018-014/03

Številka: 018-14/03-22-353

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo nizkotlačnih turbin brez navlečenih diskov, z izboljšanim izkoristkom in integralno ovitimi lopaticami in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.04.2002 sprejel sklep, št. NAB.UV/LVP-19/1/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo nizkotlačnih turbin brez navlečenih diskov. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? objavil javni razpis za dobavo nizkotlačnih turbin brez navlečenih diskov, z izboljšanim izkoristkom in integralno ovitimi lopaticami. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne ..., pod številko objave Ob-â?? objavil popravek predmetnega javnega razpisa, v katerem je objavil spremenjen datum, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo, datum, čas in kraj odpiranja ponudb ter datum, do katerega mora veljati ponudba in predvideni datum odločitve o sprejemu ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 02.09.2002, je razvidno, da sta ponudbe predložila dva ponudnika. Naročnik je predmetno javno naročilo oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), kar je razvidno iz obvestila o oddaji naročila, št. NAB/UV-LVP-02-927, z dne 28.11.2002.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.12.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo, ki ga je po telefaxu prejel dne 09.12.2002.

Zoper odločitev naročnika je vlagatelj dne 16.12.2002 vložil zahtevek za revizijo iz razloga bistvenih kršitev ZJN-1, napačne uporabe meril in s tem posledično napačne odločitve. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil ZJN-1, saj vlagatelju ni poslal obrazloženega obvestila v skladu z 79. členom navedenega zakona. Vlagatelj namreč ni bil seznanjen s prednostmi sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, saj mu naročnik ni pojasnil razlogov za svojo odločitev, prav tako tudi ni odgovoril na ključna vprašanja vlagatelja iz njegove zahteve za obrazloženo obvestilo. Dejstvo je, da bi moral naročnik vlagatelju dostaviti evaluacijo, iz katere bi bilo jasno in nesporno razvidno, kako je ocenjeval oba ponudnika pri konkretnem merilu. Naročnik je v obrazloženem obvestilu ponovno zopet samo pavšalno navedel, zakaj naj bi bil izbrani ponudnik ugodnejši. Vlagatelj tudi ni dobil odgovora na zastavljeno vprašanje glede kompletnosti ponudbe izbranega ponudnika, kar je bilo eksplicitno zahtevano. Iz sklepa o ocenjevanju pri merilu inženiring bi se dalo sklepati, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna ponudba v skladu z 19. točko 3. člena ZJN-1. Izbrani ponudnik očitno ni predložil ponudbe, ki bi v celoti v tehničnem delu ustrezala pogojem iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik v obrazloženem obvestilu navaja, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno, vendar pa je potrebno opozoriti, da se je naročnik v skladu z 51. členom ZJN-1 odločil, da bo uporabil takšna merila, ki bodo omogočala pridobitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, zato je uporabil več meril. Iz navedenega izhaja, da cena ni edino merilo, pri preostalih merilih pa je očitno naročnik merila tolmačil zelo subjektivno, uporabil pa je (brez kakršnekoli obrazložitve) razpone od 3 do 6 točk. Iz obrazložitve obrazloženega obvestila izhaja, da naročnik tudi ni upošteval vlagateljevih obvestil v zvezi z njegovo ponudbo (razen v tehničnem delu) in dodatnih pojasnil ni ovrednotil s točkami, čeprav bi bistveno vplivale na izbor najugodnejšega ponudnika. Poleg navedenega vlagatelj v zvezi z oddajo javnega naročila in točkovanjem ugotavlja še naslednje:
Vlagatelju predstavljeni kriteriji za točkovanje ponudbe in ocene, ki sta jih dosegla vlagatelj in izbrani ponudnik po posameznih kategorijah so bili naslednji:

Vlagatelj Izbrani ponudnik
Komercialni kriteriji 40% 3,42 5,49
Inženiring in izvedba 30% 5,2 4,8
Reference pri zamenjavah turbin 20% 4,8 4,8
Terminski plan 10% 5,2 4,4
Skupaj 88,16 100,72
Razpon ocen je bil od 0 do 7 točk, pri čemer je 5 točk pomenilo 100 % izpolnjevanje kriterijev, pod 5 točk pod pričakovanji, nad 5 točk nad pričakovanji. Dejansko so bile podeljene ocene od 3 do 6.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja pripombe na posamezne kriterije:
Komercialni kriteriji
1. Cena
Naročnik trdi, da ni bilo potrebe po popravkih vrednotene cene na podlagi razlik v obsegu dobave ali razlik v karakteristikah. Zaradi tega je zelo pomembno, da obseg dobave vključuje vse zahtevane postavke in da je upoštevano povečanje izhodne moči (MWe). Vlagatelj želi posebej poudariti, da je bil ravno obseg dobave pomembna tema na usklajevalnem sestanku 14. in 15. oktobra. Naročnik je celo zahteval podroben spisek materiala kot del pogodbe, kar bi olajšalo izvedbo projekta. Vlagatelj meni, da je izjemno pomembno preveriti, da sta oba ponudnika upoštevala zahtevani obseg dobave in da je bila pri točkovanju primerjana prava cena za navedeni obseg.
Razlika v ceni med izbranim ponudnikom in vlagateljem (6.300.000 EUR) je bila glavni dejavnik. Razlike v obsegu dobave med ponudnikoma, kjer je vlagatelj izpolnjeval vse zahteve razpisa, izbrani ponudnik pa nekaterih postavk ni ponudil, neposredno vpliva na realno ceno. Zato je bila poslana zahteva po podrobnih informacijah o upoštevanju zahtevanega obsega dobave, ki še vedno niso bile prejete. Bistveni ponujeni material, kot so na primer pritrdilni vijaki Hytorc in Pilgrim, so posebej problematični. Predstavnik naročnika je potrdil, da bo MHI dobavil hidravlične pritrdilne vijake (hydraulic coupling bolts), kot je bilo specificirano. Ni pa bilo omenjeno, ali so vključene tudi Hytorc matice. Iz informacij naročnika je bilo sicer razumeti, da ni razlik v obsegu dobave, ki bi upravičevale popravke. Za kategorijo obseg dela je izbrani ponudnik prejel oceno 4, kar indicira, da niso ponudili vseh postavk. Eden od možnih razlogov je, da niso ponudili hidravličnih pritrdilnih vijakov (hydraulic coupling bolts) in/ali Hytorc matic, ki so bili obvezni.
Vlagateljeva ponudba z nižjo ceno 33.400.000 EUR je samo 1.500.000 EUR (4%) višja od ovrednotene cene izbranega ponudnika. Toda ta ponudba sploh ni točkovana. V razpisni dokumentaciji ni bilo določila, ki bi izključevalo disk design konstrukcijo, ki jo je vlagatelj ponudil kot opcijo. Ta rešitev se je kot uspešna izkazala po celem svetu. Cena je močno vplivala na rezultat točkovanja. Zato je razumljivo pričakovanje, da bi morala biti ovrednotena tudi vlagateljeva opcija z disk design konstrukcijo, ki je bila malo (4 %) višja pri ceni, vendar z 10 % večjim izboljšanjem karakteristik. Kakršnekoli predsodke proti tehnologiji disk design bi morala odtehtati 20-letna garancija na utrujenost materiala (SCC-Stress Corosion Cracking), ki bi naročniku prinesla dodatne koristi.
Predstavniki naročnika so izjavili, da je bila pri vrednotenju ponudbe upoštevana razlika v povečanju izhodne moči zgolj 1 MWe v korist vlagatelja. Navedena (in potrjena) razlika v garantiranem povečanju moči je 2 MWe v korist vlagatelja. Naročnik je popravil oziroma znižal 1 MWe na račun dejavnikov, kot so delovanje znotraj ekspanzijske krivulje, izkušnje iz drugih postrojenj, povečane izgube generatorja pri povečanju MWe, predvsem, ker je bila ta že povečana za 8 %. Naročnik trdi, da neto sedanja vrednost (NPV) tega 1 MWe ni imela efekta na točkovanje. Pojasnilo razloga za to razvrednotenje je bilo zahtevano v vlagateljevi zahtevi za obrazloženo obvestilo, z dne 05. decembra 2002. Za oba MWe bi dodatna finančna korist naročnika znašala 525.600 EUR na leto (ob predpostavljeni ceni 0,03 EUR/kWh). Naročnik je vlagatelju priznal (napram izbranemu ponudniku) razliko samo 1 MWe. Tako je vlagateljeva prednost razpolovljena, kar prinese vračilni rok skoraj 20 let za monoblok konstrukcijo. Vračilni rok pri upoštevani ceni za konstrukcijo z disk designom (nakrčenimi koluti) bi bil manj kot 3 leta, s finančno koristjo v celotni življenjski dobi opreme.
Vlagateljeva ponudba je bila bolje točkovana za dobavni rok, kar bi se moralo odraziti v poslovnih koristih naročnika in s tem izboljšati oceno v kategoriji cena.
2. Finančne garancije
Na tem področju je vlagatelj dobil najnižjo oceno. Na sestanku 21. novembra so predstavniki naročnika zatrdili, da so vlagateljeve zahteve glede garancij, originalne zahteve po kreditnem pismu in zahtev po predplačilih, razlog za vlagateljevo nizko oceno. Naročnik se je skliceval na nekatere točke iz originalne ponudbe, ki so bile kasneje umaknjene v pojasnjevalnem pismu (Clarification letter) št. 003. Kot je bilo dogovorjeno na usklajevalnem sestanku 14. in 15. oktobra in dokumentirano v pojasnjevalnem pismu št. 003, točka 20, vlagatelj ne zahteva kreditnega pisma, državnih garancij ali 24-urnega predhodnega obvestila. Zahtevo po kreditnem pismu je zamenjalo predplačilo v višini 70 % vrednosti pred dobavo opreme, kot je pojasnjeno v pojasnjevalnih pismih št. 006 in 008.
Predstavniki naročnika so se izrecno sklicevali na vlagateljeve pripombe na dokazilo o garanciji za predplačilo, o čemer so govorili tudi na usklajevalnem sestanku 14. in 15. oktobra in je bilo odgovorjeno v vlagateljevem pojasnjevalnem pismu št. 003. Dogovorjeno je namreč bilo, da se o tej točki dogovorijo kasneje, vendar do dialoga o tem sploh ni prišlo.
V odgovoru naročnika na vlagateljevo zahtevo za obrazloženo obvestilo je bil omenjen nov kriterij, ki se sklicuje na 30-dnevno omejitev zahteve kupca, da vloži zahtevo za povračilo (Dodatek B.2, str. 49). O tem na usklajevalnem sestanku 14. in 15. oktobra sploh ni bilo govora.
Naročnik omenja črtanje njihovega izrazoslovja - za garancijo veljajo Enotna pravila št. 458 za pogodbene garancije Mednarodne trgovinske zbornice po Dodatku B.2 str.50. Vlagatelj je imel namen umakniti to formulacijo.
3. Garancija in obveznosti
Prva začetna informacija s strani naročnika je bila, da so garancije vlagatelja s 400,000 EUR/MW in 100,000 EUR za izpad zaradi prevelikih vibracij celo višje od pričakovanih. Ta ocena je bila med usklajevalnim sestankom spremenjena v smeri, da ta vrednost niti približno ne pokrije dejanskih stroškov v primeru izpada.
Kaže, da naročniku ponujeni 10 letni garancijski rok ne zadostuje. Omenjeno je bilo sklepanje, da bi bila 20-letna garancija vezana na dolgoročni program vzdrževanja z vlagateljem. Ta nesporazum je bil razčiščen v pojasnjevalnem pismu št. 003 točka B11.07. Na sestanku 21. novembra je bila zopet navedena formulacija iz točke B11.07 originalne ponudbe, medtem ko je bil nesporazum razčiščen v pojasnjevalnem pismu št. 003. Vlagatelj želi zagotoviti, da je bilo pri točkovanju upoštevano razčiščeno stanje.
4. Značilnosti ponujene opreme
Podani razlogi za nižjo oceno vlagatelja so bili: prostostoječe lopatice, asimetrični iztok in kompatibilnost. Na vseh področjih ima ponujena vlagateljeva konstrukcija odlične rezultate obratovanja, ki jih je sprejelo veliko število strank po vsem svetu, tudi kot zamenjave nizkotlačnih turbin. Tehnično dokazani razlogi za znižanje ocene na podlagi zgoraj navedenih značilnosti ne obstajajo. Nadalje ima vlagatelj kot neposredni proizvajalec opreme (OEM-Original Equipment Manufacturer) vse tehnične načrte ter izkušnje iz dolgoletnega vzdrževanja turbine, kar omogoča zagotovitev kompatibilnosti nove opreme z obstoječo. Za ponudnika, ki ni neposredni proizvajalec opreme (non-OEM), kot je to v primeru izbranega ponudnika, je to veliko večja težava. Vlagatelj zahteva ločeno ovrednotenje in točkovanje tega področja
5. Podroben seznam referenc
Razlog, zakaj vlagatelj ni bil ocenjen bistveno bolje kot izbrani ponudnik, posebej glede na dejstvo, da ima vlagatelj veliko več izvedenih vgradenj in daljše izkušnje kot izbrani ponudnik.
Na podlagi tega bi bilo pričakovati, da bo imel izbrani ponudnik veliko nižjo oceno na tem področju kot vlagatelj. Drugič, kot je bilo razumeti na sestanku 21. novembra, so bile upoštevane samo vlagateljeve reference za monoblok konstrukcijo. To pa v razpisu ni bilo omenjeno. Vlagatelj je priložil zahtevan podroben seznam referenc, ne zgolj referenc monoblok konstrukcije.
6. Uspešno obratovanje po zamenjavi
Vlagatelj navaja, da so po zatrditvah naročnika na njegovo nižjo oceno po tem kriteriju vplivale informacije, ki se nanašajo na projekt â??.
Vlagatelj je izvedel nadgradnje turbin v več kot 40 jedrskih sistemih po vsem svetu z več različnimi neposrednimi proizvajalci opreme (OEM) z izboljšanimi karakteristikami obratovanja. Vlagatelj je z monoblok konstrukcijo nadomestil nad 34 NT rotorjev (t.i. Westinghouse Ruggedized). Po vlagateljevih podatkih je izbrani ponudnik nadomeščal večinoma svoje enote in to z enako konstrukcijo in tehnologijo turbinskih lopatic, saj so jih k temu prisilili lomi zaradi utrujenosti materiala (SCC-Stress Corosion Cracking) in druge težave z zanesljivostjo. Zato vlagatelj pričakuje pri tem kriteriju večjo prednost. Edina znana referenca izbranega ponudnika za zamenjavo 50 Hz nizkotlačne turbine v jedrskem postrojenju je â??. Toda končno stopnjo je pri tem projektu dobavil â?? in je drugačna od stopnje, ki naj bi bila uporabljena v â??. Torej izbrani ponudnik nima nobene reference za konstrukcijo končne stopnje, ponujene za â??, kar bi moralo pri točkovanju pomeniti oceno 0. To pomeni, da bi bila ponujena turbina prva te vrste brez predhodnih informacij o vgradnji in delovanju. Točkovanje tega kriterija s strani naročnika je prav tako vprašljivo, saj so bili vsi vlagateljevi projekti nadgradnje jedrskih postrojenj šteti kot uspešni, tako s stališča vgradnje kot izboljšanja karakteristik. Kaže, da se je naročnik pri točkovanju koncentriral zgolj na projekt â??. Po trditvah naročnika je vlagatelj prejel nizko oceno na podlagi informacij o projektu â?? Dejansko izboljšanje karakteristik je znašalo 46,1 MWe za vsako enoto (zamenjava visokotlačne turbine in 2 x nizkotlačne turbine). Če se odšteje prispevek zamenjane visokotlačne turbine, nizkotlačni turbini prispevata približno 32 MW. Po zadnjih informacijah o obratovanju projekta â??, ki ga je izvedel izbrani ponudnik, je začetno izmerjeno povečanje MWe skoraj popolnoma izginilo, ko je bil vgrajen zadnji merilnik pretoka. To je tudi v skladu z izračuni karakteristik, ki jih je opravil â?? (kot dobavitelj končne stopnje), ki je predvidel veliko nižje povečanje izhodne moči, kot je bilo s strani izbranega ponudnika garantirano. Vlagatelj predlaga, da naročnik/Revizijska komisija stopi v stik neposredno z elektrarno â??.
7. Potrebe po meritvah turbine
Razlog zakaj ni večje razlike med ocenami vlagatelja in izbranega ponudnika. Kot neposredni proizvajalec opreme (OEM), vlagatelj ne potrebuje zastoja zaradi meritev obstoječe opreme, kar pa je za izbranega ponudnika nujno in bi moralo znižati njihovo ceno. Predstavniki naročnika so zatrdili, da bi izbrani ponudnik potreboval le nekaj dni za meritve in da bi te izvedli med nočno izmeno, da bi tako minimizirali vplive. Upoštevati je treba, da bo izbrani ponudnik moral imeti dostop do delov, katerih naročniku sicer ne bi bilo treba razstavljati. Kadar koli so potrebne meritve, te vplivajo na obratovanje in ocene bi morale vključevati ta vpliv.
8. Drugo
V kategoriji "Rok izdelave" prehod naročnika na 18-mesečne cikle menjave goriva dejansko bolj koristi izbranemu ponudniku kot vlagatelju. To omogoča izbranemu ponudniku izvedbo meritev ob zaustavitvi (maj 2003) in mu pušča dovolj časa za izvedbo projekta. V tej kategoriji je bil vlagatelj očitno boljši, toda ker je ovrednotena le z 10 % celotne ocene, je bil njen učinek minimalen.
Naročnik je terminski plan projekta po objavi razpisa (RFB) podaljšal za 10 mesecev do zaustavitve aprila 2006. Ta plan zagotavlja 14 mesecev več, kot bi za dobavo potreboval vlagatelj kot neposredni proizvajalec opreme (OEM). Posledica te odločitve je izguba prihodkov za dodatno pridobljeno energijo zaradi povečane izhodne moči (26 MWe) v teh 14 mesecih (potencialni prihodek 7.860.000 EUR v tem obdobju pri 0,03 EUR/kWh). Čeprav je vlagatelj pri točkovanju dobil majhno prednost, je bilo navedeno, da krajši čas zastoja ni bil štet v korist vlagatelju s finančnega/prihodkovnega stališča.
Vlagatelj navaja še dodatne kriterije, ki pri točkovanju niso bili upoštevani:
a) Ponujena rešitev z nizkim tveganjem. Pri sprejemanju končne odločitve glede projekta nadgradnje turbine je treba upoštevati več dejavnikov tveganja:
1. Tveganje obratovanja z rotorji sedanje konstrukcije dodatnih 14 mesecev - predstavlja tveganje, da v tem času pride do napake v obratovanju zaradi obstoječih rotorjev.
2. Zaustavitev zaradi meritev izvajalca, ki ni neposredni proizvajalec opreme (non-OEM) - napačne meritve lahko povzročijo zamude, ki bodo opazne šele ob vgradnji nizkotlačne turbine 2006. Normalno tveganje zaradi razstavljanja delov zaradi meritev predstavlja dodatno tveganje.
3. Vgradnja s strani izvajalca, ki ni neposredni proizvajalec opreme (non-OEM) - izbrani ponudnik nima informacij neposrednega proizvajalca opreme (OEM) in ima omejene izkušnje na projektih, kjer ni neposredni proizvajalec opreme (OEM). Dodatno ima izbrani ponudnik omejeno servisno podporo in izkušnje v primeru potrebe po nepredvidenih delih.
4. Logistično tveganje - vlagatelj bi opremo dobavljal iz MĂĽlheima v Nemčiji, medtem ko bi izbrani ponudnik večino opreme dobavljal iz Japonske. Večino delov in servisne podpore lahko vlagatelj iz Nemčije nudi v istem dnevu, kar izbrani ponudnik iz Japonske ne more.
b) Opcije - vlagatelj je ponudil preizkušeno disk design tehnologijo za bistveno nižjo ceno od zahtevane monoblok konstrukcije. Ta opcija sploh ni bila točkovana.
c) Izgubljeni potencialni prihodek zaradi dodatne zaustavitve - 7.860.000 EUR v tem obdobju pri 0,03 EUR/kWh.

9. Točkovanje po ponovni oceni
Glede na veljavne kriterije, ki so bili vlagatelju posredovani na sestanku 21. novembra, so bile kot primer narejene naslednje spremembe točkovanja, s katerimi je prikazano, kako bi bil lahko končni rezultat med osnovnima ponudbama obeh ponudnikov veliko bolj izenačen.
Povečanje ocene "cena" s 3 na 4.
Povečanje ocene "finančne garancije" s 3 na 5.
Povečanje ocene "garancije in obveznosti" s 3,6 na 5.
Povečanje ocene "uspešno obratovanje po zamenjavi" s 4 na 5.
Znižanje ocene izbranega ponudnika "podroben seznam referenc" s 4 na 3.
Znižanje ocene izbranega ponudnika "uspešno obratovanje po zamenjavi" s 5 na 3.
Znižanje ocene izbranega ponudnika "potrebe po meritvah turbine" s 4 na 3.


Glavni kriteriji točkovanja % original
vlagatelj prevrednoteno
vlagatelj Origi-nal izbrani ponud-nik prevrednoteno
izbrani ponudnik
Komercialni kriteriji 40% 3,42 4,5 5,49 5,49
Inženiring in izvedba 30% 5,2 5,3 4,8 4,8
Reference pri zamenjavah turbin 20% 4,8 5,0 4,8 4,2
Terminski plan 10% 5,2 5,2 4,4 4,2
Skupaj 88,16 98,2 100,72 97,92

Namen tega primera ponovnega točkovanja je pokazati subjektivnost ocen in njihov vpliv na končno točkovanje
10. Povzetek
Naročnikovi kriteriji točkovanja temeljijo na predpostavki nepristranskega ocenjevanja projektne skupine. Vlagatelj meni, da gornje pripombe kažejo, da je bilo ocenjevanje na številnih področjih pristransko in nejasno. Gornji primer kaže, da popravek samo nekaterih ocen lahko spremeni končni rezultat točkovanja. Kriteriji, ki bi morali pomeniti veliko prednost za vlagatelja, kot na primer tehnologija, reference in referenčni projekti, bi lahko odtehtali ostale pomanjkljivosti, predvsem ceno monoblok izvedbe.

Na podlagi vseh navedb vlagatelj predlaga, da naročnik sprejme sklep, s katerim razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila ter ponovno opravi točkovanje in izbiro tako, da kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja oziroma podrejeno, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila zaradi bistvenih kršitev postopka po ZJN-1.

Z dopisom, z dne 20.12.2002, je naročnik pozval vlagatelja, da v skladu z zakonom vloži zahtevek za revizijo v slovenskem jeziku ter da plača takso, kar je vlagatelj storil dne 23.12.2002.

Naročnik je dne 08.01.2003 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da iz obrazloženega obvestila nedvoumno izhaja prednost izbrane ponudbe glede na izpolnjevanje meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji.
Razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in merila za ocenjevanje so bila predstavnikom vlagatelja detajlno obrazložena tudi na sestanku pri naročniku dne 21.11.2002. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo sprejeta tista ponudba, ki bo v končnem rezultatu vrednotenja dosegla najvišji odstotek. Ker je ponudba izbranega ponudnika v vrednotenju skupno prejela višji odstotek, je torej logičen zaključek, da je bila ugodnejša kot vlagateljeva ponudba. Za presojo objektivnosti vrednotenja ponudb pa je naročnik vse konkretne podatke in elemente, ki so bili osnova za vrednotenje po merilih, natančno prikazal v vrednotenju ponudb za turbini za naročnika in izčrpno obrazložil po posameznih točkah v obvestilu o oddaji javnega naročila.
V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je ponudbi ocenjeval subjektivno in da je brez kakršnekoli obrazložitve uporabil razpone točk od 3 do 6, naročnik navaja, da je v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji točka 21.4 jasno obrazložil pomen vsake ocene. Ocenjeval je v glavnem od 3 do 6, ker ocene izpod 3 predstavljajo bistvene omejitve v ponudbah. Naročnik je v obrazloženem obvestilu dostavil vlagatelju detajlno evalvacijo z obrazložitvijo vsake ocene, zato meni, da gre v tem delu za nekorektna zatrjevanja ponudnika.
Naročnik je v merilu karakteristike opreme z višjo oceno ovrednotil izbranega ponudnika, ker je le-ta pripravil ponudbo, ki ponuja kompatibilnejšo rešitev obratovalnih zahtev z originalno Westinghouseovo turbino in ISB (Integrated Shroud Blades) izdelka brez modifikacij v primerjavi z vlagateljevim predlogom rešitve.
1. Cena
Vlagatelj navaja, da je na usklajevalnih sestankih (dne 14. in 15. 10. 2002) zahteval podroben spisek materiala kot del pogodbe in predlagal, da se preveri, ali sta oba ponudnika upoštevala zahtevani obseg dobave.Naročnik je zahteval spisek materiala že v originalni razpisni dokumentaciji - v Procurement Specification SP G-410 - in je to zahtevo na usklajevalnih sestankih samo ponovil.
Razlika v ceni med izbranim ponudnikom in vlagateljem (6,300,000 EUR) je bila odločujoči kriterij pri izbiri najugodnejšega ponudnika. V razpisni dokumentaciji in SP G-410 specifikaciji je bil obseg dobave decidirano določen in takega je tudi naročnik evalviral. Vlagatelj navaja, da je za obseg dela izbrani ponudnik ocenjen z oceno 4, kar indicira, da ni ponudil vseh postavk. Ta trditev ne drži. Dejstvo je, da so bili usklajevalni sestanki zaradi razčiščevanja nejasno ponujenega vlagateljevega obsega in potrebe za razčiščevanje številnih odprtih vprašanj, ki so bila predmet usklajevalnih sestankov dne 14. in 15.10.2002. Vlagatelj originalno ni dostavil korektne toplotne sheme (heat balance), MW breakdown strukturo, prečrtal je zahtevane ležaje in ni enoznačno označil ponujene dele. Vlagatelj je v začetku evaluacije za obseg dela prejel oceno 4. Ta ocena je bila zvišana po prejetem potrdilu vlagatelja, da bo dobavil ležaje.
Vlagatelj očita naročniku, da ponudba z nižjo ceno (33.400.000 EUR) sploh ni bila ovrednotena ter navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo določila, ki bi izključevalo disk design konstrukcijo. V zvezi s tem naročnik navaja, da se je pred pošiljanjem ponudb, vlagatelj preko svojih zastopnikov informiral o možnosti nudenja disk designa in mu je bilo jasno rečeno (enako kot v razpisni dokumentaciji), da disk design ne pride v poštev, saj ima naročnik trenutno takšno turbino, ki jo mora zaradi problemov z diski tudi zamenjati. Specifikacija SP G-410 nedvoumno zahteva LP Rotors Monoblock Type v Scope of Supply - točka 1.3.1. V skladu z veljavno zakonodajo določi predmet naročila naročnik, zato je kakršenkoli zavajajoči pritisk na naročnika glede spremembe predmeta naročila, tako s tehničnega kakor pravnega vidika, nesmiseln.
Naročnik nadalje navaja, da je vlagatelj pričakoval, da se bo ugodnejši dobavni rok reflektiral tudi v točkovanju kriterija cene. Vsaka kategorija je posebej ocenjena in enake zahteve kot vlagatelj bi lahko postavil izbrani ponudnik v ocenjevanju roka za dokončanje del (4.5). Oba ponudnika sta namreč sprejela zahtevani 28-dnevni rok zamenjave turbin. Vlagatelj je dobil višjo oceno, ker je njihov odgovorni inženir za montažo že uspešno delal na montažah s podizvajalcem â??.
2. Finančne garancije
Minimalna razlika v ocenjevanju je posledica vlagateljevih omejitev veljavnosti garancij. Največja omejitev, ki jo vlagatelj ni umaknil po razčiščevanju ponudb, je "Any claim hereunder must have reached us by letter before the closing hours of that day", kar bistveno zmanjšuje možnost koriščenja garancije v primeru odkritih pomanjkljivosti v izvedbi projekta. Vlagatelj je tudi črtal klavzulo, po kateri se za garancije uporabljajo Mednarodna enotna pravila ICC za pogodbene garancije - Uniform Rules of Demand Guarantees št. 458 in jo zamenjal z legal regulations valid in Federal Republic of Germany.
Glede vlagateljevih "further discussion" v zvezi z njegovo ponujeno redukcijo finančnih garancij "pro rata" naročnik navaja, da je bilo na usklajevalnih sestankih poudarjeno, da se vse nejasne zadeve zaradi načela enakopravnosti ponudnikov razčiščujejo na skupnih sestankih in pisno. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik ni imel v planu "pro rata" redukcijo vrednosti garancij in da je izbrani ponudnik ponudil, kot je bilo zahtevano. "Further discussion" se lahko interpretira kot "negotiation", ki je prepovedan v odprtem postopku, na kar je naročnik večkrat opozoril.
Glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik uvedel novi kriterij ocenjevanja "30 dnevno omejitev zahteve kupca, da vloži zahtevo za povračilo", naročnik navaja, da 30-dnevna omejitev navedena kot vlagateljeva pomanjkljivost, vendar ni bila koriščena kot novi kriterij. Dejstvo je, da so pomanjkljivosti navedene zgoraj več kot zadostne, da se naredi minimalna razlika za 0.30 utežnega faktorja pri ocenjevanju ponudb.
3. Garancija in obveznosti
Vlagatelj trdi, da je bila začetna informacija s strani naročnika, da so vlagateljeve garancije v višini 400,000 EUR/MW in 100,000 EUR za izpad zaradi prevelikih vibracij celo višje od pričakovanih. Naročnik meni, da je tukaj komentar brezpredmeten, ker je zelo težko verjeti, da bi naročnik sugeriral ponudniku, da so garancije višje od pričakovanih.
Ponujeni garancijski roki in pojasnila na usklajevalnih sestankih so upoštevani tako, da je končna ocena zaradi že omenjenih omejitev v točkah B.11.12a, B11.11. in B11.17d višja za razliko utežnih faktorjev za 0,25.
4. Značilnosti ponujene opreme
Vlagatelj se ne strinja s podanimi razlogi in je prepričan, da so bile njegove prednosti napačno interpretirane s strani naročnika, zaradi česar je bila vlagateljeva ponudba napačno ocenjena. Očitek, da je naročnikova interpretacija tehničnih prednosti vlagatelja napačno razumljena, ne drži, saj so ponudbe ocenjevane na podlagi zahtev, specificiranih pod točko 6.0 SP G-410. Izbrani ponudnik je namreč ponudil kompatibilnejšo rešitev funkcionalnih zahtev originalne Westinghouseove turbine v primerjavi z vlagateljem.

Zahteve specifikacije Odgovor izbranega ponudnika Odgovor vlagatelja
TU Rotorji morajo biti FIR Monoblok izvedbe z integralno ovitimi lopaticami
FIR Monoblock z integralno ovitimi lopaticami FIR Monoblock ... s samostoječim lopaticami v zadnjih treh stopnjah
Vpliv opreme na konfiguracijo sistemov 10 stopenj kot originalna s simetričnim odjemom pare 11 stopenj z nesimetrčnim odjemom pare
Združljivost z obstoječimi sistemi Ni sprememb Združljivost .. gre za minimalni vpliv na obratovanje (str 35 od 36).



a) Vlagatelj navaja odlične rezultate Siemensove konstrukcije po svetu. Za evaluacijo so bistveni odgovori na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ne pa vlagateljeva subjektivna ocena lastnih zmožnosti.
b) Čeprav vlagateljeva izjava, da je originalni proizvajalec opreme, ne vpliva na evaluacijo, naročnik kljub temu ugotavlja, da ne drži. Originalni proizvajalec je Westinghouse in je kot takšen evidentiran v dokumentaciji EPRI in NRC, ne glede na nakup Westinghousove Turbine Division s strani vlagatelja.
c) Ločeno ovrednotenje karakteristik ponujene opreme bi lahko zahteval le naročnik.
5. Podroben seznam referenc
Glede vlagateljevega očitka, da je pri ocenjevanju upošteval samo njegove reference za monoblok konstrukcijo, naročnik navaja, da je to res, saj je upošteval samo relevantne reference iz specifikacije SP G-410 (reference za monoblok konstrukcijo).
6. Uspešno obratovanje po zamenjavi
Nižja ocena vlagatelja za uspešno obratovanje po zamenjavi je interpretirana kot vpliv slabih informacij, ki jih je dobil naročnik s projekta ... Vlagatelj je kot uspešne navajal še druge projekte, katerih uspešnost pa je ovržena v znanem strokovnem časopisu Nucleonics Week, Ul NewsBriefing in Anti-Atom-Lexicon.
Glede vlagateljevih priporočil, naj naročnik spremlja â?? II zamenjavo turbin, naročnik navaja, da je zelo resno in sistematično spremljal vse informacije o dogodkih, povezanih z "uprate&upgrade" projekti, vključno z osebnimi kontakti in obiski elektrarn â?? II.
7. Potrebe po meritvah turbine
Glede vlagateljevih očitkov, da je pričakoval večjo razliko med ocenama obeh ponudnikov, naročnik navaja, da bi bila večja razlika v oceni med ponudnikoma v primeru, če bi izbrani ponudnik zahteval dodatni čas/podaljšani rok za meritve v okviru ponujenega remontnega terminskega plana, kar pa ni naredil. Naročnik meni, da je razlika 0,2 utežnega faktorja v korist vlagatelja primerna.
8. Drugo
Glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik v kategoriji "rok izdelave" s prehodom na 18- mesečne cikle menjave goriva bolj koristil izbranemu ponudniku kot vlagatelju, naročnik navaja, da ni pomagal nobenemu ponudniku z modifikacijo plana projekta. Prehod na 18-mesečni cikel menjave goriva je del optimizacije gorivnega cikla in je odločitev vodstva elektrarne oz. poslovna politika naročnika.
Vlagatelj ni imel nobene pripombe na evaluacijske kriterije dokler ni ugotovil, da je v oceni veliko nižje ovrednoten kot izbrani ponudnik. Ideje o dodatnih merilih in kriterijih pa v skladu z ZJN-1 niso sprejemljive. .
9. Točkovanje po ponovni oceni
Vlagatelj sam prihaja do ugotovitve, da je skupna prednost v korist vlagatelja le 0,28%, kar je samo potrditev, da je končna ocena naročnika izdelana profesionalno, korektno in v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.
10. Povzetek
Naročnik še navaja, da so evaluacijski kriteriji, ki jih je strokovna komisija koristila pri ocenjevanju ponudnikov, jasno specificirani v razpisni dokumentaciji in da vlagatelj tekom razpisa nanje ni imel pripomb. Naročnik še poudarja, da je zelo velika razlika v ceni (20%) bila in ostala odločilni faktor v boljšem končnem izidu v prid izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da naj ga v treh dneh od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.01.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ker se ne strinja z ugotovitvami naročnika, ki jih je le-ta podal v svoji obrazložitvi. Vlagatelj ponovno poudarja, da je naročnik kršil določila ZJN-1 in njegova temeljna načela s tem, ko je pri ocenjevanju ponudb uporabil subjektivni pristop. Ne gre spregledati dejstva, na katerega mora vlagatelj ponovno opozoriti, da niso sporna merila kot taka, temveč njihova uporaba in tolmačenje. Vlagatelj je tudi šele sedaj, ko je naročnik svojemu sklepu priložil dokaze, ugotovil, kako je naročnik uporabil posamezno merilo in kako je uporabo posameznega merila tudi obrazložil. Vlagatelj opozarja Državno revizijsko komisijo, da so merila sicer bila objavljena in ovrednotena, vendar so imela tudi podmerila, ki razen pri ceni niso bila ovrednotena. Iz navedenega izhaja, da je naročnik grobo kršil določila ZJN-1, ko je popolnoma samovoljno postavil uteži za podmerila pri posameznem merilu. Kako je naročnik prišel do takšnega podtočkovanja, vlagatelju ni jasno, saj o tem ni bil seznanjen niti v objavi javnega razpisa niti v razpisni dokumentaciji. Naročnik do izdaje navedenega sklepa vlagatelju ni odgovoril na njegova zelo jasno zastavljena vprašanja, ki so se nanašala ravno na opozorjeno problematiko uporabe meril. Vlagatelj je tudi šele iz prilog k sklepu izvedel, da je naročnik pri vrednotenju uporabljal uteži, ki niso bile nikjer objavljene, hkrati pa ne gre spregledati dejstva, da je naročnik s svojo obrazložitvijo priznal, da je uporabil popolnoma subjektivni pristop in da nima resnih argumentov, zakaj so razponi takšni kot so. Zahteva v delu, ki se nanaša na uporabo meril, ni prepozna, kot to navaja naročnik s tem, ko zatrjuje, da je z merili bil vlagatelj seznanjen že v teku razpisa in nanje ni imel pripomb. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v spornem javnem razpisu uporabil merila, s katerimi pride do ekonomsko najugodnejše ponudbe in da cena ni edino merilo. Ne gre spregledati tudi dejstva, ki ga v sklepu prizna tudi sam naročnik, da je pri posameznem podmerilu ocenjeval v glavnem od 3 do 6, čeprav za to ni imel osnove (npr. reference, ki jih izbrani ponudnik nima - ugotovitev samega naročnika - dobljeno število točk 4). Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil določila ZJN-1, ko vlagatelju ni poslal obrazloženega obvestila v skladu z 79. členom. Naročnik je v svojih navedbah tudi sam s seboj v nasprotju, ko zatrjuje, da je javno naročilo oddal po odprtem postopku, v katerem ni pogajanj, Državna revizijska komisija pa naj preveri, kakšna korespondenca je potekala med ponudniki in naročnikom in ali je to v skladu z ZJN-1 možno in dopustno. Naročnik v sklepu, z dne 08.01.2003, vlagatelju ni odgovoril na eksplicitno vprašanje vlagatelja, ki se nanaša na pravilnost in sprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z zahtevanimi dobavami materiala. Gre za hitre pritrdilne vijake Hytorc in Pilgrim, zahtevane v točkah 1.3.5 in 1.3.6 razpisne dokumentacije SP-G 410 Rev.O. Vlagatelj utemeljeno domneva, da izbrani ponudnik ni ponudil hidravličnih pritrdilnih vijakov in/ali Hytorc matic, ki so bili obvezni. Naročnik prav tako ni odgovoril na vlagateljevo vprašanje o podrobnih pojasnilih razlogov za razvrednotenje razlike v ponujeni povečani moči novih turbin med obema ponudnikoma. Iz naročnikovega dokaznega gradiva, prejetega skupaj s sklepom naročnika, pa vlagatelj ugotavlja, da je bila ta razlika v korist vlagatelja celo večja in sicer 3,278 MW (vlagatelj 26.278 MW, izbrani ponudnik 23 MW). Naročnik je omenjeno prednost razvrednotil v vlagateljevo škodo in mu priznal samo 1 MW, in sicer na račun dejavnikov kot so delovanje znotraj ekspanzijske krivulje, izkušnje iz drugih postrojenj, povečane izgube generatorja pri povečanju MWe, predvsem, ker je bila ta že povečana za 8 %. Vlagatelj poleg tega, da se s takim izračunom strokovno nikakor ne more strinjati, pa želi posebej opozoriti na to, da uporaba zgoraj navedenih podmeril ter formula za izračun v evaluaciji točkovanega in upoštevanega vlagateljevega razvrednotenega povečanja izhodne moči ni bila nikjer objavljena oz. obrazložena in predstavlja subjektivno presojo naročnika. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovim pojasnilom ocenjevanja značilnosti ponujene opreme v sklepu, z dne 08.01.2003. Naročnik navaja kot slabost vlagatelja, da je ponudil FIR Monoblock ". ..with last three rows freestanding blades" (prostostoječe turbinske lopatice zadnjih treh stopenj). Vlagatelj meni, da je upoštevanje tega kot slabost izrazito napačno. Vlagatelj meni, da je ponudil zahtevano in še veliko več. Vlagatelj je na najbolj obremenjenih zadnjih treh stopnjah ponudil freestanding blades (prostostoječe lopatice), ki so, nedvomno tehnično naprednejše, predvsem pa manj rizične s stališča vzdrževanja v primerjavi s ponujenimi izbranega ponudnika, ob tem, da njihova instalacija ne prinaša nobenih dodatnih modifikacij. Mnoge nedvoumno pozitivne značilnosti ponujenih lopatic so bile s stališča dolgoročne zanesljivosti turbine natančno opisane v vlagateljevi ponudbi ter izčrpno predstavljene predstavnikom naročnika med usklajevalnimi sestanki. Vlagatelj se nadalje ne strinja z argumentacijo naročnika, ki je vlagatelju štel kot slabost to, da je vlagatelj ponudil 11 turbinskih stopenj z asimetrično ekstrakcijo. Omenjeno namreč nima vpliva na obratovanje turbine. Vlagatelj tudi meni, da gre pri primerjavi dobesednega teksta med vlagateljem in izbranim ponudnikom glede kompatibilnosti z obstoječimi sistemi (compatibility with existing systems) za nesporazum. Vlagatelj je z izrazom minimalni učinek na obratovanje elektrarne mislil na to, da bo potrebno optimizirati nekatere nastavitve, dodati ali odvzeti posamezne merilne točke vibracij, .... Strokovno dokazljivo je, da brez tega v nobenem primeru ne bo šlo in je zato navedba izbranega ponudnika, da ne bo modifikacij zavajujoča, cel kriterij pa s strani naročnika napačno intepretiran in točkovan.
Vlagatelj se ne strinja z navedbami naročnika v sklepu, z dne 08.01.2003, kjer vlagatelju po svoji presoji ne priznava statusa originalnega proizvajalca. Vlagatelj je â?? ki je originalni proizvajalec trenutne turbine (v nadaljevanju W}, pred leti prevzel in podjetje pod imenom â?? ne obstaja več - ne glede na to, na katerih seznamih je morebiti še vpisano. Ljudje, oprema, tehnične skice oz. kompleten know-how bivšega W so 100% integrirani pod okrilje vlagatelja, kar je zelo enostavno dokazljivo. Vlagatelj ima do vseh naštetih strokovnih in razvojnih virov neomejen dostop in zato ne drži trditev, da vlagatelj ni originalni proizvajalec. Za naročnika se ta prednost običajno kaže v večji verjetnosti, da bo originalni proizvajalec dobavil in zmontiral kvalitetneje in predvsem z manj tveganja za naročnika. Omenjeno je bilo po mnenju vlagatelja napačno točkovano. Vlagatelj tudi posebej poudarja, da je naročnik tudi sicer v očitnem nasprotju s svojo trditvijo (da vlagatelj ni originalni proizvajalec), saj naročnik sicer naroča originalne rezervne dele za sedanjo W turbino ravno pri vlagatelju. Vlagatelj se ne more strinjati z navedbami naročnika v njegovem sklepu, z dne 08.01.2003, glede referenc in njihovega točkovanja, predvsem pa ne, da se priznavajo samo tiste reference, ki se nanašajo na t.i. monoblok konstrukcijo, saj to naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji eksplicitno zahteval. Ponovno je naročnik uporabil subjektivni pristop pri uporabi meril. še več, vlagatelj ima tudi pri takšnemu napačnem tolmačenju navedenega merila nesporno navedenih še 7 referenc za monoblok konstrukcijo s skupno 16 dobavljenimi monoblok rotorji, ki pa jih naročnik brez kakršnegakoli utemeljenega razloga očitno ni priznal in upošteval oz. je točkoval le eno referenco po svoji subjektivni izbiri (projekt â??).
Vlagatelj nadalje navaja, da ne drži v sklepu, z dne 08.01.2003, pod točko "Uspešno obratovanje po zamenjavi" navajana argumentacija naročnika, da je vlagatelj kot uspešne projekte navajal še druge projekte, katerih uspešnost pa je ovržena v znanem strokovnem časopisu Nucleonics Week, UI News Briefing in Anti-Atom Lexicon. Ob tem, da naročnik pri svoji evalvaciji ne pove, katere druge projekte je pri tem mislil, kot dokaz navaja izvleček internet strani, ki pa se ponovno nanaša le na en projekt - â??. Naročnik torej s strani vlagatelja navajane uspešne projekte očitno sploh ni točkoval oz. jih je popolnoma samovoljno še celo ovrgel zaradi domnevnih, nedokazanih in prav tako subjektivnih negativnih informacij, ki jih naročnik domnevno črpa iz zgoraj navedenega časopisja. Vlagatelj želi posebej opozoriti, da je bil vlagatelj z dejstvom,na kakšen način bo oz. je bila uspešnost navedenih projektov točkovana, seznanjen šele v sklepu naročnika, z dne 08.01.2003. Točnost teh navedb pa je sporna, saj ne izhaja iz lastnega naročnikovega poročila o oddanem naročilu, z dne 06.11.2002, niti ni resnična. Naročnik bi moral v skladu z ZJN-1 v primeru, da dvomi v katerokoli navedbo vlagatelja, le-tega pozvati naj jo dokumentira in dodatno dokaže, kar pa naročnik ni storil in se je pri svoji odločitvi brez kakršnekoli pravne podlage oprl le na domnevno trditev. V odgovoru sklepa, z dne 08.01.2003, glede "Potreb po meritvah turbine" naročnik navaja, da izbrani ponudnik ni zahteval dodatnega časa oz. podaljšanega roka za izvedbo njemu potrebnih meritev. Vlagatelj meni, da so taka navajanja zavajujoča in vztraja na svojih dosedanjih navedbah, obenem pa podaja še naslednjo obrazložitev. Vlagatelj kot originalni proizvajalec poseduje originalno dokumentacijo turbine, ki sedaj obratuje pri naročniku in zato ne potrebuje prav nobenih dodatnih meritev, da bi dizajniral in izdelal nadomestno turbino, ki je predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik pa take meritve potrebuje. Vlagatelj je mnenja, da so trditve o nikakršnem zahtevanem dodatnem času v te namene zavajujoče in ne odražajo realnega stanja. Dejstvo je, da meritve za take namene običajno zahtevajo ekipo najmanj šestih ljudi. Le-ti izvajajo meritve in morajo imeti prost dostop do merjenih komponent. Tipična nujno potrebna podpora s strani naročnika je pri tem obvezno šolanje merilne ekipe za varni dostop do mesta meritev, koordinacija izvajanih meritev s siceršnjimi deli med remontom turbine (ki je sicer polno osebja drugega izvajalca, ki medtem izvaja remont turbine) ter sprotno omogočanje dostopa do vseh komponent. Naročnik mora v takih primerih tudi razstaviti ustrezne turbinske komponente in izdelati ustrezen oder, ki omogoča izvedbo meritev. Merilna ekipa omenjene meritve tipično izvaja približno 1-2 tedna. Vlagatelj je zato še vedno mnenja, da naročnik omenjene problematike ni točkoval primerno in meni, da bi se morala v vlagateljevo korist poznati večja razlika. Naročnik v odgovoru pod točko Potrebe po meritvah v svojem sklepu, z dne 08.01.2003, navaja argumentacijo, da je sprememba cikla menjave goriva poslovna odločitev naročnika. Vlagatelj se s tem strinja in v to ne dvomi. Namen vlagatelja pa je opozoriti na to, da tudi v skladu z naročnikovim poročilom o oddanem naročilu, z dne 06.11.2002, nedvoumno izhaja, da je vlagatelj pripravljen turbini izdelati, dobaviti in instalirati veliko prej. Omenjeno pomeni za naročnika precejšnjo finančno/prihodkovno prednost (s strani vlagatelja ocenjeno na 7.860.000 EUR), kar pa ni bilo nikjer ovrednoteno in upoštevano v korist vlagatelja, razlika pri ocenjevanju kriterija terminski plan (vlagatelj 5 točk, izbrani ponudnik 4 točke) pa po mnenju vlagatelja tega absolutno ne reflektira. Omenjeno tudi vlagatelju zbuja dvom v resničen namen naročnika, da objektivno ovrednoti obe prispeli ponudbi. Res je, da je vlagatelj v svoji zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila opravil svoje primerjalno točkovanje, ki je po mnenju naročnika subjektivno. Namen primerjalnega točkovanja s strani vlagatelja pa je bil ravno pokazati, kako je lahko ob tako postavljenih in izrazito subjektivno uporabljanih merilih in podmerilih že z minimalnimi spremembami točkovanja priti do bistveno drugačnega končnega rezultata in do minimalnih odstopanj med ponudniki, pri tem pa cena ne vpliva več tako odločilno na izbor najugodnejšega ponudnika, kot to navaja naročnik.
Vlagatelj je priglasil stroške v višini plačane takse 80.000,00 SIT.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 17.01.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z mnenjem ter del dokumentacije predmetnega javnega naročila. V mnenju se naročnik sklicuje na vse navedbe iz obrazložitve sklepa, z dne 08.01.2003, in še dodaja:
Glede navedb vlagatelja zahtevka iz zahteve za nadaljevanje revizije postopka oddaje javnega naročila, z dne 13.01.2003, naročnik ponovno ugotavlja, da gre zopet za nekorektna in zavajajoča zatrjevanja vlagatelja, saj so bila v razpisni dokumentaciji merila in njihova podmerila določena vnaprej tako, da so omogočala objektivno vrednotenje prispelih ponudb. Pri svojem konkretnem odgovoru na navedbe vlagatelja iz zahteve za nadaljevanje revizije postopka oddaje javnega naročila se naročnik sklicuje na navedbe iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 08.01.2003, iz uvodnega dela (stran 2 in 3) ter točke 3 strokovnega mnenja Inštituta za gospodarsko pravo, z dne 13.01.2003 - merila za izbiro najugodnejše ponudbe - objektivna in subjektivna presoja (stran 6, 7 in 8).
Naročnik ponovno poudarja, da je vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo v skladu z 79. členom ZJN-1, kjer je točno pojasnil prednosti izbrane ponudbe glede na postavljena merila. Pri natančnejši obrazložitvi navedb vlagatelja glede obrazloženega obvestila iz 79. člena ZJN-1 se naročnik sklicuje na točko 1 strokovnega mnenja Inštituta za gospodarsko pravo. Iz celotne dokumentacije v zvezi s predmetnim javnim naročilom je jasno vidno, da je šlo za odprti postopek javnega naročanja, v katerem pogajanja niso dovoljena, na kar je naročnik tudi vseskozi opozarjal oba ponudnika. Vlagatelj je v svoji ponudbi med drugim tudi podpisal ponudbo in izjavo o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije, iz česar je razvidno, da je sprejel pogoje, ki jih je definiral naročnik. V skladu s 54. členom ZJN-1 pa sme naročnik od ponudnika zahtevati tudi dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Iz specifikacije SP G-410, točka 18.3.11 je razvidno, da so ponudniki lahko pojasnjevali oz. komentirali vse tiste zahteve iz razpisne dokumentacije, ki so za njih predstavljale kakršnokoli težavo pri pripravi ustrezne in pravilne ponudbe. Vlagatelj je v postopku pojasnjevanja in razčiščevanja izpostavil tri zadeve: zahteve 10 CFR 21, videoposnetek in rezervne ležaje.
Naročnik ne more razumeti, da vlagatelj izpostavlja svoje domneve na osnovi nekih pavšalnih ugotovitev, ki nimajo nobene veze z dejanskim stanjem. Naročnik je že večkrat odgovoril ponudniku, da je izbrani ponudnik sprejel vse zahteve naročnika glede pritrdilnih vijakov kot so specificirane v točkah 1.3.5. in 1.3.6 tehnične specifikacije SP G-410 in je kakršnokoli dodatno pojasnjevanje v tej smeri brezpredmetno.
Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj ni ponudil 26.278 MW, kot vztrajno trdi, ampak je ponudil le formulo (poglavje 5, stran 3 vlagateljeve ponudbe). Omenjena formula se namreč glasi: 26.278 -(Xmeas -703.816) v MW, kar pomeni, da je treba za deklarirano moč elektrarne po zamenjavi uparjalnikov: (707 MWe) od 26.278 MW odšteti 3.184 MW, kar znaša 23.094 MW. Poleg tega še vlagatelj v pismu pojasnjevanja št. 8 (str. 2 od 3) navaja, da pride do manjših sprememb v ciklu, zaradi česar je potrebno odšteti še nadaljnjih 86 KW, torej znaša celotna ponujena vrednost 23.008 MW. Iz vsega navedenega sledi, da je naročnik pravilno ugotovil, da je v obeh ponudbah moč nizkotlačnih turbin 23 MW, kar je tudi logično, saj sta oba ponudnika pri pripravi ponudb upoštevala enake vhodne podatke iz pregrevalnika in odvajalnika vlage (MSR) ter dobila enaki vrednosti kondenzacijskega tlaka po ekspanzijskem ciklu. Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev je torej dejansko stanje v ponudbah popolnoma drugačno, kot ga hoče prikazati vlagatelj. Zaradi popolne razjasnitve zadeve je naročnik na sestanku pojasnjevanja z vlagateljem izrecno izpostavil vprašanje glede navedene formule in vlagatelj je potrdil, da vztraja pri njej, kar je tudi pisno potrdil v pismu št. 2. Tudi navajanja vlagatelja, da mu je naročnik s tem razvrednotil 70 % prednosti pred izbranim ponudnikom, ne vzdržijo resne presoje, saj je bil vlagatelj glede tega kriterija ocenjen z oceno 6, izbrani ponudnik pa s 5.
Obe prejeti ponudbi sta bili vrednoteni v skladu z zahtevami in pogoji poglavja 6.0 tehnične specifikacije SP G-410. Izbrani ponudnik je ponudil, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji - nizkotlačni turbini brez navlečenih diskov z integralno ovitimi lopaticami s simetričnim odjemom pare brez modifikacij, vlagatelj pa je nasprotno ponudil turbino z 11. stopnjami, od katerih so zadnje tri stopnje s prostimi lopaticami, z nesimetričnim odjemom pare in vplivom na pogon elektrarne. Sicer naročnik razume vlagateljevo nestrinjanje s končnim izidom vrednotenja, ker pač ni pridobil predmetnega naročila pri naročniku, vseeno pa naročnik meni, da si vlagatelj ne bi smel dovoliti nekorektnega napada na naročnikovo strokovno komisijo za izvedbo naročila, ki naj bi po njegovem zatrjevanju napačno razumela vlagateljevo ponudbo in jo s tem posledično tudi napačno vrednotila. V nasprotju s tem naročnik meni, da je vlagateljevo ponudbo ocenil korektno in po pravilih stroke. Neizbežno dejstvo je, da vlagatelj v svoji ponudbi sploh ni omenil nesimetričnega odjemanja pare in opisal sprememb, do katerih prihaja v zvezi s tem.
Naročnik poudarja, da nikjer v razpisnih pogojih ni bilo zahtevano, da je ponudnik izvirni izdelovalec (OEM - Original Equipment Manufacturer), zato to dejstvo ni imelo nobenega vpliva na postopek javnega naročila.
V pojasnilo pa naročnik še navaja, da nikoli ni zanikal dejstva, da je vlagatelj kupil â??, kar pa nikakor ne pomeni, da je vlagatelj izvirni izdelovalec turbine in da bi moral zaradi tega imeti prednost pred ostalimi ponudniki. Izbrani ponudnik namreč dela po licenci â??, zelo dobro pozna njihove projektne rešitve in tudi uporablja izvirne oznake postopkov, materialov, šifrantov. Projekt Almaraz je bil ocenjen po kriteriju 3.3 Uspešnost pogona po zamenjavi turbin in nima vpliva na kriterij reference. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval, da ponudniki priložijo tudi referenčno listo za obseg dela (18.3.2.a), kar je vlagatelj tudi storil in bil pri tem ocenjen z oceno 5, kar pomeni, da je vlagatelj izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije in bil zaradi boljše liste izkušenj (Experience list) ocenjen bolje kot izbrani ponudnik, ki je v konkretnem primeru pridobil oceno 4. Tudi izbrani ponudnik je refenciral več izdelanih enot, kot se mu jih je dejansko priznalo, saj nekatere refencirane enote nimajo veze z zahtevanim predmetom dela.
Naročnik je vse uspešne projekte vlagatelja ustrezno ovrednotil, ni pa mogel ovrednotiti projektov, ki so se izkazali kot strokovno neuspešni. Pri tem ni šlo za nikakršno subjektivno vrednotenje, kot skuša prikazati vlagatelj, ampak je povsem razumljivo, da je naročnik navajanja vlagatelja tudi preveril. V vseh strokovnih krogih in tudi v javnosti je znana informacija, da je bil vlagatelj v â?? neuspešen (failed to achieve) in da tudi po dodatnih posegih in stroških ni uspel doseči ponujenih vrednosti oziroma rezultatov (46,1 MW namesto 53,4 MW). Iz vsega navedenega jasno sledi, da tak projekt vlagatelja naročnik ni mogel oceniti kot uspešnega.
Naročnik je mnenja, da je brezpredmetno komentirati navedbe naročnika, kako bi on sam ocenjeval predmetni ponudbi z vidika "Potreb po meritvah turbine", zlasti še, ker za to ne podaja nobenih konkretnih argumentov. Nesporno dejstvo, ki je vidno iz ponudbe izbranega ponudnika je, da izbrani ponudnik ni zahteval nobenega dodatnega časa oziroma podaljšanja roka za izvedbo potrebnih meritev, za kar je bil tudi ustrezno ovrednoten v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. V interesu naročnika je, da dobavitelj natančno preveri dimenzije in stanje opreme, preden projektira in izdela nadomestno opremo, saj s tem zmanjšuje verjetnost problemov pri montaži in obratovanju nadomestne opreme. Zavajajoče so trditve vlagatelja, da bi njegova hitrejša izdelava turbine doprinesla naročniku 7.860.000 EUR in da bi to moralo biti nekje ovrednoteno, saj je zamenjava turbine planirana v remontu 2006 in bi kvečjemu ustavitev elektrarne samo zaradi zamenjave turbine prinesla elektrarni dodatno škodo zaradi meseca dni neproizvajanja električne energije.
Zaradi vsega navedenega naročnik predlaga Državni revizijski komisiji, da zahtevek vlagatelja zavrne kot neutemeljenega. Hkrati pa naročnik poudarja, da je zamenjavo nizkotlačnih delov turbine možno izvesti samo med zaustavitvijo elektrarne, kar naročnik predvideva izvesti med letnim remontom v letu 2006. Za kvalitetno projektiranje in pripravo zamenjave mora dobavitelj izkoristiti zadnje predvideno odpiranje turbine in inšpekcije notranjih delov v letnem remontu v maju 2003. Iz navedenega izhaja, da mora biti pogodben odnos z dobaviteljem turbine urejen pred pričetkom priprav in izvedbe remonta v maju 2003. V kolikor to ne bo mogoče, posledično to pomeni izvedbo menjave turbine 18 mesecev kasneje, potrebo po ponovnem odpiranju turbine v naslednjem remontu v sredini 2004 ter rizično obratovanje z obstoječo turbino, kar vse skupaj pomeni veliko gospodarsko škodo. Naročnik ocenjuje, da bi bila gospodarska škoda zaradi podaljšanja remonta v letu 2004 zaradi neproizvedene energije v vrednosti 2.688.000 EUR, direktni stroški odpiranja turbine pa v vrednosti servisa 300.000 EUR. Predvideno povečanje moči za 23 MW bi v 18. mesecih prineslo 8.346.240 EUR, skupna gospodarska škoda zaradi nepravočasne menjave turbine bi tako znašala 11.334.240 EUR že brez ocenitve rizika obratovanja.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 20.01.2003 posredoval manjkajoče strani razpisne dokumentacije in zahtevana pojasnila ter z dopisom, z dne 21.01.2003, interno komercialno evaluacijo predmetnih ponudb.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-14/03-22-101, z dne 22.01.2003, naročnika v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN v povezavi s petim odstavkom 12. člena ZJN-1 zaprosila, da dostavi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika prevedeni v slovenski jezik v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila, izpolnjevanje pogojev in meril, da dostavi pojasnjevanje ponudb v smislu 54. člena ZJN-1 prevedeno v slovenski jezik in da natančno pojasni vrednotenje ponudb na osnovi določenih meril, kar je naročnik storil dne 28.01.2003.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih odprtih vprašanj, dne 12.02.2003 in dne 05.03.2002 organizirala sestanka z naročnikom, na katerih ji je slednji, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila predvsem glede ocenjevanja ponudb. Na obeh sestankih se je naročnik zavezal, da bo Državni revizijski komisiji poslal še (dodatno) pisno utemeljitev ocenjevanja po merilih za ocenjevanje ponudb, kar je storil dne 19.02.2003 in dne 07.03.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da obrazloženo obvestilo ni bilo v skladu z 79. členom ZJN-1, ker mu naročnik ni dostavil evaluacije, iz katere bi bilo jasno in nesporno razvidno, kako je ocenjeval oba ponudnika, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom št. O12/O-0118-01-O/010, z dne 05.12.2002, zahteval obrazloženo obvestilo, v katerem je zahteval obrazložitev "predvsem" (This request relates especially to the following points) meril (in/ali podmeril) kot izhajajo iz nadaljevanja: cene, finančnih garancij, jamstev in obveznosti (na podlagi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in jamstva za vestno izvajanje v garancijskem roku), MWe usposobljenosti nove nizkotlačne turbine, karakteristike opreme (lastnosti ponujene opreme), natančnega seznama referenc, uspešnega obratovanja po zamenjavi in zahteve za merjenjem/inšpekcijo obstoječe turbine. Naročnik mu je sicer posredoval obrazložitev vseh zahtevanih meril in/ali podmeril (razen podmerila MWe usposobljenosti "nove nizkotlačne turbine", po katerem je vlagatelj prejel eno točko več kot izbrani ponudnik), ni pa s slednjim (v celoti) izpolnil svoje zakonske obveznosti iz 79. člena ZJN-1, ki mu nalaga, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril (in/ali podmeril), ki jih je postavil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Naročnikova dolžnost, da pisno obrazloži svojo odločitev, je eno od sredstev, s katerim se zagotavlja transparentnost postopka oddaje javnega naročila tudi v tisti fazi, v kateri je ponudbena javnost sicer izključena. Zato mora naročnik v obrazložitvi predstaviti tiste relevantne ugotovitve, ki so ga privedle do končne odločitve oziroma opisati razloge, ki govorijo v prid izbire najugodnejšega ponudnika. Navedeno pa ne pomeni (kot zmotno meni vlagatelj), da je naročnik dolžan v obrazložitev sklepa vključiti prav vse podrobnosti v zvezi s potekom postopka v fazi ocenjevanja in primerjave ponudb. Slednje služi naročniku kot podlaga za odločitev o najugodnejši ponudbi in mora biti v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-1 dokumentirano v spisovni dokumentaciji tako, da je v morebitnem revizijskem postopku objektivno preverljivo.
Ker pa je naročnik v obrazloženem obvestilu (med drugimi) obrazložil vsa tista podmerila, po katerih je izbrani ponudnik v postopku ocenjevanja prejel boljšo oceno od vlagatelja, in sicer je glede slednjih prednost izbranega ponudnika izrazil z dovolj jasnim opisom vrednotenja ponudb (tako z numeričnimi ocenami kot tudi z njihovimi pisnimi utemeljitvami) in ker vlagatelj ocenjevanju po vseh ostalih merilih (torej po tistih, po katerih je bil ocenjen bolje ali enako kot izbrani ponudnik), razen po merilu "MWe usposobljenost nove nizkotlačne turbine" (po katerem je prejel boljšo oceno od izbranega ponudnika in katerega objektivnost ocenjevanja je, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, preverila tudi Državna revizijska komisija), v zahtevku za revizijo niti ne oporeka in nenazadnje, ker je ocenjevanje po podmerilih, ki jih naročnik ni zajel v obrazloženo obvestilo, dovolj jasno dokumentirano v razpisni dokumentaciji (na objektivno preverljiv način), je Državna revizijska komisija ocenila, da v tem primeru ne gre za kršitev, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izid predmetnega postopka oddaje javnega naročila, oziroma, da storjena nepravilnost ni v vzročni zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika. Poleg tega je Državna revizijska komisija preverila vrednotenje ponudb in utemeljenost vseh revizijskih navedb, ki se nanašajo na primerjavo ponudb ter na primernost in pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

V obravnavanem primeru so torej med strankama sporni predvsem rezultati ocenjevanja prejetih ponudb, po vseh tistih merilih, za katere je naročnik zahteval dodatno obrazložitev, zato je Državna revizijska komisija morala pregledati vso tisto dokumentacijo, ki zadeva fazo vrednotenja in primerjave ponudb ter preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb ravnal v skladu s predpisi o javnem naročanju ter pravili, ki jih je sam postavil v razpisni dokumentaciji.
V zvezi s tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v tem revizijskem postopku ne izpodbija meril in/ali podmeril za ocenjevanje ponudb, pač pa zgolj ocenjevanje po le-teh.
Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija vseeno opozarja vlagatelja, da bi bil očitek, ki bi bil naperjen zoper postavljena merila, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN že prepozen in ga posledično po vsebini ne bi bilo mogoče obravnavati. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku. S tem pravilom skuša zakon tudi preprečiti morebitno taktiziranje ponudnika, ko le-ta ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati določitvi (oblikovanju) meril, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije in del katere so tudi merila za ocenjevanje ponudb) še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni).
Zapisano velja predvsem za vse očitke, ki posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije, to pa so tisti vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na (z njegove strani) ponujene "dodatne kriterije" (pri tem je vlagatelj predlagal merila in/ali podmerila, ki bi jih naročnik po njegovem mnenju, moral upoštevati pri vrednotenju ponudb, ne glede na to, da jih ni vnaprej zapisal v razpisno dokumentacijo), ki pri točkovanju niso bili upoštevani. Ker je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma, da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga v tej smeri meritorno ni več mogoče presojati.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (stran 9 in 10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) navedel naslednja merila (in/ali podmerila) za izbiro najugodnejše ponudbe:

1. CENA IN KOMERCIALNA MERILA (utežni faktor 40%)
1.1 Cena: 50%
1.2 Plačilni pogoji: 15%
1.3 Finančne garancije (garancije za vračilo plačila): 15%
1.4 Jamstva in obveznosti (na podlagi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in jamstva za vestno izvajanje v garancijskem roku): 20%

2. MERILA ZA INŽENIRING IN PROJEKTORANJE (utežni faktor 30%)
2.1 MWe usposobljenost "Nove nizkotlačne turbine" (2.0 v SP-G-410)
2.2 Celovitost potrebnih/ponudenih dokumentov (18.3, Tabela 34.1 v SP-G410)
2.3 Obseg dobave in del (1.0, 18.1 v SP-G410)
2.4 Lastnosti ponujene opreme (6.0 v SP-G410)
2.5 Dokumentacija, zapisi (5.0, 17.0&20.0 v SP-G410)
2.6 Prenos Qa/Qc/zaupnost podatkov (19.0, 20.0 v SP-G410)

3. REFERENCE V PRILAGOJENI ZAMENJAVI TURBINE (utežni faktor 20%)
3.1 Profil/usposobljenost podjetja
3.2 Natančen seznam referenc
3.3 Uspešno obratovanje po zamenjavi (planirani MWe proti aktualnemu MWe)
3.4 Licenčnost (dovoljenja, pooblastila)
3.5. Podpora končnemu prevzemu SNSA

ROK PROJEKTA (utežni faktor 10%)
4.1 Sprejem roka projekta
4.5 Zahteva za merjenjem/inšpekcijo obstoječe turbine
4.3 Čas izdelave
4.4 Prevoz od izvajalca do â??
4.5 Čas dokončanja del (čas montaže na lokaciji NEK)

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (stran 10) zapisal, da bodo prejete ponudbe ovrednotene na podlagi predpisanih meril in utežnih faktorjev. Vsako merilo ima več podmeril, ki bodo ovrednotena na podlagi točk od 0-najnižje točke do 7 - najvišje točke. Podmerila so vrednotena v okviru meril. Končni rezultat vrednotenja ponudb je seštevek najvišjih odstotkov. Ponudnik, ki bo dosegel najvišji odstotek, bo izbran.

Točke:
7 - Ponudnik ima tehnično in komercialno prednost ali zagotavlja več kot ostali konkurenti
6 - Ponudnik izpolnjuje spec. pogoje z bistvenimi razlikami
5 - Ponudnik izpolnjuje spec. pogoje
4 - Ponudnik izpolnjuje spec. pogoje z manjšimi modifikacijami
3 - Alternativna rešitev (mogla bi ustrezati Razpisni dokumentaciji - RFB)
2 - Bistvene omejitve RFB
1 - Preveč omejitev in rezerv RFB
0 - Ne izpolnjuje pogoje RFB

Naročnik torej (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih različnih (tudi necenovnih) meril za izbiro najugodnejše ponudbe (drugi odstavek 51. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenih meril opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabne meril ter pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik, mogoče ugotoviti objektivne podlage, na osnovi katerih je naročnik ponudbe ocenjeval (dodeljeval točke) ter hkrati, da so rezultati ocenjevanja dokumentirani tako, da je bilo mogoče objektivno preveriti potek in rezultate ocenjevanja prejetih ponudb.

Naročnik je torej pri ocenjevanju ponudbi razvrščal v ustrezne ocenjevalne razrede (v osem ocenjevalnih razredov), pri čemer je ponudnik, ki se je v celoti odzval na zahteve iz razpisne dokumentacije, prejel 5 točk, ocena 6 do vključno 7 točk je bila predvidena za ponudnika, ki bi pri posameznem merilu odstopal navzgor (torej tistega, ki bi ponudil več in/ali bolje, kot je predvidevala razpisna dokumentacija), ocena od 4 do 0 pa je bila določena za ponudbo, ki bi v tem smislu odstopala navzdol (torej ponujala manj in/ali slabše) kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo vlagatelj oporeka ocenjevanju po naslednjih podmerilih: cena (1.1), finančne garancije (1.3), jamstva in obveznosti (1.4), MWe usposobljenost nove nizkotlačne turbine (2.1), lastnosti ponujene opreme (2.4), natančen seznam referenc (3.2), uspešno obratovanje po zamenjavi (3.3), zahteva za merjenjem/inšpekcijo obstoječe turbine (4.2) in čas izdelave (4.3).

Državna revizijska komisija je morala zato pregledati vso tisto dokumentacijo, ki zadeva fazo vrednotenja in primerjave ponudb po prej navedenih podmerilih ter preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb ravnal v skladu s predpisi o javnem naročanju ter pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.

Pri primerjavi obeh ponudb po podmerilu "cena", je naročnik, kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji javnega naročila ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika (zaradi velike razlike v ceni v korist slednjega) ugodnejša in jo zato ovrednotil z višjo oceno. Kot je smiselno razbrati iz zahtevka za revizijo se vlagatelj ne strinja s takšnim zaključkom in trdi, da bi moral naročnik ovrednotiti (tudi) njegovo variantno ponudbo z "disk design konstrukcijo", in da izbrani ponudnik ni ponudil vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih postavk (hidravličnih pritrdilnih vijakov in/ali Hytorc matic), kar je neposredno vplivalo tudi na višino cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj tudi meni, da bi morala biti pri vrednotenju po podmerilu cena upoštevana tako razlika v povečanju izhodne moči za 2 MWe v korist vlagatelja, na le-to pa bi moralo vplivati tudi dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba bolje ocenjena pri merilu rok dobave (čas izdelave).

V zvezi s tako imenovanimi variantnimi ponudbami je v 52. členu (Ponudbe v variantah) ZJN-1 določeno, da če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti (prvi in drugi odstavek 52. člena ZJN-1).
Iz citiranega določila je razvidno, da ZJN-1 odločitev o tem, ali bodo dopuščene (tudi) variantne ponudbe, v celoti prepušča naročniku. Iz zgoraj navedenega določila ZJN-1 je mogoče razbrati tudi, da lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika, samo v primeru, če je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe predvidena "ekonomsko najugodnejša ponudba" v smislu drugega odstavka 51. člena ZJN-1. Naročnik mora v takšnem primeru v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z ZJN-1 torej (kumulativno) izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) naročnik predložitve variantne ponudbe v razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal (2. odstavek 52. člena ZJN-1), (2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena (naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev), in (3) merilo za oddajo naročila je "ekonomsko najugodnejša ponudba".
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je mogoče ugotoviti, da niso izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih za predložitev ponudbe v variantah zahteva 52. člen ZJN-1. Že samo dejstvo, da je naročnik v obravnavanem primeru v objavi javnega razpisa (v točki 5) prepovedal oddajo variantnih ponudb in da v razpisni dokumentaciji ni navedel minimalnih tehničnih specifikacij, ki bi jih bilo treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebnih zahtev za njihovo predložitev, je vlagatelju preprečevalo oddajo variantne ponudbe (naročniku pa vrednotenje le-te).

Sicer pa Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da gre pri polemiziranju o primernosti oziroma neprimernosti naročnikove zahteve po "monoblock konstrukciji" (in ne po "disk design konstrukciji") za vprašanje, ki zadeva določanje naročnikovih potreb v zvezi s predmetom javnega naročila, le-to pa nedvomno sodi (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) v sfero njegove poslovne odločitve. Glede tega je potrebno ugotoviti, da ima naročnik vso pravico, da sam odloča o tem, kakšno tehnično opremo in/ali tehnične značilnosti le-te bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za kvaliteto in s tem za zanesljivost in varnost obratovanja razpisanih nizkotlačnih turbin, ob tem pa je potrebno (tudi) ugotoviti, da vlagatelj ni (pravočasno) ugovarjal opisu predmeta javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je izbrani ponudnik pri podmerilu obseg dobave in del prejel oceno 4, kar naj bi indiciralo, da ni ponudil vseh razpisanih postavk in/ali, da je eden od možnih razlogov, da ni ponudil hidravličnih pritrdilnih vijakov (hydraulic coupling bolts) in Hytorc matic, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika takšnih očitkov ne potrjuje. Naročnik je v tehnični specifikaciji SP G-410 (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) zahteval dva seta "Hytorc" pritrdilnih vijakov (ali podobnega dizajna) za spoj nizkega tlaka, ki ne zahteva termičnega nategovanja. Kot rečeno se je na prej navedeno naročnikovo zahtevo izbrani ponudnik (kakor tudi vlagatelj) v celoti odzval in naročnikovo zahtevo glede pritrdilnih vijakov v svoji ponudbi v celoti sprejel. še več. Naročnik je v postopku pojasnjevanja ponudb pri izbranem ponudniku v zvezi s tem izpostavil vprašanje, ali projekt izbranega ponudnika vključuje tudi mere, s katerimi bi se skrajšal čas odpiranja notranjih ohišij, kar omogočajo Hytorc vijaki in matice. Izbrani ponudnik je potrdil, da so hidravlične naprave vključene v (ponujeni) projekt in da Hytorc hidravlične naprave uspešno uporabljajo tudi na Japonskem za dosego hitrih montaž ali demontaž delov turbine, za kar je predložil tudi dokazila (Odgovor izbranega ponudnika z dne 21.10.2002 - "Inner casing shall be designed to be applicable to hydraulic torque tools. These tools will contribute to shortening the period of dissassembly and assembly. HYTORC is one of most popular hydraulic torque tool manufacturer and they are popular in Japanese nuclear power stations, too. Please refer to attached catalog").
Razlika v točkah v korist vlagatelja (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) pri predmetnem podmerilu je nastala, ker je vlagatelj ponudil štiri rezervne ležaje, izbrani ponudnik pa le enega (iz dokumentacije iz spisa izhaja, da je naročnikovo zahtevo po "set of spare bearing", izbrani ponudnik razumel kot zahtevo po enemu rezervnemu ležaju, ki naj bi bil zamenljiv za vsako pozicijo, za tri dodatno ponujene rezervne ležaje pa je zahteval tudi dodatno plačilo v višini 186.000,00 EUR). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija v zvezi s tem ni mogoče govoriti o neprimernosti in/ali nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je bila razpisna dokumentacija v zvezi s prej citirano zahtevo v tolikšni meri nejasna (kar je potrdil tudi naročnik na sestanku, dne 05.03.2003), da je omogočala različne interpretacije. V zvezi s tem Država revizijsko komisija na tem mestu opozarja, da je vprašanje primernosti in/ali pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika presojala zgolj v okviru revizijske navedbe, ki se nanaša na merilo "inženiring in projektiranje" (podmerilo "obseg dobave in del"), v skladu z zapisom zahtev iz razpisne dokumentacije.
Besedo "set" je namreč mogoče interpretirati (kot je zapisal naročnik v dodatnem pojasnilu z dne 07.03.2003) tudi kot takšen (neenovit) kos opreme, torej del opreme, ki je sestavljen iz več postavk (podstavek, nastavljiva vodila, pritrdilni deli, vijaki, pini, zgornji in spodnji deliâ??..). Glede na opisano je izbrani ponudnik pojasnil, da "set" razume kot en ležaj, ki sestoji iz več delov (in ne kot naročnikovo zahtevo po 4 rezervnih ležajih) in ga je možno uporabiti na vseh pozicijah ter da njegova ponudba ne zajema štirih ležajev. Glede na vse navedeno, naročnik prej opisane zahteve upravičeno ni tolmačil v škodo izbranega ponudnika, pač pa je iz razloga, ker je izbrani ponudniki ponudil le en rezervni ležaj, naslednje tri pa le ob pogoju, da jih naročnik tudi (do)plača in ker je vlagatelj (sicer šele v postopku pojasnjevanja ponudbe) ponudil štiri rezervne ležaje, povsem upravičeno vlagateljevo ponudbo ocenil bolje.

V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe po podmerilu MWe usposobljenost nove nizkotlačne turbine (2.0 v SP-G410), je Državna revizijska komisija (glede na dejstvo, da se je obravnavano podmerilo sklicevalo na razpisno dokumentacijo v točki 2.0) najprej preverila naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije
Naročnik je v tehničnem delu razpisne dokumentacije (SP-G410), v točkah 2.0 in 18.3.1 zapisal, da mora ponudnik dostaviti spodaj zahtevano ponudbeno dokumentacijo z vsemi tehničnimi opisi (maksimalni ponujeni MWe z obrazloženo strukturo povečanja proizvodnje električne energije), tj. minimalno 17 Mwe.
Iz tehničnega dela razpisne dokumentacije (točka 18.3.5 - tehnična specifikacija) nadalje izhaja, da mora ponudnik pripraviti vse podrobnosti v ponudbi za izdelavo nove komponente (število stopenj, dolžina lopatic, primerjava izkoristkov in diagram H-s) z natančnim opisom razlik med predlaganim načrtom rotorja in originalnim načrtom. Slednji bi moral vsebovati zgodovinske podatke (zanesljivost ponudnikove izvedbe lopatic in rotorja ter odpornost stacionarnih delov na erozijo), 40 - letno življenjsko dobo in vse zahteve iz sekcije 6.0. Ponudnik mora opisati materiale, predlagane za izdelavo glavnih delov opreme, kot sta rotorja, lopatice (vse stacionarne in rotacijske stopnje ) in notranja ohišja, ki se dobavijo z uporabo oznake standarda ASTM ali z oznako najsorodnejših organizacij za standardizacijo materialov. Ravno tako bi morala ponudba vsebovati elemente zaščite proti eroziji zaradi vlažne pare, za vse nove sestavne dele, kot je razvidno iz sekcije 8.0. Hkrati mora ponudnik potrditi, da ponujena izvedba nizkotlačne turbine v skladu s to specifikacijo ni imela nobenega pojava napetostne korozije v zadnjih petih letih na vseh delujočih rotorjih. Ponudnik mora določiti kot del svoje ponudbe uporabo vseh nezaželenih materialov, kot npr. baker (sekcija 8.0) ali drugih okolju škodljivih materialov.
Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je slednji ponudil tako lopatice dolžine 49in. s ponujenimi 18 Mwe, kakor tudi lopatice dolžine 54in. s ponujenim 23 MWe.
Izbrani ponudnik je dostavil diagram toplotne sheme in ekspanzijsko krivuljo KA3-0028-1 za lopatice dolžine 49in., na strani 4.7-1, priloženo v poglavju 11.2 "Thermal Kit". Po pojasnjevalnem sestanku pa je dostavil toplotno shemo in ekspanzijsko krivuljo tudi za ponujene lopatice dolžine 54in.
Obrazložitev razlik med 54" in ponujeno 49" se nahaja na strani 6.1-1. Popis materialov za nove komponente je prikazan v Tabeli 6.2-1.Obrazložitev posebnih konstrukcijskih rešitev se prične na strani 6.4-1. Podaljšano jamstveno obdobje proti napetostni koroziji (SCC) 12 let je omenjeno na strani 4.2.1.Nezaželeni materiali so na strani 6.2-1
Vlagatelj je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, dostavil naslednje usmeritve za odgovore: 16m2, popolnoma integralna izvedba nizkotlačne turbine, 2 zamenljiva nizkotlačna rotorja z vstavljenimi lopaticami sodobne monoblok izvedbe, 2 notranja ohišja z vstavljenimi lopaticami, 4 nove ležaje, 2 sklopa (eden/nizki tlak) vodil iztoka s potrebnimi šobami in pripadajočimi cevovodi, 2 sklopa (eden/nizki tlak) Hytorc horizontalnih vijakov za notranja ohišja in nosilce lopatic, 6 sklopov hidravličnih vijakov sklopk, 4 sklope (eden/konec gredi) segmentov tesnil gredi, 2 sklopa (eden/nizki tlak) prilagodljivih zagozd in elevacijskih plošč, 1 sklop posebnih dvižnih naprav, 1 proučitev obstoječega dvižnega nosilca,1 sklop posebnega orodja, 1 sklop modifikacijskih materialov, a) 11 stopenj (8 integralno ovitih + 3 stopnje prostostoječih lopatic) 53", zadnja stopnja (poglavje 3 - stran 6 od 10), b) vlagatelj si je pridržal pravico za izvedbo sprememb števila in oblike komponent (poglavje 3 - Stran 6 od 10), c) popis materialov je prikazan v poglavju 4, stran 36 od 36 (Nobenega napotka), d). "Hollow" lopatice, vlagatelj je v zvezi s tem na pojasnjevalnem sestanku obrazložil 5 različnih ukrepov proti eroziji in koroziji. Ravno tako je vlagatelj na pojasnjevalnem sestanku predstavil zadnje svetovne ugotovitve o napetostni koroziji
Vlagatelj je ponudil formulo za izračun moči novih turbin, ki jih ponuja (poglavje 5, stran 3). Omenjena je formula: 26.278 - (Xmeas - 703.816) v MW. Iz razloga, ker je vlagatelj ponudil formulo za izračun dodatne moči novih turbin in ne številke MW (kot je to storil izbrani ponudnik), je naročnik v vlagateljevo formulo uvrstil uradno izmerjeno in deklarirano moč naročnikove elektrarne (707 MW - deklarirana moč po zamenjavi uparjalnikov v nuklearni elektrarni) in s tem dobila število MW, kar ji je omogočilo primerjavo med obema ponudbama.
Izračun po formuli je naslednji: 26.278-(707-703.816)=23.049
Od dobljene vrednosti je bilo potrebno zaradi asimetričnega odjema dodatno odšteti 0,086 MW, kar je pomenilo, da znaša ponujena moč turbin približno 23.008 MW.
Iz vsega navedenega sledi, da je v obeh ponudbah moč nizkotlačnih turbin 23 MW, kar je tudi logično, saj sta oba ponudnika pri pripravi ponudb upoštevala enake vhodne podatke iz pregrevalnika in odvajalnika vlage (MSR) ter dobila enaki vrednosti kondenzacijskega tlaka po ekspanzijskem ciklu. Na osnovi podanih informacij za ponujenih približno 23 MW je naročnik ocenil, da oba ponudnika izpolnjujeta zahteve specifikacije in bi oba morala biti ocenjena enako. Dodatno moč približno 23 MW, ki jo ponujata oba ponudnika, je izbrani ponudnik dosegel z daljšimi lopaticami (54in) na desetih stopnjah in vlagatelj z lopaticami (53in) na enajstih stopnjah.
Kljub temu (da sta oba ponudnika ponudila 28 MW) je bila po tem podmerilu vlagateljeva ponudba ocenjena boljše, saj je naročnik izvedel primerjavo celotnega termodinamičnega cikla in ugotovil (in posledično) ocenil razliko v učinkovitosti turbin med izbranim ponudnikom (87.6%) in vlagateljem (89%) v prid slednjega.
Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika ter preverjanje rezultatov s strani Državne revizijske komisije potrjuje obe oceni, ki ju je naročnik dodelil obema ponudnikoma.

Sicer pa Državna revizijska komisija še pripominja, da sta bili podmerili "MWe usposobljenost nove nizkotlačne turbine" in "čas izdelave" oblikovani kot popolnoma neodvisna kriterija za ocenjevanje ponudb (prvi v okviru merila za inženiring in projektiranje in drugi v okviru merila rok projekta). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je bil vlagatelj po obeh podmerilih upravičeno ocenjen bolje od izbranega ponudnika, kar je imelo tudi vpliv na seštevek točk po vseh razpisanih merilih skupaj, zato vlagateljev očitek, da bi se morala (razlika v prid vlagatelju) odraziti (tudi) pri podmerilu cena, ne vzdrži revizijske presoje.

V zvezi z ocenjevanjem obeh ponudb po drugem spornem podmerilu v okviru merila cena in komercialna merila, to je podmerilu "finančne garancije", je Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo preverila, kako je naročnik izvedel ocenjevanje obeh ponudb na podlagi navedenega podmerila. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije predstavljajo finančne garancije 15% ponder celotnih komercialnih meril. Zahteve naročnika v zvezi s finanačnimi garanciami so bile opredeljene v obrazcu "Dodatek B.2" Splošnih določil in pogojev razpisne dokumentacije, stran 48 in 49, kjer je naročnik od ponudnikov zahteval, da se ponudnik s svojim podpisom zaveže, da bo na prvi pisni poziv, telegram ali telefaks uporabnika garancije (naročnika) v skladu s pogoji garancije, brez pravice do ugovora, plačal naročniku kateri koli znesek ali znesek do celotnega zneska v garanciji pod naslednjimi pogoji:
1. da garant prejme zahtevek za takšno plačilo najkasneje na datum zapadlosti, naveden na Bančni garanciji;
2. da zahtevek za garancijo vključuje tudi izjavo uporabnika garancije (naročnika), da mu zahtevani znesek ni bil plačan na kakršen koli drugi način;
3. da je zahtevku priložena uradna izjava uporabnika garancije, da naročnik garancije ni uspel izvesti svojih garancijskih obveznosti v skladu s pogodbo z navedbo razlogov in je zato uporabnik garancije v skladu z določili pogodbe dobil pravico do vračila predplačila, ki ga je izvršil;
4. da je zahtevek dopolnjen z izjavo uporabnika garancije, da je izvršil naročniku garancije predplačilo v znesku, ki je identičen maksimalnemu znesku garancije.
Hkrati je naročnik zahteval tudi, da bo garant izvršil plačilo brez priprave in brez odlašanja najkasneje v 14 dneh od prejetja zgoraj omenjenih dokumentov. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi zahteval, da za navedeno garancijo veljajo pravila "ICC Uniform Rules for Demand Guarantees, št. 458, junij 1990".
Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (str. 52 in 53 Dodatka B.2) dokazuje, da je slednji sprejel vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije.
Nasprotno je vlagatelj (tudi) po končanem postopka pojasnjevanja ponudbe v zvezi z garancijami še vedno vztrajal pri svojih omejitvah garancij, in sicer na zmanjševanju vrednosti garancij (pro rata) v odvisnosti od izvršenih plačil. Vlagateljeva ponudba na strani. 16, (točka B.4.01.k Garancije) namreč vsebuje omejitveno določilo: "Vrednosti bančnih garancij za vračilo predplačila bodo zmanjšane sorazmerno med izvajanjem del po pogodbi glede na račune/fakture za projekt."
Prav tako je vlagatelj v svoji ponudbi (tudi po postopku pojasnjevanja) obdržal omejitve glede vnovčljivosti garancij - garancije so vnovčljive, če zahteva pride k vlagatelju isti dan, ko je napaka odkrita. Vlagatelj je v svojo ponudbo še zapisal, da se garancije izdajo v skladu z nemškimi pravnimi predpisi in ne s pravili ICC Uniform Rules for Demand Guarantees št. 458, junij 1990.
V zvezi z obravnavanim podmerilom Državna revizijska revizija sprejema pojasnilo naročnika (z dne 19.02.2003), ki ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba v tem delu modificirana, vendar ne gre za manjše modifikacije, temveč njegova ponudba, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, ponuja alternativno in/ali drugačno rešitev, ki je za naročnika veliko bolj neugodna in posledično uvrstitev vlagateljeve ponudbe (glede na obravnavano podmerilo) v tretji ocenjevalni razred.

Vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje po podmerilu "jamstva in obveznosti", z utežnim faktorjem 20%, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju vlagateljevih navedb (ki se v tem delu nanašajo na "operabilnost" in na "višino penalov za vsak izgubljen Mwe), preverila z vpogledom v dokumentacijo o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je sestavil naročnik, ter s primerjavo ustreznih listin obeh ponudb.

Glede operabilnosti je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka B.11.07 Splošna določila in pogoji, stran 26) od ponudnikov zahteval, da poleg omenjenih garancij ponudijo tudi garancije za operabilnost novih turbin z določitvijo števila let po dobavi.
Kot izhaja iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je slednji ponudil garancijo za operabilnost novih nizkotlačnih turbin za obdobje 20 let po dnevu zagona in po izpolnitvi vseh predlaganih inšpekcij vzdrževanja ter obratovalnih omejitev in ko pogodbenik z naročnikom doseže dolgoročni sporazum o vzdrževanju za obdobje omenjene garancijske dobe." (B.11.07, str. 28 ponudbe). Na sestanku z vlagateljem je naročnik poudaril, da se z nobenim ponudnikom ne more vezati z dolgoročnimi sporazumi, zato je vlagatelj zgoraj citiran stavek preoblikoval kot sledi:"Dodatno k zgornji garanciji, dobavitelj garantira operabilnost novih nizkotlačnih turbin do 10 let od dneva poskusnega zagona. Remontno obdobje, ki ga predlaga vlagatelj za večjo opremo, kot so nizkotlačne turbine, je 10 let. To pomeni, da v teh desetih letih turbine ni potrebno ustavljati zaradi remontnih del." (odgovor št. 11 dopisa št.3).

Nasprotno, izbrani ponudnik je ponudil garancijo v smislu "da ne bo razpok zaradi napetostne korozije na novih nizkotlačnih turbinah do 12 let po dobavi". (B.11.07, str. 28 ponudbe). Ker obstajanje razpok direktno vpliva na operabilnost turbin (kot pravilno ugotavlja naročnik), navedeno posledično pomeni, da izbrani ponudnik ponuja 2 leti daljšo garancijo operabilnosti, s tem pa je bil upravičeno deležen tudi višje ocene od vlagatelja.
Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji (točka B.11.12a Splošnih določil in pogojev, stran 27) od ponudnikov zahteval, da naj v primeru, če ne dosežejo zahtevanih pogojev/parametrov, ponudijo višino penalov za vsak izgubljeni MWe, procentualno v višini odstotka pogodbene cene.
Ker je vlagatelj za vsak zgubljeni MWe ponudil penale v višini 200,000 EUR oziroma njegov sorazmerni del (B.11.12a ponudbe, str. 29), izbrani ponudnik pa za vsak izgubljeni MWe penale v višini 1% pogodbene cene (B.11.12a ponudbe, str. 29), kar konkretno pomeni 319.000 EUR in je ker izbrani ponudnik ponudil (tudi) 2 leti daljšo garancijo operabilnosti, je bil (v obravnavanem delu revizijskega zahtevka) upravičeno deležen višje ocene od vlagatelja.

Tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje po podmerilu "lastnosti ponujene opreme", je Državna revizijska komisija preverila z vpogledom v obe ponudbi in v razpisno dokumentacijo (točka 6.0 "Design requirements and design inputs" in točka 18.3.1) ter z vpogledom v dokumentacijo o oddaji javnega naročila, ki jo je sestavil naročnik v fazi vrednotenja in primerjave obeh ponudb.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik dostaviti ponudbeno dokumentacijo z vsemi tehničnimi opisi in tehničnimi razlagami glavnih strukturnih delov, kot so: popolnoma integralni rotor (FIR-FULLY INTEGRATED RUGEDIZED), integralno ovite lopatice (ISB-INTEGRAL SSHROUD BLADES), odpornost materiala na erozijo in napetostno korozijo, izvajalska dela za zamenjavo starih nizkotlačnih turbin in vgradnjo novih nizkotlačnih turbin. Ponudnik mora s poročilom za kupca komentirati usklajenost med predlaganimi novimi nizkotlačnimi turbinami in obstoječimi sekundarnimi sistemi.
Predlog izbranega ponudnika je, kot izhaja iz ponudbene dokumentacije obeh ponudnikov, skladnejši z zahtevami tehničnega dela razpisne dokumentacije in ponuja izboljšavo z integralno ovitimi lopaticami, v primerjavi s vlagateljem, ki ponuja nesimetrični odjem pare in prostostoječe lopatice.

Rezultati primerjave in ocene so razvidni iz spodnje tabele.


Zahteve specifikacije Odgovor izbranega ponudnika Odgovor vlagatelja
TU Rotorji morajo biti FIR Monoblok izvedbe z integralno ovitimi lopaticami
FIR Monoblok z integralno ovitimi lopaticami FIR Monoblok ... s samostoječim lopaticami v zadnjih treh stopnjah
Vpliv opreme na konfiguracijo sistemov 10 stopenj kot originalna s simetričnim odjemom pare 11 stopenj z nesimetrčnim odjemom pare
Združljivost z obstoječimi sistemi Ni sprememb Združljivost .. gre za minimalni vpliv na obratovanje (str 35 od 36).


Primerjava obeh ponudb, ki jo je opravila Državna revizijska komisija, potrjuje zaključke naročnika, ki je po zadevnem podmerilu bolje ocenil izbranega ponudnika (slednji je bil uvrščen v peti, vlagatelj pa v četrti ocenjevalni razred), saj je le-ta ponudil rešitev, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji..

V obravnavani zadevi je med strankama sporno ocenjevanje ponudb tudi po podmerilu "natančen seznam referenc".
Pregled ponudbene dokumentacije pokaže, da je naročnik v tehničnem delu razpisne dokumentacije SP-G v točki tč. 18.3.2 zapisal, da je potrebno s ponudbo dostaviti natančen izpisek referenc za obseg dela ("Required Bid deliverables are: Manufacturing experience and capabilities, including operating experiences and reference list for scope of workâ??â??").
Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika je slednji podal izpisek referenc na sliki Q-1-1, v komercialnem delu ponudbe poglavje 4.7 in v tabeli 6-6-1 & 2. Reference, ki so prikazane v tabeli 6.6-1 in 6.6-2, ne prikazujejo informacij o izvedenih izboljšanjih zmogljivostih, ki bi se nanašale samo na zamenjavo turbine.
Vlagatelj, se je na prej citirano zahtevo iz naročnikove razpisne dokumentacije odzval v poglavju 13 (Experience List) in v Tabeli 4.7 komercialne ponudbe.
Vlagatelj je prikazal kot referenco â??, 53 MW (visokotlačna HP+ in 2 nitzkotlačni LP turbini) in zelo obsežno referenčno listo, ki se nanaša na vzdrževanje obstoječih turbin ali delovne ure turbin z navlečenimi diski, sodobne izvedbe. Kot navaja naročnik, ostale predstavljene elektrarne, prikazane na straneh 24-27, še niso zamenjale zmogljivostno izboljšane turbine.

Podane reference na listah obeh ponudnikov (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) vse niso skladne s prej opisano naročnikovo zahtevo (torej se ne nanašajo na obseg dela) ter se posledično niso mogle upoštevati v postopku ocenjevanja. Vlagatelj je na primer priložil kot referenco tudi vsa vzdrževalna dela na konvencionalnih elektrarnah, kar bi pomenilo, da bi bilo potrebno ocenjevati tudi 1439 ponujenih enot izbranega ponudnika. Za potrebe evaluacije so bile upravičeno izključene reference, ki niso skladne z naročnikovo zgoraj opisano zahtevo iz točki tč. 18.3.2 razpisne dokumentacije, in sicer bodisi po tipu elektrarne, nuklearne (PWR ne BWR), po vrsti dela, po sami zamenjavi ali zamenjavi z zvišano močjo, itdâ??
Izbrani ponudnik je oddal primerno listo za obseg dela (FIR, ISB) v Tabeli 6.6.-1 & 2, medtem ko ni podal dejanskih zvišanj moči za japonske elektrarne. Vlagatelj je sicer oddal obsežnejšo referenčno listo, ki vključuje vsa dela vlagatelja v zvezi s turbino, vendar se vsa dela ne nanašajo na predpisani obseg del iz razpisne dokumentacije. Naštevanje elektrarn, kjer je vlagatelj že posloval, pa ni zadoščalo naročniku, ki je dodatno pregledal tudi poročilo EPRI TR-106230 "Main Turbine Performance Upgrade Guideline" (Priloga 1), kjer so podane informacije v zvezi z izboljšavami na â?? nizkotlačnih turbinah s 44in lopaticami (str. 3-9). Iz poročila je razvidno, da je vlagatelj leta 1987 zamenjal samo 2 nizkotlačni turbini na elektrarni Ct.Yankee 1, primerljivi s turbino naročnika. Ena od ponudb z navlečenimi diski pa je bila takoj zavrnjena (str. 4-8). Naročnik je pojasnil, da je bil na podlagi obsežnejše skupne referenčne liste in izpolnitev zahtev vlagatelj ocenjen bolje kot izbrani ponudnik.

Kar se tiče ocenjevanja po podmerilu "uspešno obratovanje po zamenjavi", je Državna revizijska komisija vpogledala v obe ponudbi in razpisno dokumentacijo v točki 18.3.3, kjer je naročnik zapisal, da mora ponudnik dostaviti natančen opis z izračuni (če je primerno), kako, zakaj in kje so bile izvedene takšne izboljšave (dvig moči elektrarne na osnovi večjega izkoristka turbine). Hkrati mora, za utemeljitev takšnih zahtev, posredovati informacije o dejanskih proizvodnih izboljšavah v drugih nuklearnih elektrarnah, ki so podobne naročnikovi.
("The Bidder shall identify and provide below required Bid Documentation with all technical descriptions - Maximum offered Mwe with MW Breakdown structure and technical explanations for major design features as: FIR, ISB, material resistance to E/c and prone to SCC, services, required to replace the existing degraded low pressure turbines and install New LP Turbines. The Bidder shall comment via a report to the Purchaser the compatibility between proposed New LP Turbines" and existing B.O.P. systems and Integration shall be shown").
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v slednjo vključil referenco â??, obe: visokotlačna in nizkotlačne turbine so bile zamenjane. Prispevek 40 MWe pripada turbinam. Ostale japonske reference so po mnenju naročnika zadovoljive in so zadostile garantirano izboljšanje zmogljivosti, diagram toplotne sheme za Krško KA3-0028-1 odraža dodatnih 18MWe za osnovno ponudbo. V točki (6.6) ponudbe je izbrani ponudnik ponovno izpostavil â?? II kot referenčno zamenjavo, kjer so bile 44" lopatice zamenjane z 49" rotirajočimi lopaticami zadnje stopnje nizkotlačne turbine (prav tako 1500 vrt/min). 40 MW za 1 visokotlačno (HP) + 3 nizkotlačne (LP) turbine.

Iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je slednji na več mestih v ponudbi navedel referenco â??(za nesimetričen odjem, za referenco uporabljenih dolžin lopatic 53in). in zelo obsežno referenčno listo, ki se nanaša na vzdrževanje obstoječih turbin ali delovne ure turbin z navlečenimi diski, sodobne izvedbe. Kot ugotavlja naročnik ostale predstavljene elektrarne (prikazane na straneh 24-27) še niso zamenjale zmogljivostno izboljšane turbine. Izbrani ponudnik tudi ni prikazal podatka o doseženem povečanju zmogljivosti. Naročnik je za manjkajoči podatek našel informacije v Nucleonics Week, 26. junij, str. 6, kjer je zapisano, da zamenjava turbine v Almarazu ni dosegla pričakovanega povečanja moči za 53,4 MWe, kolikor je garantiral vlagatelj (â??.".results of reference tests on Almaraz-1, which received the new high-and low-pressure turbine parts in June-September 1996, showed that the new power raiting fell short of the 53,4 megawatts electric guaranteed by Siemens. Modifications were made to unit 2 before its uprate, which was just completed, but reference tests showed is gained only 44 MWâ??.").
Ker je izbrani ponudnik po obravnavanem podmerilu, na podlagi podatkov s katerimi je razpolagal naročnik, izkazal boljšo usposobljenost, je bil posledično ocenjen bolje od vlagatelja.

Državna revizijska komisija je preverila tudi ocenjevanje po podmerilu "zahteva za merjenjem/inšpekcijo obstoječe turbine". Naročnik je v zvezi s tem v razpisno dokumentacijo (Tehnična specifikacija tč. 18.3.12) zapisal, da mora ponudnik razložiti vse zahteve po dodatnih merjenjih in testiranjih turbine v â??. Če bo potrebno, se lahko organizirajo natančne meritve med remontom v letu 2003. Izvedba zamenjave nizkotlačnih turbin je načrtovana za čas remonta 2005.

Pregled obeh ponudb pokaže, da je izbrani ponudnik zahteval, da se mu omogočijo meritve v remontu 2003, ko bi ekipa (6-12) ljudi v enem tednu izvršila: meritev dimenzij za izdelavo turbine in preveritev celotnega stanja turbine. Vlagatelj je odgovoril, da meritve in/ali preverjanje stanja turbine niso potrebne..
Kot izhaja iz dokumentacije bo dejanska zamenjava turbin potekala v remontu leta 2006, ker zaradi daljšega gorivnega cikla - 18 mesecev - remonta v letu 2005 ne bo. To dejstvo pomeni zamik izvedbe, vendar ne vpliva na izvršitev projekta. Ker je izbrani ponudnik želel izvesti dodatne meritve v remontu 2003 (6-12 ljudi en teden z zahtevo za pomoč s strani naročnika), vlagatelj pa ne (vlagatelj je zapisal, da meritve niso potrebne in da pri tem ne potrebuje naročnikove pomoč), je bil izbrani ponudnik ocenjen slabše od vlagatelja. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je bil izbrani ponudnik ocenjen slabše, kljub temu, da je naročnik zapisal, da meritve izbranega ponudnika ne vplivajo na že odobreni plan izvedbe remonta v letu 2003 in da bo slednji izvedel meritve in snemanja v nočnem času ter navkljub dejstvu, da je naročnik zapisal, da je "preverjanje situacije s turbino zelo pomembno zaradi erozijskega/korozijskega procesa, ki poteka v nuklearni elektrarni".

Na koncu je Državna revizijska komisija preverila ocenjevanje po zadnjem izmed izpodbijanih podmeril, to je po podmerilu "čas izdelave".
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik v točki 31.0. tehničnih specifikacij zapisal. "Zahtevani rok dobave je 28 mesecev". Ponudbena dokumentacija obeh ponudnikov pokaže, da je izbrani ponudnik ponudil 32 mesečni rok izdelave, vlagatelj pa 25 mesečni rok izdelave. Kljub temu, da je naročnik ocenjevanje (izbrani ponudnik je bil uvrščen v četrti, vlagatelj pa v peti ocenjevalni razred) utemeljil s pojasnilom, "da sta bila v procesu pojasnjevanja pred oddajo ponudb oba ponudnika seznanjena, da je prišlo do zamika planirane zamenjave" in je zato izbrani ponudnik prilagodil plan izdelave na novo situacijo, vlagatelj pa je obdržal prvotni plan, pa Državne revizijske komisije v ocenjevanje po predmetnem podmerilu ni prepričal. Če bi se namreč naročnik dosledno držal načina uporabe obravnavanega podmerila, bi moral vlagatelja glede na to, da je ponudil krajši rok izdelave (torej več kot je zahtevala razpisna dokumentacija), uvrstiti v šesti ocenjevalni razred. Vendar pa slednje (kot se bo izkazalo iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) ni vplivalo na izbiro najugodnejšega ponudnika in/ali na (končni) vrstni red med njima.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi pa je Državna revizijska komisija zgolj zaradi podkrepitve zgoraj navedenega ocenjevanja sledila vlagateljevemu zahtevku za revizijo pri ocenjevanju pri tistih štirih (izpodbijanih) podmerilih, kjer so bile točke po njenem prepričanju podeljene "mejno" (kar pomeni, da bi bil lahko vlagatelj ocenjen tudi bolje in/ali izbrani ponudnik slabše), bodisi zato, ker je bil vlagatelj za skoraj 20% višjo ponudbeno ceno uvrščen kar za tri razrede nižje od izbranega ponudnika, bodisi iz razloga, ker jo obrazložitev naročnika ni povsem prepričala (pri podmerilu "natančen seznam referenc je bil vlagatelj, kljub ponujenemu, veliko bolj obsežnemu seznamu referenc uvrščen le za en ocenjavalni razred višje od izbranega ponudnika, pri podmerilu "čas izdelave" je bil vlagatelj, klub temu, da je ponudil krajši čas izdelave od zahtevanega uvrščen le v peti ocenjevalni razred) in nenazadnje iz razloga, ker je naročnik za s strani izbranega ponudnika ponujeno referenco â?? pridobil potrdilo elektrarne â?? v zvezi z uspešno izvedbo zamenjave turbine in glede doseženih parametrov (potrdilo je bilo posredovano Državni revizijski komisiji dne 26.02.2003), glede vlagateljeve reference â?? pa se je zadovoljil zgolj z informacijo iz časnika "Nucleonics week". Pri tem je Državna revizijska komisija upoštevala s strani naročnika vnaprej predviden način ocenjevanja (to je razvrščanja ponudnikov v osem ocenjevalnih razredov in/ali podeljevanja točk od vključno 0 do 7 točk) in ugotovila, da četudi bi vlagatelj prejel 4 točke pri podmerilu cena (naročnik ga je ocenil s tremi) in če bi izbrani ponudnik pri podmerilu "natančen seznam referenc" prejel le 3 točke (in ne 4 točk, kot mu jih je podelil naročnik) in če bi vlagatelj po podmerilu "uspešno obratovanje po zamenjavi" prejel 5 točk (in ne prvotno prejetih 4) ter če bi vlagatelj pri podmerilu "čas izdelave" prejel 6 točk (naročnik ga je ocenil s 5) se vrstni red med obema ponudnika še vedno ne bi spremenil. Tudi v tem primeru bi bil v skupnem seštevku po vseh merilih in/ali podmerilih še vedno boljši izbrani ponudnik, ki bi tako prejel 99,92 točk, vlagatelj pa 93,36 točk.

Čeprav je vlagatelj, od skupaj dvajsetih podmeril, kar pri sedmih podmerilih upravičeno prejel več točk od izbranega ponudnika (pri sedmih podmerilih sta bila oba ponudnika ocenjena z enakim številom točk), izbrani ponudnik pa le pri šestih, je na skupno oceno po vseh merilih in/ali podmerilih (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) odločilno vplivalo dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba bistveno dražja, in sicer za 6.300.000,00 EUR, kar pa je glede na utež, ki jo je naročnik pripisal podmerilu "cena" (50% utež) in katero se je vrednotilo v okviru merila "cena in komercialna merila" (s 40% ponderjem) vplivalo na odločilno razliko v korist izbranega ponudnika. Navedenega ni mogla spremeniti niti (v prejšnjem odstavku) opisana simulacija ocenjevanja (v tem primeru je izbrani ponudnik bolje ocenjen od izbranega ponudnika le še po petih podmerilih), ki jo je opravila Državna revizijska komisija, kar gre, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, (zopet) pripisati dražji vlagateljevi ponudbi.

Državna revizijska komisija še opozarja, da tvorijo podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili v skladu z ZRPJN (prvi odstavek 12. člena) vloženi in/ali postavljeni pravočasno. Po prejemu odločitve o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni.
Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Smiselno enako velja za dokaze oziroma njihovo predložitev organu, ki odloča o zahtevku za revizijo. Izpostaviti namreč velja, da naročnik in Državna revizijska komisija odločata o utemeljenosti (istega) zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija o istem zahtevku za revizijo ne more odločiti na podlagi drugačnega dokaznega gradiva, kot odloča naročnik.
Glede na zgoraj zapisano se Državna revizijska komisija ni izrekala o vseh (pre)ostalih navedbah, ki jih je vlagatelj podal (šele) v "zahtevi za nadaljevanje revizije postopka oddaje javnega naročila".

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe sprejeta na podlagi objektivno preverljivega postopka primerjave in ocenjevanja obeh ponudb, v okviru presoje utemeljenosti navedb v zahtevku za revizijo. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne