018-019/03
Številka: 018-19/03-23-127Datum sprejema: 29. 1. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 2. odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo pisarniških stolov in opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),
odločila:
Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nabavo pisarniških stolov in opreme.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 30274-2530/02-22, z dne 6.12.2002, in obrazloženim obvestilom o oddaji naročila, štev. 30274-2820/02, z dne 27.12.2002, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in neupoštevanja kriterijev in meril, ki niso bili ob razpisu opredeljeni in objavljeni ter naročniku predlaga, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
Naročnik je z dopisom, štev. 30273-225/03-22, z dne 27.1.2003, Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi 2. odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v celoti. V obrazložitvi navedenega predloga naročnik navaja, da je zaradi širitve in preselitve v nove poslovne prostore že izvedel javno naročilo nabave in montaže pisarniške opreme (Ur.1.RS, štev. 39/02), ob nabavi pisarniškega pohištva pa mu je bilo predlagano od Urada za javna naročila (v nadaljevanju: Urad), da gre pri nabavi stolov v nov postopek javnega naročanja, ker stole proizvajajo drugi ponudniki kot pohištvo. Naročnik navaja, da bi po predvidenem izračunu lahko šel v naročilo male vrednosti za nabavo stolov, ker pa je bil od Urada opozorjen, da računsko sodišče zastopa stališče, da gre pri nabavi pohištva in stolov za isti sklop, je izvedel postopek javnega naročanja. Naročnik pojasnjuje, da je kot podlago za pripravo razpisne dokumentacije uporabil vzorčno razpisno dokumentacijo: "pisarniška oprema", katero je izdelal Urad in jo je potrdila Vlada RS na svoji seji dne 17.4.2002. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je bil zapisnik o odpiranju ponudb vlagatelju vročen dne 22.11.2002 ter da so bili v zapisniku navedeni vsi ponudniki, končna cena, popolnost ponudbe, rok plačila, rok dobave in garancijski rok, na koncu pa je bilo tudi opozorilo, da če nanj ponudniki na dajo pripomb v roku treh dni od prejema, se šteje da nimajo pripomb. Naročnik pojasnjuje tudi, da si je za ocenjevanje merila kvaliteta iz razpisne dokumentacije pridobil strokovno mnenje ga. â??, z obsežno referenčno listo v podobnih primerih ter da je vlagatelj obvestilo o oddaji naročila prejel dne 9.12.2002. Naročnik navaja, da je izbranega ponudnika pozval, da predloži bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter da jo je izbrani ponudnik že predložil. Naročnik navaja še, da je vlagatelj pravočasno zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, katerega je prejel dne 6.1.2003, ter da je na podlagi 2. odstavka 12. člena ZRPJN kopijo zahtevka za revizijo posredoval izbranemu ponudniku, ki je podal svoj odgovor na zahtevek za revizijo, poleg tega pa je dne 16.1.2003 o vloženem zahtevku za revizijo obvestil vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik navaja, da bo v skladu s 3. odstavkom 16. člena ZRPJN zavrnil zahtevek za revizijo, ker je ugotovil, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. V zvezi z navedbo vlagatelja v zahtevku za revizijo, da naj bi bilo nemogoče izpolniti naročilo v objavljenem obsegu in kvaliteti v petih dneh po podpisu pogodbe, naročnik opozarja, da vlagatelj na podlagi 5. odstavka 12. člena ZRPJN po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve naročnika ter da je bil pet dnevni rok, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, vlagatelju poznan, saj mu je bil dne 9.12.2002 vročen zapisnik o odpiranju ponudb, kjer je bil naveden tudi ta podatek. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila navajal, da del vlagateljeve ponudbe ni primeren, ker se "ne ujema z arhitekturnimi detajli niti z obstoječim pohištvom", da ta kriterij oziroma merilo ni bilo objavljeno in ne navedeno in da je nesporno, da je bil izbrani ponudnik seznanjen s posebnimi zahtevki naročnika in je bil očitno favoriziran napram ostalim ponudnikom, naročnik opozarja, da je navedeni citat iztrgan iz konteksta, saj je bilo v razpisni dokumentaciji navedeno, da se ocenjuje kakovost ponujene opreme, ki je razvidna iz certifikatov in dokazil priloženih v ponudbi. Naročnik pojasnjuje, da so ponudniki ponudili različne certifikate in da jih je bilo potrebno postaviti na skupni imenovalec - osnovno pa je, navaja naročnik, da vlagateljeva ponujena oprema sploh ni ustrezala pogojem iz razpisa (ni predložil dokazila za obstojnost tkanine in mreže - 100.000 ciklov; stol ODIN sploh ni izvedljiv v visoko odporni naylon mreži, ker iz ponudbe ne izhaja in ni razvidno, da bi ga lahko vlagatelj izdelal po zahtevah iz razpisne dokumentacije; stol ODIN nima oblazinjenega dela za glavo, kar je zahteva iz razpisne dokumentacije; že navedene zahteve veljajo tudi za konferenčni stol, kjer je tudi ponujen stol ODIN in ne ustreza razpisnim pogojem; stol VISITOR je polni izvedbi, naylon mreža se ne da uporabiti, ker sta sedež in hrbtni naslon v enem kosu in višina sedeža, ki je glede na priložen katalog fiksna, je nižja od običajne višine konferenčnega /klubskega stola; nasloni za roke so pri stolu VISITOR leseni in ne iz mehkega PU). Naročnik navaja, da je vlagatelj glede na vse navedeno dobil ustrezno število točk za kvaliteto, ki pa so bile dodatno podprte s strokovnim mnenjem arhitektke. Zadnja navedba v zahtevku za revizijo, da bi kot delovni stol ponudil stol ODIN, ki bi ga izdelal z hrbtiščem iz visoko odporne naylon mreže, je po mnenju naročnika popolna noviteta in zavajanje. Iz priloženega prospekta k ponudbi vlagatelja namreč izhaja, da ima stol SVIT hrbtni naslon iz mreže ali blaga, stol ODIN pa izvedbe iz mreže sploh nima - zakaj vlagatelj ni ponudil stola SVIT, da bi izpolnil razpisnim pogojem iz dokumentacije, pa je po mnenju naročnika njegova stvar. Naročnik navaja, da se je celoten postopek javnega naročila že zelo zavlekel ter da je bil za naročnika vložen zahtevek za revizijo veliko presenečenje, ker je v teku celotnega postopka ravnal v skladu z zakonodajo in razpisno dokumentacijo.
Naročnik navaja, da bo zahtevek v celoti zavrnil, ker ni utemeljen, kar bo postopek javnega naročila v primeru, da ne bo izdan predlagan sklep in bo vložnik zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo še nadalje zavleklo. Zaradi tega naročnik že trpi škodljive posledice zaradi zadržanja, ker je vloženi zahtevek zadržal postopek oddaje javnega naročila. Naročnik navaja še, da mu že sedaj primanjkujejo stoli zaradi preselitve v nove poslovne prostore, ki so od predhodnih večji skoraj za polovico ter da obstoječi stoli niso več v svoji funkcionalnosti in ne omogočajo normalnih delovnih pogojev za vse zaposlene ter skoraj moteči. Naročnik dodaja, da je v januarju 2003 dodatno zaposlil novega sodelavca, v prihodnjem mesecu pa se bosta pri naročniku zaposlila še dva nova sodelavca. Ker naročnik nima na razpolago dovolj stolov, se pri naročniku zaradi tega pojavlja problem, kje oziroma na čem bodo novi sodelavci sedeli in opravljali svoja dela. Naročniku bodo zaradi tega nastale škodljive posledice. Zaradi tega je po prepričanju naročnika v javnem interesu, da se čimprej izvede postopek oddaje javnega naročila ter je zato treba ugoditi predlogu naročnika, da ne pride do zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti. Naročnik na koncu navaja, da je vlagatelj pri izboru zasedel zadnje šesto mesto ter da tudi v primeru morebitne razveljavitve obvestila o oddaji naročila in ponovnem ocenjevanju ponudb, ne bi bil izbran za najugodnejšega ponudnika. Zato vlagatelju po prepričanju naročnika ne bo nastala nobena škoda z izdajo predlaganega sklepa. Tako je po naročnikovem mnenju podan in izkazan tudi drugi pogoj, ki ga zahteva ZRPJN v 2. odstavku 11. člena. Naročnik dodaja, da sta vlagateljeva cena in rok dobave nekonkurenčna ostalim ponudnikom, zato si naročnik ne zna razložiti dejstva, da ima pravni interes za revizijo, razen da nagaja naročniku in izbranemu ponudniku. Na podlagi vseh spredaj navedenih dejstev naročnik meni, da je predlog v celoti utemeljen in predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.
Po presoji navedb naročnika ter pregledu razpoložljive dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
ZRPJN v 1. odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da "â?? Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije." V 2. odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da " â?? Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila."
Iz spredaj citiranega besedila 1. in 2. odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN tudi ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru skrbno presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera in ne z ravnanjem naročnika samega (glej npr. sklep Državne revizijske komisije, štev. 018-167/02-25-1533, z dne 6.8.2002).
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po 2. odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, vsekakor pa okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, temveč so posledica njegovega ravnanja.
V obravnavanem primeru naročnik svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da se je celoten postopek javnega naročila že zelo zavlekel in da je bil za naročnika vložen zahtevek za revizijo veliko presenečenje. Naročniku je sicer mogoče pritrditi v tem, da so formalni postopki oddaje javnih naročil dolgotrajni ter da se v praksi pogosto zavlečejo v daljše časovno obdobje. Vendar pa so po drugi strani v teh postopkih ravno zaradi njihove formalnosti posamezna dejanja vezana na z zakoni predpisane roke (Zakon o oddaji javnih naročil Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00 ter ZRPJN), zaradi česar je te roke mogoče in potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju izvedbe posameznega javnega naročila. Naročnik je tako mogel in moral računati s tem, da utegne biti (kot v vsakem drugem tudi) v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila vložena zahteva za pravno varstvo. Samo dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo dejansko vložen, zato seveda ne more predstavljati posebne ali izredne okoliščine, ki je naročnik ni mogel predvideti in/ali pričakovati. Prav tako je bilo naročniku očitno že prej znano, da se bo preselil v nove poslovne prostore, saj je (kot je razumeti iz obrazložitve njegovega predloga) ravno iz tega razloga razpisal predmetno javno naročilo in torej samo dejstvo selitve za naročnika ni nepričakovan in/ali nepredvidljiv dogodek. Tudi druga dejstva, na katera naročnik opira svoj predlog (da mu že sedaj primanjkujejo stoli, da je v januarju 2003 dodatno zaposlil novega sodelavca, v prihodnjem mesecu pa se bosta pri naročniku zaposlila še dva itn.) ne predstavljajo izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, saj zadevajo vprašanje pravočasnega oblikovanja in koordinirane izvedbe poslovnih načrtov naročnika (načrt nabav, načrt zaposlitev ipd.) ter so kot take v celoti v domeni naročnika. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da utegnejo zaradi zadržanja postopka oddaje javnega naročila zanj nastati določene škodljive posledice, vendar obenem poudarja, da le-teh ni mogoče pripisati dejstvu, da je bila v obravnavanem postopku (v skladu z zakonom) vložena zahteva za pravno varstvo, ampak kvečjemu ravnanju samega naročnika, zaradi česar tudi možnost nastanka morebitnih škodnih posledic ne more predstavljati podlage za sprejem predlagane odločitve v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN.
Prav tako tudi dejstvo, da namerava naročnik vloženi zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen ter da je vlagatelj (po navedbah naročnika) pri izboru zasedel zadnje, šesto mesto, samo po sebi ne more predstavljati razlog za sprejem odločitve o nesuspenzivnosti pravega sredstva. Zakon namreč predvideva možnost nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo ravno za primere, ko se ponudnik ne strinja z odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo, pri čemer ponudnika tudi ne omejuje z njegovo uvrstitvijo na ocenjevalni lestvici.
Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, upoštevajoč pri tem načelo hitrosti v revizijskem postopku (1. odstavek 3. člena ZRPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).