018-016/03

Številka: 018-16/03-24-144

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja, zavarovanje potnikov v javnem prometu, oseb in interesov javnega podjetja â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izvedbo zavarovanja premoženja, zavarovanja potnikov v javnem prometu, oseb in interesov javnega podjetja â??, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo se zavrže.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 80.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za zavarovanje premoženja, zavarovanje potnikov v javnem prometu, oseb in interesov javnega podjetja â??, v ocenjeni vrednosti 8.000.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisoma, z dne 07.11.2002 in 04.12.2002, določil dodatne pogoje za izbiro ponudnika, podal dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji ter spremenil kriterije točkovanja meril. Z dopisom, z dne 04.12.2002 je določil nov rok za odpiranje ponudb, po katerem je ponudba pravočasna, če je predložena naročniku do 19.12.2002.
Z dopisi, z dne 12.11.2002, 13.12.2002 in 17.12.2002, je naročnik podal dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.11.2002, opozoril naročnika na diskriminatornost merila, ki določa stalno zaposlitev cenilcev na obali ter ga naproša, da se navedeno merilo umakne ali spremeni tako, da bo zagotovljena enakopravnost vseh ponudnikov zavarovalnih storitev.

Naročnik je v odgovoru, z dne 15.11.2002, pojasnil, da je pripravil razpisno dokumentacijo tako, da se je v celoti držal navodil sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-01/02, z dne 04.02.2002.

Vlagatelj je pri naročniku, z dne 18.12.2002, vložil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila, v katerem navaja kršitve določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer 4. člena, prve točke (pravilno: odstavka) 5. člena, prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 50. člena ZJN-1. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v dopisu, z dne 04.12.2002, pri "Obvezni elementi ponudbe" dodal, da mora ponudnik pri Pogojih za udeležbo na javni razpis zagotoviti nemoteno poslovanje z naročnikom, tako, da ima oziroma zagotovi poslovno enoto na področju naročnika, oddaljeno največ do 30 km. V tej PE mora imeti ponudnik zaposlenih najmanj pet oseb - cenilcev ali likvidatorjev škod, ki se spoznajo na področje dejavnosti naročnika, kajti odzivnost oziroma promptnost reševanja je takoj po nastanku škode. V nasprotnem primeru se ponudba izloči.
Vlagatelj povzema določbo razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik pod točko 3. (Oblika ponudbe), podtočka 5. (Navedba cenilcev oziroma likvidatorjev škod), zahteval poimenski seznam vseh v ponudbi navedenih oseb skupaj z navedbo njihovega delovnega mesta, strokovne izobrazbe, pri čemer se pri ocenjevanju upoštevajo le tiste osebe, ki se ukvarjajo s cenitvijo oziroma likvidiranjem škod in so zaposlene v poslovni enoti (oddaljenost PE od naročnika max 30 km).
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 4. (Osnovna merila za oddajo naročila po odprtem postopku), podtočka 2. (Strokovnost), navedel, da je največje možno število prejetih točk pri tem merilu 30 točk. Strokovnost se bo ocenjevala na podlagi števila cenilcev oziroma likvidatorjev škod. Maksimalno zahtevano število cenilcev je 12, kar pomeni, da ponudnik, ki ima 12 cenilcev ali več, prejme 30 točk (upošteva se le 12), ostali pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja števila cenilcev. Vlagatelj še navaja, da je strokovnost kvalitativen pojem in ga s številom ni mogoče ovrednotiti, prav tako pa to merilo ni navedeno v drugem odstavku 51. člena ZJN-1.
Vlagatelj dodaja, da je družba ... že več kot desetletje po tržnem deležu trdno na drugem mestu med klasičnimi zavarovalnicami v Sloveniji ter da zavarovanci zaupajo v kvaliteto njenih storitev. Čeprav je sposoben zadostiti vsem pogojem iz 41. člena ZJN-1 in je sposoben z obstoječo organizacijo cenilne in likvidacijske službe v PE â?? ter na ravni družbe v celoti, kvalitetno in ažurno opraviti storitve predmetnega javnega naročila pod pogojem "odzivnost oziroma promptnost reševanja je takoj po nastanku škode", jo je naročnik v točki "Kršitve" izločil, kar predstavlja izrazito krajevno diskriminacijo.
Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik postopek v celoti razveljavi in razpiše nov postopek oddaje zavarovalniških storitev.
Vlagatelj v primeru ugodne rešitve zahteva povračilo stroškov takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 19.12.2002, poslal vlagatelju poziv za plačilo takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je naročniku, z dne 24.12.2002, po faxu poslal potrdilo o plačilu takse.

Naročnik je s sklepom, z dne 09.01.2003, zavrnil zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da vlagatelj noče in ne želi dojeti meril in pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Prav tako naročnik ni posegel v načelo enakopravnosti oziroma ni diskriminiral vlagatelja.
Naročnik ponovno pojasnjuje obvezne elemente spremenjene ponudbene dokumentacije. Ob tem dodaja, da so cenilci ali likvidatorji lahko zaposleni pogodbeno, začasno ali stalno.
Naročnik meni, da je na podlagi 2. odstavka 50. člena ZJN-1 merilo v skladu z zakonom in ni diskriminatorno.
Glede strokovnosti naročnik navaja, da se bo le-ta ocenjevala na podlagi števila cenilcev oz. likvidatorjev škod. Maksimalno zahtevano število cenilcev je 12, kar pomeni, da ponudnik, ki ima 12 cenilcev ali več, prejme 30 točk (upošteva se le 12), ostale pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja cenilcev. Če torej ponudnik izpolnjuje pogoj, dobi minimalno 5 točk za 5 cenilcev oz. likvidatorjev škod.
Naročnik meni, da so vsa merila in pogoji v razpisni dokumentaciji v skladu z načeli in določili zakonodaje na področju javnih naročil, zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo zavrniti.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.01.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem vlagatelj dodaja še nekatere kršitve, dokaze in dodatna pojasnila. Vlagatelj tako navaja, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo v nasprotju s 77. členom ZJN-1, saj je pod točko 2. (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, obvezni elementi ponudbe), 5. odstavek (pravilno: 6. odstavek) navedel: "Naročnik lahko v času pred sklenitvijo pogodbe zavrne vse ponudbe ali prekliče razpisni postopek brez obveznosti, da prizadete ponudnike obvesti o razlogih za takšno dejanje. Ponudniki v teh primerih nimajo pravice do odškodnine."
Vlagatelj prilaga certifikat sistema kakovosti št. 111597, o izpolnjevanju standarda kakovosti ISO 9001:1994.
Hkrati vlagatelj priznava, da ne izpolnjuje pogoja petih zaposlenih oseb - cenilcev ali likvidatorjev škod, v PE naročnika, oddaljeni največ do 30 km, ker PE Predstavništvo Koper nima zaposlenih pet cenilcev ali likvidatorjev škod, vendar z obstoječo organizacijo cenilne in likvidacijske službe v PE Predstavništvo Koper in na ravni družbe v celoti, zagotavlja "odzivnost oz. promptnost reševanja takoj po nastanku škode" na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju delovanja naročnika. Vlagatelj ob tem dodaja, da je notranja organizacija cenilne in likvidacijske službe v avtonomni sferi ponudnika.
Vlagatelj navaja, da je sodeloval pri javnih razpisih z mnogimi naročniki, pri čemer vsi navedeni opravljajo svojo dejavnost tudi na obalnem področju, zato meni, da ga je naročnik neupravičeno izločil iz konkurenčenega boja za pridobitev naročila.
Glede merila strokovnosti vlagatelj opozarja, da to merilo še ne zagotavlja, da ponudnik, ki ima zaposlenih več cenilcev ali likvidatorjev v PE na obali, tudi bolj kvalitetno in pravočasno opravlja zavarovalne storitve. Organizacija cenilne in likvidacijske službe v zavarovalnicah je odvisna od velikosti in strukture portfelja po zavarovalnih vrstah sklenjenih zavarovanj po posameznih območjih, vse zavarovalnice pa so pod strogim nadzorom Ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Vlagatelj še dodaja, da naročnik neupravičeno, brez obstoja objektivnih razlogov favorizira ponudnika, ki ima sedež na obali oziroma ima zaradi relativno večjega portfelja posledično večje število zaposlenih cenilcev in likvidatorjev škod ter s tem druge ponudnike postavlja v nesorazmerno slabše položaje.
Vlagatelj ponovno zahteva razveljavitev celotnega postopka, razpis novega postopka ter plačilo stroškov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija mora uvodoma ugotoviti, da glede na dejstvo, da vlagatelj ni prerekal naročnikovih ravnanj, s katerimi je ta v dopisih, z dne 07.11.2002 in 04.12.2002, ponudnikom določil dodatne pogoje in spremenil kriterije točkovanja meril ter da to ni bil predmet zahtevka, ta ravnanja naročnika niso imela vpliva na odločitev Državne revizijske komisije. Kljub vsemu pa Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik sicer ima pravico v skladu s 25. členom ZJN-1 razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril (tretji odstavek 50. člena ZJN-1), kar je naročnik v konkretnem primeru storil. Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Poleg tega mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, kar v predmetnem javnem naročilu tudi ni bilo dosledno spoštovano, saj so bile merilo reference v razpisni dokumentaciji pod merilom strokovnost in merilom finančni pogoji, kljub temu, da so bile ovrednotene z več točkami. Po poteku roka za oddajo ponudb (drugi odstavek 25. člena ZJN-1) naročnik tudi ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, kot je bilo to storjeno z dopisom, z dne 04.12.2002. Z istim dopisom je naročnik določil nov rok za oddajo ponudb, pri čemer zopet spremembe roka ni objavil na način, kot je bil objavljen razpis, torej v Uradnem listu RS (peti odstavek 25. člena ZJN-1).
Navkljub vsem navedenim kršitvam naročnika, je morala Državna revizijska komisija presojati skladnost spremenjene razpisne dokumentacije, z dne 04.12.2002, z ZJN-1 saj njene morebitne neveljavnosti vlagatelj ni prerekal.

Glede vlagateljeve navedbe, da "strokovnost" kot merilo ni navedena v drugem odstavku 51. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija opozarja, da drugi odstavek 51. člena ZJN-1 samo eksemplifikativno našteva možna merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, tako da je navedeno merilo naročnika per se (samo po sebi) dovoljeno postaviti, vendar pa gre odgovoriti na vprašanje, ali to merilo oziroma njegova vsebina res ni, kot navaja vlagatelj, v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, po katerem "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Naročnik je s sklepom, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, odgovoril, da se bo strokovnost ocenjevala na podlagi števila cenilcev oz. likvidatorjev škod. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (50. člen ZJN-1). Ob tem pa naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence (5. člen ZJN-1). Naročnik je s tem, ko je za razpisno merilo največ dvanajst cenilcev oz. likvidatorjev škod predvidel pridobitev 30 točk, postavil v ugodnejši položaj ponudnike, ki predmetne storitve opravljajo na področju delovanja naročnika v večjem obsegu kot vlagatelj, saj jim je omogočil pridobitev prednosti v točkah. Naročnik sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Diferenciacija je tako po ZJN-1 dopuščena in celo zaželjena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril. Državna revizijska komisija na podlagi proučitve trditev in dokazov vlagatelja in naročnika tako ugotavlja, da naročnik z omenjenim merila ni uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb, s tem pa je tudi onemogočil udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik namreč ni z ničemer pojasnil, v čem je "ekonomska ugodnost" (arg. drugega odstavka 50. člena ZJN-1) večjega števila cenilcev oziroma likvidatorjev oziroma kako večje število cenilcev oziroma likvidatorjev vpliva na to, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Skratka, medtem, ko poimenovanju merila "strokovnost" z vidika ZJN-1 ni mogoče samo po sebi ničesar očitati, pa je vsebina tega merila v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1; zato v tem okviru Državna revizijska komisija naročnika tudi opozarja na nujnost povezave med navedbo oziroma poimenovanjem merila in opisom oziroma ovrednotenjem le-tega.

Naročnik lahko tudi določi, da mora biti posamezna okoliščina izpolnjena v nujnem obsegu, kot pogoj, vrednoti pa se le presežek - merilo. Naročnik je tako v konkretnem javnem naročilu poleg pogojev, določenih v 41. členu ZJN-1, skladno s 45. členom ZJN-1 določil dodatne pogoje za priznanje sposobnosti ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu, z dne 04.12.2002, s katerim je določil dodatne pogoje za izbiro ponudnika, podal dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji ter spremenil kriterije točkovanja meril, s pogojem, po katerem mora imeti ponudnik v poslovni enoti na področju naročnika zaposlenih najmanj pet oseb - cenilcev ali likvidatorjev škod, ki se spoznajo na področje dejavnosti naročnika, vsem ponudnikom ni zagotovil enakih možnosti za pridobitev predmetnega javnega naročila. V primeru spora o tem, ali je naročnikov avtonomno določen pogoj diskriminatoren, se dokazno breme prenese na naročnika, ki mora dokazovati, zakaj je postavil tako visok prag (najmanj pet cenilcev oz. likvidatorjev škod, zaposlenih v poslovni enoti na področju naročnika). V konkretnem primeru je naročnik tako posegel v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, ob tem pa za omejitev konkurence ne navaja objektivnih razlogov. Na podlagi proučitve dokumentacije Državna revizijska komisija ni našla objektivnih razlogov za pogoj "po katerem mora imeti ponudnik v poslovni enoti na področju naročnika zaposlenih najmanj pet oseb - cenilcev ali likvidatorjev škod, ki se spoznajo na področje dejavnosti naročnika". Glede na navedeno gre ugotoviti, da je razpisna zahteva po najmanj petih cenilcih oz. likvidatorjih, ki je ne more izpolniti vlagatelj, za njo pa ne obstajajo objektivno razlogi, diskriminatorna.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik sicer ravnal po sklepu Državne revizijske komisije, z dne 04.02.2002, št. 018-01/02, s katerim je le-ta o predmetnem javnem naročilu že odločala, in upošteval njena priporočila glede zagotovitve primerljivosti ponudb, vendar pa je naročnik z novo razpisno dokumentacijo opisal in ovrednotil merilo "strokovnost" na način, ki ni v smiselni povezavi z vsebino javnega naročila.

Ne glede na to, da razpisni pogoj, po katerem se morajo cenilci oz. likvidatorji "spoznati na področje dejavnosti naročnika", ni bil predmet zahtevka in zato spodnje navedbe niso vplivale na odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, pa Državna revizijska komisija opozarja, da je takšen razpisni pogoj nejasen, saj kot takšen naročniku dejansko ponovno omogoča, da prejete ponudbe namesto na podlagi vnaprej določenih, objektivnih parametrov ocenjuje po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomen pogoja v tolikšni meri nedoločen in nedefiniran, da dopušča možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi pogojev in meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji, je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Naročnik mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN ustrezno upoštevati zakonsko definicijo meril ter napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede določitve meril in pogojev, ustrezno pa naj pretehta tudi tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija (zaradi prekluzije) ni vsebinsko obravnavala. V novem postopku mora biti naročnik pozoren na zagotovitev okoliščin, ki ne pomenijo diskriminacije, za diferenciacijo na podlagi krajevnih okoliščin pa morajo obstajati (tehtni) objektivni razlogi. Ob tem naročnika opozarja še na ustrezno definicijo razmerja med delodajalcem in zaposlenim (delavcem), ki naj bo v skladu z pozitivnopravno delovno zakonodajo.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 15.01.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni, do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena po 1. in 2. točki tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku priglasil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT. Ostalih stroškov vlagatelj ni priglasil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne