018-021/03

Številka: 018-21/03-25-220

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja oseb in premoženja za potrebe â?? za obdobje od 01.01.2003 do 31.12.2005 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 08.10.2002 izdal sklep, št. SU 040801/2002-835-1, o pričetku oddaje javnega naročila za storitve fizičnega varovanja oseb in premoženja za potrebe â?? , za obdobje od 01.01.2003 do 31.12.2005. Z odredbo z dne 10.10.2002 je naročnik imenoval tričlansko strokovno komisijo za ocenitev ponudb v postopku oddaje javnega naročila. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS št. â??, z dne â??, pod št. Ob-â??. Kot izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 15.11.2002, št. SU 040801/2002-835-33, je naročnik prejel 4 pravočasne in pravilne ponudbe in na podlagi poročila strokovne komisije za ocenjevanje ponudb prejetih v postopku oddaje javnega naročila, je dne 21.11.2002 izdal obvestilo naročnika o oddaji naročila v postopku, s katerim je vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), je vlagatelj z dopisom z dne 29.11.2002 od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 04.12.2002.

Vlagatelj je pravočasno in v skladu s I. odst. 12. člena ZRPJN, dne 13.12.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje obravnavanega javnega naročila. V njem je zatrjeval, da naročnik ni upošteval vseh določb ZJN-1, ter določb Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Ur.l. RS št. 32/94, 23/97, 9/98; v nadaljevanju: ZZVO), Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l.RS št. 14/90, 2/94; v nadaljevanju: ZDR), Zakona o varstvu konkurence (Ur.l.RS št. 18/93 in 56/99; v nadaljevanju: ZVK), ter Kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja (Ur.l. RS št.73/200; v nadaljevanju: KPDZV). Tako 26. kot tudi 28. člen ZJN-1 zavezujeta naročnika, da mora ob oceni vrednosti naročila upoštevati vrednost storitve in vse stroške, ki jih ima ponudnik, zato je vlagatelj, ob odpiranju ponudb naročnika opozoril na neobičajno nizko ceno 1.008,00 SIT ponudnika â??. Ta po mnenju vlagatelja ne pokriva minimalnih osebnih dohodkov delavcev ob spoštovanju ZDR in KPDZV. Naročnik bi, v skladu s 53. členom ZJN-1, moral v primeru ponudbe z neobičajno nizko ceno pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, preden bi tako ponudbo zavrnil.
Ker je bilo eno od meril javnega razpisa tudi stalnost cene za pogodbeno obdobje treh let, so tri ponudbe od štirih vsebovale ponujeno ceno 1.450,00 do 1.460,00 SIT/h in je tako cena izbrane ponudbe 1.008,00 SIT/h za 30,48% odstopala od naslednje najnižje ponudbene cene. Cena izbrane ponudbe pa je tudi za 1,6% nižja od cene storitve, ki jo naročnik ponudniku â?? plačuje sedaj, in to kljub predvideni rasti življenjskih stroškov za približno
8% v letu 2002 in s tem posledičnim povečanjem minimalnih izhodiščnih osebnih dohodkov za leto 2003 izvajalcev storitve. To po mnenju vlagatelja zbuja pomisleke o zmožnosti opraviti storitev v skladu z zakonodajo, saj mora izvajalec na varovanih objektih zagotoviti prisotnost delavcev ne glede na njihovo morebitno odsotnost zaradi dopustov, bolniškega staleža ipd.. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne spoštuje določb KPDZV, ki za dela opisana v javnem naročilu zahteva razvrstitev v IV. oz. V. tarifni razred ter določa obvezna nadomestila za malico in prevoz na delo, in dodatke na delovno dobo, nočno, nedeljsko in praznično delo, kar naj bi bilo vse razvidno iz člankov, objavljenih v tiskanih medijih. Tako ravnanje ponudnika ... se zdi vlagatelju sporno tudi zaradi lastniške strukture družbenikov izbranega ponudnika, kot sta â?? in â??
Vlagatelj dalje navaja, da zaradi stališča Državne revizijske komisije v zvezi s pojmom neobičajno nizka cena, nekateri ponudniki s področja storitev fizičnega varovanja nastopajo na javnih razpisih z neobičajno nizkimi cenami le z namenom izločanja ostalih konkurenčnih podjetij, kar je v nasprotju z ZVK, hkrati pa ne morejo izvrševati zakonsko predpisanih obveznosti do svojih delavcev. Z opisanim stališčem Državne revizijske komisije, naj bi se ta, po mnenju vlagatelja, le navidezno postavljala v bran proračuna, ne pa tudi ponudnikov, v katerih zaščito je predvsem ustanovljena.
Čeprav naročnik s ponudbeno dokumentacijo ni posebej zahteval podrobne specifikacije cene, jo je vlagatelj k svoji ponudbi priložil, da pa navedbe v njej držijo dokazujeta ceni ostalih dveh ponudnikov, ki se od vlagateljeve bistveno ne razlikujeta. Nenavadna se zato zdi vlagatelju naročnikova trditev, da lahko ponudnik z neobičajno ceno, ki svojim delavcem ne izplačuje obveznih dodatkov, storitev opravlja kvalitetno, saj je kvaliteta storitev za razpisana dela predvsem odvisna od kadra. Stalno menjavanje delavcev, nenehno usposabljanje novih in opravljanje storitev z delavci, ki ne izpolnjujejo zahtev ZZVO, pa zmanjšuje kvaliteto storitve. Posest certifikata ISO 9000 ne zagotavlja kakovost opravljene storitve, ampak zagotavlja, da se poslovne funkcije v podjetju izvršujejo na določen predpisan način.
Zaradi vsega navedenega je vlagatelj predlagal, da naročnik ponovno preveri ponudbo ponudnika ... , ter jo zaradi neobičajno nizke cene izloči.

Naročnik je v skladu z II. odst. 22. člena ZRPJN, z dopisom z dne 16.12.2002, vlagatelja pozval na plačilo revizijske takse, najkasneje v petih dneh po prejemu poziva. Vlagatelj je takso v višini 80.000,00 SIT plačal dne 20.12.2002 in potrdilo o plačilo pravočasno poslal naročniku.

Naročnik je skladno s III. odst. 13. člena ZRPJN, z dopisom z dne 30.12.2002, pozval Ministrstvo za finance, naj v obravnavanem revizijskem postopku imenuje revizijskega izvedenca. Ministrstvo za finance je z dopisom z dne 08.01.2003 odgovorilo, da so v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki je pričel veljati 19.12.2002 (Ur. l. RS št. 110/2002; v nadaljevanju ZRPJN-A), črtane določbe o revizijskih izvedencih. Postopki pričeti na podlagi vloženih zahtevkov za revizijo pred uveljavitvijo omenjenega zakona pa se končajo po določbah ZRPJN. V skladu s tem, naj v delu postopka revizije oddaje javnega naročila, ki poteka pred naročnikom, le ta samostojno obravnava zahtevek za revizijo, v skladu z določbami ZRPJN.
Ker je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen 13.12.2002, torej še pred pričetkom veljave ZRPJN-A, je naročnik pravilno samostojno, v skladu z določbami ZRPJN obravnaval vlagateljev zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 16.01.2003 sprejel sklep št. 040801/2002-835-56 s katerim je, vlagateljev zahtevek za revizijo postopka obravnavanega javnega naročila, zavrnil kot neutemeljen.
V obrazložitvi naročnik navaja, da ga 26. in 28. člen ZJN-1 ne zavezujeta k objavi ocenjene vrednosti javnega naročila. Vrednosti, ki jih oceni naročnik služijo za izbiro postopka za oddajo javnega naročila, ni pa jih potrebno objavljati ne v Uradnem listu kakor tudi ne v razpisni dokumentaciji, saj ga k temu ne zavezuje ne ZJN-1 in tudi ne podzakonski predpisi. Glede na to, da je ponujena cena izbranega ponudnika le za 1,6% nižja od njegove dosedanje cene, naročnik meni, da v tem primeru ne gre za neobičajno nizko ceno, zato ni bilo potrebno ravnati po določbah 53. člena ZJN-1, ki se uporabljajo v primerih, ko eden od ponudnikov ponudi neobičajno nizko ceno. Da cena iz izbrane ponudbe ne predstavlja neobičajno nizke cene potrjuje tudi dejstvo, da v obdobju, ko je ponudnik ... , pri naročniku opravljal storitev fizičnega varovanja ni bilo menjav delavcev in so bile storitve opravljene kvalitetno. Naročnik zato ocenjuje, da so delavci izbranega ponudnika s položajem zadovoljni, kar ne bi držalo v kolikor bi prihajalo do kršitev delovno pravnih predpisov.
Naročnik je v skladu s I. odst. 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, naj v roku treh dni od prejema pisnega odpravka sklepa, naročnika obvesti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 19.01.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj ponovno navaja, da je cena storitve izbranega ponudnika, ki ne zadošča za izplačilo OD izvajalcev, neobičajno nizka in da je tako nizka ravno iz razloga, ker jo naročniki kljub zahtevi ZJN-1, ne preverjajo. Prav zato je vlagatelj, ob odpiranju ponudb, naročnika izrecno opomnil, da gre za neobičajno nizko ceno, in bi moral naročnik postopati, kot to nalaga 53. člen ZJN-1. V utemeljitev prilaga izračun na osnovi specifikacije cene urne postavke za izvajanje storitve fizičnega varovanja izbranega ponudnika ... , ki je bila podana na javnem razpisu â??, objavljenem v Ur.l.RS št. â??. Cena urne postavke je 1.022,18 SIT, DDV je 204,44 SIT, skupaj 1226,62 SIT. Struktura cene pa je sledeča: osnovna plača 104.902,10 SIT, bruto plača 115.392,30 SIT, prispevki (16,10%) 18.578,20 SIT, bruto bruto plača 133.970,50 SIT, cena urne postavke 1200,00 SIT, popust (14,8%) 178,82 SIT, cena urne postavke s popustom 1022,18 SIT in DDV, takšna specifikacija cene pa se nanaša na strošek ponudnika za enega varnostnika. Vlagatelj meni, da je cena urne postavke, ki jo plača naročnik prenizka, saj mora struktura cene dokazovati, da cena v ponudbi pokriva vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila. Ob tem primerjalnem izračunu za družbo ... d.d. vlagatelj še ugotavlja, da se podatki navedeni zgoraj nanašajo na delavca brez delovne dobe, brez dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, ter brez regresa, omenjeni dodatki pa so predpisani z ZDR in KPDZV. Na tako zmanjšano ceno pa je ponudnik dodal še 14,8% popusta s čimer je bruto plača manjša od minimalno dovoljene plače 101.611,00 SIT. Tako vlagatelj utemeljuje, da je izračun končne cene izbranega ponudnika pod zakonsko določenim minimumom in ugotavlja, da je ponudnik ... d.d. z navedeno specifikacijo cene podal zavajajoče podatke. Vlagatelj dalje navaja, da ponudnik na gornjem obrazcu specifikacije cene ne navaja katero kolektivno pogodbo spoštuje, zato sklepa, da gre za Splošno kolektivno pogodbo in ne za KPDZV. Pripominja še, da se podatki uporabljeni pri navedeni specifikaciji nanašajo na leto 2002 tako, da z nižjo ceno od zgoraj navedene izbrani ponudnik ne more zagotoviti osnovnih pravic zaposlenim, za obdobje prihodnjih treh let. Zaključuje, da je cena izbranega ponudnika neobičajno nizka in kot taka dejanje nelojalne konkurence. V podkrepitev vseh svojih trditev vlagatelj prilaga kopije časopisnih člankov, ki se nanašajo na izbranega ponudnika in so bili javno objavljeni v času poteka javnega razpisa.
Vlagatelj tudi vztraja pri trditvi, da je naročnik kršil ZJN-1, ker v razpisni dokumentaciji ni navedel ocenjene vrednosti naročila, k čemur ga zavezujejo 26., 27. in 28. člen zakona.

Naročnik je dne 28.01.2003, v skladu z II. odst. 17. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo obravnavanega javnega naročila skupaj z dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji. V priloženem mnenju naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen zato Državni revizijski komisiji predlaga, da ga zavrne.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Skladno z 9. členom ZRPJN je vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v postopku oddaje javnega naročila, tista oseba, ki ima interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s I. odst. 23. člena ZRPJN iz razlogov navedenih v nadaljevanju odločila, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

Na vlagateljeve trditve, da je cena storitve izbranega ponudnika neobičajno nizka, saj ob upoštevanju zakonskih predpisov in kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja, ne more pokriti vseh stroškov in pomeni dejanje nelojalne konkurence, Državna revizijska komisija odgovarja, da ZJN-1 v 10. točki I. odst. 3. člena določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Katera cena in pod katerimi pogoji se šteje za neobičajno nizko ceno, zakon ne določa in je zato odločitev prepuščena naročnikovi poslovni oceni v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je v konkretnem primeru pravilno ocenil, da ponujena cena izbranega ponudnika ne odstopa bistveno od cene, ki jo za identično storitev plačuje sedaj in kot taka zato ne vzbuja dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila, zato ni štel, da gre za neobičajno nizko ceno. Državna revizijska komisija se strinja z oceno naročnika, da cena, ki le za 1,6% odstopa od dosedanje cene, sama po sebi ne vzbuja nujno dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila.
V zvezi z vprašanjem tveganja in odgovornosti iz pogodbenega razmerja (vključno s tveganjem morebitne izgube in s tem povezanimi odgovornostmi), pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da bo (kot je razvidno iz razpisne dokumentacije in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika), izbrani ponudnik za naročnika ves čas trajanja pogodbenega razmerja opravljal storitev varovanja po fiksni ceni in so zatorej vsa tveganja in odgovornosti iz pogodbenega razmerja ves čas izključno na strani izvajalca, ne pa naročnika.

Naročnik bi v skladu z določilom 1. odstavka 53. člena ZJN-1 sicer res lahko preveril realnost ponudbene cene izbranega ponudnika - vendar le v primeru, če bi sam ocenil, da je navedena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila (10. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1). Ker pa naročnik v obravnavanem primeru ob vseh spredaj navedenih razlogih očitno ne dvomi v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom 1. odstavka 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija opozarja, da pri presoji ravnanja naročnika v zatrjevanjem primeru kršenja določil o neobičajno nizki ceni odloča le o kršitvah naročnika kot jih določa in obravnava zakonodaja s področja javnih naročil in kot to določajo temeljna načela javnega naročanja. ZJN-1 v 53. členu namreč določa, da mora naročnik pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene in to preden tako ponudbo zavrne. Zahteva po obrazložitvi ponudbene cene je torej vezana na dva pogoja; ponujena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora imeti namen tako ponudbo zavrniti. V konkretnem primeru ni bil podan vsaj eden od pogojev, določenih v 53. členu ZJN-1, in tako naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti v postopku na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložil vlagatelj. ZJN-1 določa v drugem odstavku 53. člena ZJN-1, da naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana.
S tem mora tudi vlagatelj, ki želi uspeti s svojim zahtevkom, ko zatrjuje neobičajno nizko ceno, za utemeljitev svojih navedb podati objektivno podlago za svoje navedbe, kar pomeni, da mora predložiti ustrezna dejstva in dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe in iz njih izhajajoče zahteve. Zgolj pavšalno sklicevanje na kršenje predpisov ne zadošča, če niso podana ustrezna dejstva in dokazi, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve v konkretnem primeru, ki ga obravnava organ odločanja.

Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana tudi na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil zatrjevanih kršitev, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji navedb in (morebitni) predložitvi dokazov glede zatrjevanih kršitev, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Državna revizijska komisija vlagatelja tudi opozarja, da je dolžan na podlagi subsidiarne uporabe 286. člena ZPP najkasneje v revizijskem zahtevku, ki ga je podal naročniku, navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb in se izjaviti o dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
Glede na naveden izračun na osnovi specifikacije cene urne postavke za izvajanje storitve fizičnega varovanja izbranega ponudnika ... , ki je bila podana na javnem razpisu â??, objavljenem v Ur.l.RS št. â?? in ob ostalih navedbah, ki jih je podal vlagatelj v svojem zahtevku za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija opozarja, da drugi odstavek 286. člena ZPP določa, ob subsidiarni razlagi le-tega, da stranke tudi na poznejših narokih, v našem primeru stopnjah odločanja o revizijskem zahtevku, lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti v prvem zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo navajal nova dejstva in predlagal nove dokaze, ki so navedeni zgoraj, da pa teh svojih dejanj ni utemeljil in so zatorej kot taka le-ta v nasprotju s prej citirano določbo ZPP-ja in zatorej nedopustna. Državna revizijska komisija še opozarja, da ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Navedeno tudi pomeni, da lahko vlagatelj po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika (zgolj) obvesti o tem, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka ni namenjeno podajanju novih navedb oziroma dopolnjevanju navedb iz zahtevka za revizijo. Zagotovitvi kontradiktornosti so namreč namenjeni drugi pravni instituti. Zaradi navedenega dopolnitev zahtevka za revizijo, ki je bila podana v zahtevku za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ni dopustna in se mora zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Glede vlagateljevih navedb, da je cena izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence Državna revizijska komisija opozarja, da v tem postopku ni pristojna za odločanje o tem vprašanju. Varstvo pred nelojalno konkurenco se zagotavlja s civilnopravnimi, upravnopravnimi, kazenskopravnimi sankcijami in z ustreznimi postopki, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Ur.l.RS št. 18/93, 56/99-delna razveljavitev, v nadaljevanju ZVK). Vlagatelj lahko v skladu s 26. in 27. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in odškodnino, če mu je bila povzročena škoda. V skladu z drugo alineo II. odst. 28. člena ZVK pa lahko organu tržne inšpekcije poda pobudo, da začasno prepove dejanja za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo. Četrti odstavek 30. člena ZVK pa dejanje nelojalne konkurence opredeljuje kot prekršek.

Državna revizijska komisija še enkrat poudarja, da odloča zgolj o zahtevku vlagatelja in določa o njem zgolj ob vidiku morebitnih kršitev ZJN-1 ali ZRPJN, ter ostalih zakonov oz. predpisov, v kolikor jih za to pooblašča zakon.

ZJN-1 v 26 do 28. členu res zavezuje naročnika, da ob upoštevanju načela gospodarnosti določi vrednost naročila, vendar to z namenom, ki služi za izbiro postopka za oddajo javnega naročila, ter z namenom, da se naročniki ne bi izogibali javnemu razpisu, ne zavezujejo pa k objavi ocenjene vrednosti javnega naročila. Vrednosti, ki jih oceni naročnik služijo za izbiro postopka za oddajo javnega naročila, ni pa jih potrebno objavljati ne v Uradnem listu kakor tudi ne v razpisni dokumentaciji, saj k temu ne zavezuje ne Zakon o javnih naročilih, ne podzakonski predpisi, kot je to v obravnavanem primeru pravilno ugotovil naročnik sam.

Državna revizijska komisija je ob presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v obravnavanem postopku javnega naročila ni kršil določb ZJN-1, zato je v skladu s prvo alineo I. odst. 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (III. odst. 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne