Na vsebino
EN

018-026/03

Številka: 018-26/03-21-183
Datum sprejema: 10. 2. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za kuhinjo v â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Naročnik mora vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozvati, da mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.12.2002 sprejel sklep, št. 031-01-6/02-4103, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, s katerim je imenoval tudi strokovno komisijo, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 351-03-6/03-6, z dne 6.1.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 13.1.2003 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 031-01-6/03-76, iz katerega je razvidno, da je izvedbo naročila oddal ponudniku ..., vlagateljevo ponudbo pa je zavrnil kot nepravilno, in sicer z obrazložitvijo, da ni vsebovala dokazila iz točke F.3) razpisnih pogojev (ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali mu ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila).

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.1.2003, v katerem navaja, da mu je Okrožno sodišče v â??, od katerega je zahteval izdajo potrdila o nekaznovanosti, izdalo potrdilo o tem, da zoper njega do 8.4.2000 ni bil uveden postopek za gospodarski prestopek, ter da potrdila o nekaznovanosti za kazniva dejanja, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ne more izdati. Vlagatelj meni, da ne more biti oškodovan, če sodišče ne izdaja potrdil, kot jih zahteva razpisna dokumentacija, in dodaja, da je potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje, sicer pridobil, vendar ga ni priložil ponudbi, ker je bila njegova ponudba v drugem postopku javnega razpisa zavrnjena prav zaradi tega. Vlagatelj je na vseh drugih razpisih prilagal potrdila Okrožnega sodišča o tem, da zoper njega ni bil uveden postopek za gospodarski prestopek, pa njegova ponudba vse doslej ni bila zavrnjena. Vlagateljeva ponudba je bila cenovno najugodnejša, trdi vlagatelj, in dodaja, da je tudi ponudnik â?? v svoji ponudbi predložil potrdilo sodnika za prekrške, da mu ni bila izdana odločba za nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti, ne pa potrdila Okrožnega sodišča o nekaznovanosti za kazniva dejanja, pa njegova ponudba ni bila zavrnjena kot nepravilna. Vlagatelj predlaga, da se zadrži izvršitev sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, da se ponovno preveri pravilnost dosedanjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila in se ga razveljavi ter spremeni sklep o izbiri, v nasprotnem primeru pa naj se zahtevek z vso dokumentacijo odstopi revizijski komisiji. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 100.000 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 031-01-6/03-310, z dne 3.2.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in odločil, da se zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo odstopi Državni revizijski komisiji. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je bil predmetni postopek izveden v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in da je vlagateljevo ponudbo zavrnil zaradi neustreznega potrdila, zahtevanega v točki F.3) razpisnih pogojev. Naročnik navaja, da je vlagatelj pridobil potrdilo o nekaznovanosti od Ministrstva za pravosodje, ki pa ga kljub določilu 42. člena ZJN-1 ni predložil v ponudbi, temveč šele naknadno, zato ga ni mogel upoštevati. Naročnik je v obrazložitvi sklepa še zapisal, da v skladu z vlagateljevim zahtevkom vso dokumentacijo odstopa Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom, št. 031-01-6/02-311, z dne 3.2.2003, zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Prvi stavek prvega odstavka 17. člena ZRPJN določa, da mora naročnik o svoji odločitvi iz prvega odstavka 16. člena tega zakona v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Drugi odstavek 17. člena ZRPJN pa določa, da mora naročnik po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Prvi odstavek 19. člena ZRPJN še določa, da se postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena tega zakona.

Po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo se revizijski postopek torej ne nadaljuje avtomatično. Iz navedenih določb ZRPJN izhaja, da mora naročnik v pravnem pouku svoje odločitve o revizijskem zahtevku vlagatelja pozvati, naj mu pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek ali zahtevek za revizijo umika. Vlagateljevo sporočilo naročniku o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je procesna predpostavka za nadaljevanje revizijskega postopka. Če vlagatelj tega obvestila naročniku ne posreduje ali mu ga posreduje po zakonsko določenemu tridnevnemu roku od dneva prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, se domneva, da je zahtevek za revizijo umaknjen, revizijski postopek pa se s sklepom ustavi.

Vlagateljeva odločitev o tem, ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, je ne glede na naravo samega naročnikovega sklepa odvisna tudi od argumentov, ki jih naročnik navede v svoji obrazložitvi. Zato morebitno vnaprejšnje obvestilo o nadaljevanju postopka, ki ga vlagatelj zapiše že v zahtevku za revizijo, ne more nadomestiti formalnega sporočila o nadaljevanju postopka, ki ga kot procesno predpostavko za nadaljevanje postopka določa 17. člen ZRPJN in na katerega so vezani tudi določeni prej omenjeni procesni učinki. Navedeno pomeni, da naročnik v primeru, ko vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede, da bo v primeru zanj neugodne odločitve nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ne more postopati po drugem odstavku 17. člena ZRPJN, temveč mora vlagatelja v pravnem pouku svoje odločitve kljub temu pozvati, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, dokumentacijo pa mora Državni revizijski komisiji odstopiti šele po prejetem tovrstnem vlagateljevem sporočilu.

Ker je iz predložene postopkovne dokumentacije razvidno, da naročnik vlagatelja ni pozval k predložitvi sporočila, ki ga kot procesno predpostavko za nadaljevanje postopka predvideva 17. člen ZRPJN, je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik vlagatelja najkasneje v treh dneh od prejema tega sklepa z dopolnilnim sklepom pozvati, naj mu v treh dneh od prejema dopolnilnega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval revizijski postopek ali zahtevek za revizijo umika. Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pa mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Če naročnik sklepa, št. 031-01-6/03-310, z dne 3.2.2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagatelju ni vročil (na tem sklepu je sicer razvidna pisarniška odredba o vročitvi vlagatelju, vendar v dokumentaciji ni vročilnice, ki bi vročitev dokazovala), mora naročnik navedeni sklep vročiti vlagatelju istočasno z dopolnilnim sklepom, ki bo vseboval pravni pouk iz drugega odstavka 17. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran