Na vsebino
EN

018-024/03

Številka: 018-24/03-23-180
Datum sprejema: 4. 3. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo bal za skladiščenje ostalih odpadkov in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 31.1.2003, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.9.2002 sprejel sklep, štev. JN17/2002, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Dne 20.6.2002 je naročnik sprejel odločbo o imenovanju komisije za vodenje postopka javnega naročila (v nadaljevanju: komisija). Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za pripravo bal za skladiščenje ostalih odpadkov.

Naročnik je dne 12.12.2002 izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je po ocenitvi vseh meril za razpisano dobavo najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

Dne 17.12.2002 je naročnik od vlagatelja prejel zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 20.12.2002 je naročnik kot odgovor na zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju poslal poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 11.12.2002 (v nadaljevanju: Poročilo). V Poročilu je navedeno, da so na podlagi predmetnega javnega razpisa pravočasno prispele ponudbe dveh ponudnikov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sta obe ponudbi pravilni. Komisija je ponudbe ocenjevala na podlagi meril, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji ter dne 11.12.2002 odločila, da naročniku predlaga, da kot najugodnejša ponudnika izbere izbranega ponudnika. V Poročilu je navedeno še, da je bila izbrana storitev priprave okroglih bal za skladiščenje ostalih odpadkov ter da je zaradi referenc, poznanih naročniku, izpadla tako storitev kot nabava opreme za pripravo kvadratnih bal, obe ponudbi za pripravo okroglih bal pa sta dobili pri ocenitvi maksimalno število točk, razen pri ocenjevanju cene, kjer je izbrani ponudnik dobil večje število točk zaradi nižje ponujene cene.

Zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 31.12.2002 navaja, da strokovna komisija naročnika po njegovem mnenju svojega dela ni opravila dovolj korektno s tem, ko ni v celoti upoštevala vsebine vlagateljeve ponudbe pri pripravi okroglih bal ter si ni ogledala priprave odpadkov proizvajalca vlagateljeve ponujene opreme. Vlagatelj naročniku očita naslednje kršitve:
1.) Ponudbena cena: Vlagatelj navaja, da je naročnik v javnem razpisu razpisal dve možni variantni rešitvi, z dvema podsklopoma v vsaki variantni rešitvi (priprava oglatih bal za skladiščenje in priprava okroglih bal za skladiščenje) ter da je vlagatelj ponudil obe možni variantni rešitvi, izbrani ponudnik pa eno (okrogle bale).
1.1. Priprava oglatih bal: Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba za oglate bale od vseh ostalih možnih variantnih rešitev in podsklopov cenovno najugodnejša ter da bi zato morala biti glede na merila temu primerno ovrednotena.
1.2. Priprava okroglih bal: Vlagatelj navaja, da zaradi različnih vsebin ponudb za pripravo okroglih bal (vlagateljeva ponudba je vsebovala tudi drobilec za drobljenje odpadkov) ponudbe in ponudbene cene medsebojno niso primerljive. Vlagatelj smatra, da bi to dejstvo moral naročnik pri vrednotenju upoštevati oziroma v primeru nejasnosti zaprositi za dodatna pojasnila. Iz tega razloga je po vlagateljevem mnenju nastala razlika pri vrednotenju merila "cena". Da mora oprema za pripravo bal vsebovati tudi drobilec, po vlagateljevem mnenju izhaja iz dopisa naročnika ponudnikom, z dne 17.10.2002, odgovor na vprašanje št. 1.
2.) Reference
2.1. Priprava okroglih bal: Vlagatelj smatra, da komisija naročnika ni mogla dovolj dobro ovrednotiti merila "reference", saj si kljub večkratnim dogovorom in vlagateljevi organizaciji ni želela ogledati opreme za pripravo bal, ki jo je ponudil vlagatelj, kar pa je storila pri izbranem ponudniku. Na ta način se strokovna komisija po vlagateljevem mnenju ni mogla v praksi seznaniti s sposobnostmi ponujene opreme oziroma referencami vlagateljeve opreme in jo medsebojno primerjati z opremo izbranega ponudnika.
3.) Izbor vrste javnega naročila
Vlagatelj navaja, da je naročnik izbral ponudnika za opravljanje storitev priprave okroglih bal za skladiščenje ostalih odpadkov ter da iz tega izhaja, da bo izbrani ponudnik za naročnika skupaj s ponujeno opremo opravljal tudi storitve priprave bal za skladiščenje. V zvezi z navedenim vlagatelj navaja, da iz evidenc Agencije Republike Slovenije za okolje ni razvidno, da je izbrani ponudnik vpisan v evidenco predelovalcev odpadkov. Vlagatelj tako smatra, da naročnik izbranemu ponudniku ne more priznati usposobljenosti in sposobnosti za izvajanje razpisane dejavnosti.
Vlagatelj od naročnika pričakuje, da ponudbeno dokumentacijo ponovno pregleda, ogleda pripravo bal njegove ponujene opreme, svojo odločitev o izbiri razveljavi ter javno naročilo odda v skladu z merili.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.1.2003, naročniku poslal dopolnitev zahtevka za revizijo, v katerem k prejšnjim navedbam dodaja, da je iz rednega izpiska iz sodnega registra izbranega ponudnika (ki ga vlagatelj prilaga), prav tako razvidno, da izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti, za katere ga je naročnik izbral.

Naročnik je z dopisom, z dne 6.1.2003, vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu revizijske takse (22. člen ZRPJN), kar je vlagatelj storil dne 10.1.2003.

Naročnik je dne 20.1.2003 sprejel sklep, štev. JN 17/02/01/03, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da po pregledu celotne dokumentacije in preučitvi revizijskega zahtevka ugotavlja sledeče:
1.) Ponudbena cena
1.1. Priprava oglatih bal: Naročnik navaja, da je v Poročilu, ki ga je posredoval na vlagateljevo zahtevo, z dne 17.12.2002, podana kratka razlaga, zakaj je sistem priprave oglatih bal zgubil na referencah in ni sprejemljiv. Naročnik navaja, da je zaradi referenc, poznanih naročniku, izpadla tako storitev kot nabava opreme za pripravo kvadratnih bal ter da je dne 7.11.2002 naročnik vlagatelja pozval, naj mu v skladu z razpisno dokumentacijo omogoči oglede referenčnih objektov, kjer je še posebej poudaril, da morajo ti referenčni objekti skladiščiti podobne odpadke, tudi z vključenim biološkim deležem. Naročnik navaja, da mu je vlagatelj kot referenčne objekte za ogled ponudil dva objekta, in sicer: tehnologija â?? (katero so trije člani komisije za vodenje postopka že videli ter o tem poročali ostalim članom komisije - pri čemer je bilo ugotovljeno, da ta objekt ne predstavlja reference po zahtevah tega javnega razpisa, saj se v tem objektu balirajo predelani kosovni odpadki, ki pa ne vsebujejo primerljivega deleža biološko-razgradljivih odpadkov) ter (kot drugi možen objekt) â??, katerega vsi člani komisije dobro poznajo in so si ga nekateri člani komisije že večkrat ogledali. Naročnik navaja, da ta objekt povzroča velik smrad v okolici in s tem negativno referenco.
1.2 Priprava okroglih bal: Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval ceno v SIT/t tako v primeru storitve kot tudi v primeru nabave opreme ter da je bila vlagateljeva ponudbena cena višja v obeh primerih. Naročnik opozarja, da se je vprašanje glasilo: "Ali se v ponudbo za pripravo bal, skladiščenje bal in nalaganje bal vkalkulira tudi oprema (stroj za manipuliranje z odpadki)"" ter da je bil v naročnikovem dopisu, z dne 17.10.2002, pod točko Vprašanje 1, podan odgovor: "Ponudi se oprema za pripravo bal, skladiščenje bal in nalaganje bal na transportno vozilo, ki pa ni več predmet ponudbe.", vlagatelj pa je kot ponudnik imel tudi možnost ogleda obstoječega objekta in prejema še dodatnih informacij, v kolikor bi jih potreboval, vendar te možnosti ni izkoristil. Naročnik navaja še, da je k dopisu z odgovori na vprašanja, z dne 2.10.2002, priložil skico z opisom obstoječega stanja, na katerega naj bi se ponujeni sistem priključil ter da je v tem dokumentu jasno definiran že obstoječi drobilec. Naročnik navaja tudi, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji pravilno podal zahtevano ceno v SIT/t tako za storitev kot za nabavo blaga, k tej ceni pa ni navedel analitike, ki bi opredeljevala strošek potencialno ponujenega drobilca. Ker bi naknadno sprejeta analitika povzročila spremembo ponujene cene, v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) tovrstne analitike naročnik ni opravičen zahtevati ali upoštevati. Naročnik navaja še, da je v pozivu za pojasnilo k ponudbeni dokumentaciji, z dne 7.11.2002, vlagatelja v 3. točki tudi pozval, da naj poda dodatno pojasnilo h kalkulacijam za nabavo opreme (isti poziv, v katerem je naročnik vlagatelja pozval za organizacijo ogleda referenčnih objektov), na to vprašanje pa vlagatelj ni posredoval odgovora. Komisija je tako lahko upoštevala le podatke iz ponudbene dokumentacije.
2.) Reference
2.1. Priprava okroglih bal: Naročnik navaja, da so bili ponujeni objekti komisiji za vodenje postopka znani in da je njih poznavanje tudi upoštevala pri vrednotenju referenc. Določeni člani komisije so si objekte za pripravo oglatih bal, ki jih je ponudil vlagatelj za ogled kot referenčne objekte, že predhodno ogledali, referenčna objekta â?? in â?? pa nista prišla v izbor iz razlogov, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi na očitane kršitve v prejšnji točki (v naročnikovem dokumentu točka 4.1.1.). Prav tako so si določeni člani komisije že predhodno ogledali objekt za pripravo okroglih bal v mestu â??. Ugotovitve so bile posredovane komisiji za vodenje postopka. Na podlagi teh ugotovitev je ta objekt in s tem ponujena sistem dobil maksimalno možno število točk pri referencah.
3.) Izbor vrste javnega naročila
Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da mora izbrani ponudnik biti vpisan v evidenco predelovalcev odpadkov Agencije Republike Slovenije ter da je bil med odgovori na vprašanja, z dne 2.10.2002, podan tudi odgovor na eksplicitno postavljeno vprašanje glede potrebne registracije ponudnika. Tako je naročnik za izvedbo storitve zahteval le izjavo, da bo ponudnik, v primeru, da posel po tem javnem razpisu pridobi, v sodelovanju s podjetjem â?? pridobil ustrezno registracijo za izvajanje storitve po vsebini razpisa pod točko 2 (A2, B2). Slednji točki tako za kvadratne kot okrogle bale obravnavata storitev. Naročnik je vlagatelja na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pozval, naj mu sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 24.1.2003 skladno s 17. členom ZRPJN, obvestil naročnika, da želi nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, štev. JN 17/02/01/03, z dne 27.1.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila Državni revizijski komisiji. Naročnik v celoti vztraja pri svojih navedbah iz dosedanjega postopka ter podaja enako mnenje, kot ga je navedel v obrazložitvi sklepa, štev. JN 17/02/01/03, z dne 20.1.2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je dne 3.2.2003 in 11.2.2003 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila in manjkajočo dokumentacijo, katero je od naročnika prejela dne 6.2.2003 in 14.2.2003.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 3.3.2003 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku najprej preverila vlagateljevo trditev, da je bila njegova ponudba za oglate bale od vseh ostalih možnih variantnih rešitev in podsklopov cenovno najugodnejša ter da bi zato morala biti glede na merila temu primerno ovrednotena.

Iz razpisne dokumentacije za pripravo bal za skladiščenje ostalih odpadkov, štev. JN 17/2002, z dne 6.9.2002 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je razvidno, da naročnik z obravnavanim javnim naročilom išče tehnologijo, ki bo v naslednjih treh letih omogočala skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov, ki vsebujejo delež bio-razgradljivih odpadkov (Povabilo k oddaji ponudbe - stran 3 razpisne dokumentacije).

Naročnik je obravnavano javno naročilo razpisal kot naročilo dveh možnih variantnih rešitev, in sicer: (A) "Priprava oglatih bal za skladiščenje" (v nadaljevanju Sklop A) ter (B) "Priprava okroglih bal za skladiščenje" (v nadaljevanju Sklop B). Vsaka od navedenih dveh možnih rešitev je sestavljena iz dveh (pod)sklopov: 1.) "nabava, dobava, montaža in zagon investicijske opreme" (v nadaljevanju: nabava opreme) in 2.) "ponudba za izvajanje ustreznih storitev" (v nadaljevanju: izvajanje storitve).

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen VII), so lahko ponudniki na tem razpisu ponudili bodisi obe možni rešitvi skladiščenja mešanih komunalnih odpadkov hkrati ali pa samo eno od predvidenih dveh rešitev (besedilo VII. člena se glasi: "â?? sklop A ali /in/ sklop B â??") - pri tem pa so morali v okviru posamezne ponujene rešitve obvezno ponuditi oba zahtevana (pod)sklopa (besedilo: "â?? v vsakem primeru pa oba podsklopa A1 in A2 ali B1 in B2, za katere je mnenja, da jih je sposoben v skladu s tehničnimi in okoljevarstvenimi zahtevami dobaviti oziroma ponuditi ustrezno storitev").

ZJN-1 v 1. odstavku 52. člena (Ponudbe v variantah) določa, da če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen X), je naročnik predvidel, da bo merilo za oddajo predmetnega javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba (za oceno ponudb je predvideno osem različnih meril, način njihove uporabe pa je opisan na straneh 8 do 10 razpisne dokumentacije). Ker na nobenem mestu v razpisni dokumentaciji ni določeno, da bo naročnik med ponujenimi rešitvami skladiščenja mešanih komunalnih odpadkov (Sklop A oziroma Sklop B) izbral tisto, ki bo cenovno ugodnejša, je mogoče ugotoviti, da je bila v obravnavanem primeru odločitev o tem, za katero od obeh ponujenih variant se bo odločil, odvisna od rezultata vrednotenja prispelih ponudb.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel dve pravilni ponudbi, od katerih je ena (vlagateljeva) vsebovala ponudbo obeh predvidenih možnih rešitev skladiščenja mešanih komunalnih odpadkov (v razpisu opisanih kot "Sklop A in/ali Sklop B"), druga ponudba (izbranega ponudnika) pa samo eno od njiju (Sklop B). Iz poročila o oddaji javnega naročila, z dne 11.12.2002, ki se nahaja v spisu, je dalje razvidno, da se je naročnik odločil izbirati najugodnejšo ponudbo v okviru rešitve skladiščenja mešanih komunalnih odpadkov, ki je v razpisu opisana kot Sklop B, med tem ko je za Sklop A v poročilu zapisano, da je " ... zaradi referenc, poznanih naročniku izpadla tako storitev kot nabava opreme za pripravo kvadratnih bal (Na Dunaju balirajo samo lahko frakcijo, na Ptuju so vplivi kvadratnih bal na okolje zelo moteči").

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je bila njegova ponudba za oglate bale (sklop A) od vseh ostalih možnih variantnih rešitev in podsklopov cenovno najugodnejša ter da bi zato morala biti glede na merila temu primerno ovrednotena. Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naroèila, ki jo je predložil naroènik (poroèilo o oddaji javnega naroèila, z dne 11.12.2002, s pripadajoèo ocenjevalno tabelo), je razvidno, da je vlagateljeva ponudba na podlagi merila "cena" sicer res prejela najvišje število toèk, vendar pa je obenem potrebno ugotoviti, da je na podlagi vseh meril za izbiro najugodnejše ponudbe kot celote ponudba vlagatelja prejela skupno nižjo oceno kot ponudba izbranega ponudnika. Vlagateljev oèitek, da je bila njegova ponudba za sklop A od vseh ostalih možnih variantnih rešitev in podsklopov cenovno najugodnejša ter da bi zato morala biti temu primerno ovrednotena, se torej izkaže kot neutemeljen.

Vlagatelj drugih očitkov, ki bi bili uperjeni zoper ocenjevanje v sklopu A, v zahtevku za revizijo ni podal.

Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje obeh ponudb za Sklop B, je iz poročila komisije naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 11.12.2002, in pripadajoče ocenjevalne tabele razvidno, da sta bili obe ponudbi na podlagi sedmih meril iz razpisne dokumentacije ocenjeni z enakim številom točk ter da je bila posledično pri izbiri najugodnejše ponudbe v danih okoliščinah odločilna ocena, ki sta jo ponudbi prejeli na podlagi merila "cena".

Kot izhaja iz ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika ter pojasnil, ki jih je naročnik skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval Državni revizijski komisiji v svojem dopisu, štev. JN 17/02, z dne 13.2.2003, je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno tako za nabavo opreme (vlagatelj: 4.595,00 SIT/t; izbrani ponudnik: 3.234,00 SIT/t) kot tudi za izvajanje storitve (vlagatelj: 4.230,00 SIT/t; izbrani ponudnik: 3.588,00 SIT/t), zato je bila njegova ponudba na podlagi merila "cena" ocenjena z višjim številom točk.

Vlagatelj se s takšno oceno ne strinja ter navaja, da je njegova ponudba vsebovala tudi drobilec za drobljenje odpadkov (da bi morala oprema za pripravo bal vsebovati tudi drobilec, naj bi izhajalo iz naročnikovega pojasnila ponudnikom, z dne 17.10.2002 - odgovor na vprašanje štev. 1), zaradi česar ponudbene cene po njegovem mnenju niso bile primerljive (iz tega razloga pa je po vlagateljevem mnenju tudi nastala razlika pri vrednotenju obeh ponudb na podlagi merila "cena"). Vlagatelj smatra, da bi to dejstvo moral naročnik pri vrednotenju upoštevati oziroma v primeru nejasnosti zaprositi za dodatna pojasnila.

Spredaj navedenim očitkom vlagatelja ni moč pritrditi. Razpisana rešitev skladiščenja mešanih komunalnih odpadkov v Sklopu B predvideva, da se bo sistem za pripravo bal (ovijanje) priključil na že obstoječi sistem za razvrščanje odpadkov v skladu z danimi možnostmi (točka b/B objave razpisa). Enako je razvidno iz dopolnitve razpisne dokumentacije (odgovori naročnika na vprašanja ponudnikov), z dne 2.10.2002, kjer je na 1. strani zapisan odgovor naročnika, da se ponujena oprema nadaljuje za obstoječim sistemom ter da je potrebno zagotoviti prilagoditev na obstoječi sistem. Kot pravilno opozarja naročnik, je tudi iz skice z opisom obstoječega stanja, na katerega naj bi se ponujeni sistem priključil ("Situacija postavitve na Surovini RCM"), ki je priložena k dopisu z odgovori na vprašanja, z dne 2.10.2002, na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, jasno razvidno, da je v tem dokumentu označen že obstoječi drobilec in da torej drobilec ni predmet ponudbe opreme, ampak sodi med že obstoječo opremo. Prav tako je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je imel vlagatelj kot ponudnik v zvezi s pripravo svoje ponudbe tudi možnost ogleda obstoječega objekta in prejema dodatnih informacij, v kolikor bi jih potreboval (IV. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), vendar te možnosti ni izkoristil. Kar zadeva vlagateljevo trditev, da naj bi iz pojasnil naročnika, z dne 17.10.2003 (odgovor na vprašanje št. 1), izhajalo, da mora oprema za pripravo bal vsebovati tudi drobilec, pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik v omenjenem dokumentu na vprašanje: "Ali se v ponudbo za prodajo investicijske opreme vkalkulira tudi oprema (stroj za manipulacijo odpadkov)"" odgovoril: "Ponudi se oprema za pripravo bal, skladiščenje in nalaganje bal na transportno vozilo, ki pa ni več predmet ponudbe." Ob vsem navedenem naročnik tudi po mnenju Državne revizijske komisije ne le ni bil dolžan, temveč celo ne-bi smel upoštevati morebitne razlike v ceni ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika, ki bi jo bilo mogoče pripisati dejstvu (na katerega se opira vlagatelj), da vlagateljeva ponudba vključuje tudi drobilec, ponudba izbranega ponudnika pa ne, saj drobilec dejansko ni bil zahtevan kot predmet ponudbe opreme. Naročnik pa tudi (celo v primeru, če bi se v zvezi s strukturo cene odločil od vlagatelja zahtevati dodatna pojasnila) v nobenem primeru ne bi mogel ustrezno korigirati vlagateljeve ponudbene cene, saj bi bilo takšno naročnikovo ravnanje v nasprotju z določilom 1. odstavka 54. člena ZJN-1. Naročnik je tako pri ocenjevanju ponudb na podlagi merila "cena" lahko upošteval le tisto ceno, ki jo je vlagatelj navedel v svoji ponudbeni dokumentaciji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi trdi, da komisija naročnika pri ocenjevanju njegove ponudbe v Sklopu B ni mogla dovolj dobro ovrednotiti merila "reference", ker da si kljub večkratnim dogovorom in vlagateljevi organizaciji ni želela ogledati opreme za pripravo bal, ki jo je ponudil vlagatelj ter se na ta način ni mogla v praksi seznaniti s sposobnostmi ponujene opreme in jo medsebojno primerjati z opremo izbranega ponudnika.

V zvezi z zgoraj navedenim očitkom vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri merilu "reference" (X. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, 3. točka - stran 9) res predvidel možnost ogleda "â?? priprave odpadkov za skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov z vključenimi bio-razgradljivimi odpadki na najbližji lokaciji v obratovanju za enako opremo kot je ponujena", in sicer v okviru (pod)merila "reference poznane in predstavljene naročniku" (0-13 točk od možnih 18 točk pri merilu "reference"). Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je vlagatelj na naročnikovo iniciativo (Poziv za pojasnilo k ponudbeni dokumentaciji, z dne 7.11.2002), naročniku ponudil organizirati oglede referenčnih objektov (za Sklop B) v mestu â?? in (za Sklop A) na â??oziroma na â?? (dopisi naročnika, z dne 8.11.2002 in 20.11.2002). Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, štev. JN 17/02/01/03, z dne 20.1.2003, pod točko 4.2.) je dalje razvidno, da se naročnik ni odločil za ogled predlaganih objektov, ki se nanašajo na Sklop A (â??), vendar v tem med strankama ni spora. Med strankama namreč obstoji spor glede vrednotenja po merilu "reference" zgolj v sklopu B.

Kar zadeva predlagani ogled objekta v â?? (ki se nanaša na Sklop B), pa je naročnik po mnenju Državne revizijske komisije dovolj prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je ocenil, da ogled navedenega objekta ni bil potreben (dopis naročnika, štev. JN 17/02/01/03, z dne 27.1.2003 - odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji z mnenjem). Naročnik je namreč navedel, da so si določeni člani njegove komisije že predhodno ogledali navedeni objekt ter da so bile njihove ugotovitve posredovane komisiji za vodenje postopka. Naročnik je tudi navedel, da je na ta način navedeni objekt (in s tem tudi ponujeni sistem) dobil maksimalno možno število točk. Naročnikove navedbe potrjuje tudi pregled ocenjevalne tabele, ki je sestavni del poročila o oddaji javnega naročila, z dne 11.12.2002, iz katere je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba (enako kot ponudba izbranega ponudnika) na podlagi (pod)merila "reference poznane in predstavljene naročniku" ocenjena z največjim možnim številom (13) točk oziroma da je na podlagi merila "reference" (enako kot ponudba izbranega ponudnika) od možnih 18 točk prejela skupno 16 točk. Ob vsem doslej opisanem ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik vlagatelja pri ocenjevanju njegove ponudbe na podlagi merila "reference" kakorkoli oškodoval.

Kar zadeva zadnji vlagateljev očitek, ki se nanaša na trditev, da izbrani ponudnik ni vpisan v evidenco predelovalcev odpadkov, ki so predmet razpisa, je potrebno pritrditi naročniku v tem, da v razpisni dokumentaciji na nobenem mestu ni zaslediti takšne zahteve (pogoja). Dejstvo, da naročnik ni zahteval potrdila o vpisu v evidenco predelovalcev odpadkov, je bilo vlagatelju znano že od samega začetka postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zato bi moral, v kolikor se s takšno zahtevo naročnika iz kakršnih koli razlogov ni strinjal, v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Navedeno je moralo biti vlagatelju jasno tudi glede na to, da je naročnik v dopisu, z dne 2.10.2002 (odgovori na vprašanja ponudnikov), na izrecno vprašanje ponudnikov v zvezi z zahtevo (pogojem) iz 1. točke VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("â?? Prosimo vas, da nam detajlneje razložite, katere dejavnosti /za izvajanje storitev, ki so predmet tega javnega razpisa/ potrebujemo imeti registrirane oziroma zapisane v sodnem registru /šifra dejavnosti in naziv dejavnosti/)" podal naslednji odgovor: "Za točko 1 (A1 oz. B1) je potrebna registracija za trženje tovrstne opreme. Za točko 2 (A2 oz. B2) je potrebna izjava, da boste v primeru, da boste izbrani za to storitev, v sodelovanju s podjetjem Snaga pridobili ustrezno registracijo za izvajanje storitve po vsebini razpisa pod točko 2 (A2,B2)." Ker je bilo v razpisni dokumentaciji predvideno, da ponudnik pridobi pridobili ustrezno registracijo za izvajanje storitve pod točko 2 (A2,B2) šele naknadno, v sodelovanju z naročnikom, je toliko bolj jasno, da posedovanje potrdila o vpisu v evidenco predelovalcev odpadkov (ki se v praksi pridobi šele po vpisu dejavnosti v sodni register), ni bilo pogoj za sodelovanje na predmetnem razpisu.

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist. Vlagatelj je bil torej v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan vložiti zahtevek za revizijo takoj, ko je zatrjevano kršitev zaznal oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z razpisno dokumentacijo šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo zamujen in ga iz tega razloga vsebinsko ni več mogoče obravnavati.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal z dopisom, z dne 31.1.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni, do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran