 referenčnih objektov.

Po vpogledu v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja in izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na določbe razpisne dokumentacije, kjer je bilo zapisano, da bo naročnik ocenjeval reference za vodnogospodarske objekte, ki so podobni razpisanim po naravi, sestavi in obsegu, naročniku ni mogoče očitati nepravilnega ocenjevanja ponudb na podlagi merila "referenčna dela ponudnika" oz. ocenjevanja, ki bi bilo v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Pri tem velja pripomniti, da Državna revizijska komisija samega načina opredelitve referenc, kot je razviden iz priloge C razpisne dokumentacije, vsebinsko ni presojala, saj mu vlagatelj sploh ni oporekal, poleg tega pa v tej fazi postopka vsebinska presoja pravilnosti določitve referenc niti ne bi bila več dopustna (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je, kot je bilo že navedeno, lahko zgolj preverila, ali je bilo ocenjevanje referenc takšno, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji in ali je bilo objektivno preverljivo in primerljivo.

Ob vsem zapisanem Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da ocenitev ponudb s strani komisije ni bila pravilna in da bi moral naročnik zaradi nižje ponudbene cene kot najugodnejšo izbrati njegovo ponudbo. Naročnikovemu ocenjevanju ponudb namreč ni mogoče očitati neskladnosti z določili razpisne dokumentacije. Ni sporno, da je vlagateljeva ponudba vsebovala vse zahtevane listine in dokumente in da ji s tega vidika ni mogoče očitati nepravilnosti, vendar pa velja ponovno opozoriti, da obstoj vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih listin vpliva zgolj na pravilnost ponudbe, ne pa tudi na njeno ugodnost. Kot je bilo že omenjeno je kumulativno izpolnjevanje pogojev, katerih izpolnjevanje dokazuje ponudnik s predložitvijo listin v ponudbi, conditio sine qua non za sodelovanje v razpisnem postopku, za samo pridobitev naročila pa mora (pravilna) ponudba na podlagi ustreznega izpolnjevanja meril doseči tudi najvišje število točk. Prav tako ni sporno, da je vlagateljeva ponudbena cena najnižja, za kar mu je naročnik dodelil ustrezno število točk. Vendar pa cena v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bila edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, saj je naročnik poleg nje ocenjeval tudi referenčna dela ponudnika, na podlagi katerih je izbrani ponudnik v skupnem seštevku dosegel višje število točk od vlagatelja. Tako tudi ni bilo izpolnjeno dejansko stanje, na katerega je naročnik vezal izbiro najugodnejše ponudbe le ob upoštevanju najnižje cene ("pri enakem seštevku točk se kot najugodnejša ponudba šteje tista, ki ima najnižjo ponudbeno ceno"; priloga C razpisne dokumentacije). Zato je treba ugotoviti, da dodelitev predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ne nasprotuje ZJN-1 ali določilom predmetne razpisne dokumentacije ("najugodnejša ponudba je tista ponudba, ki po vseh vrednotenjih skupaj doseže najvišje število točk"; priloga C razpisne dokumentacije).


Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne