018-013/03

Številka: 018-13/03-22-150

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo računalniške opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

1. Razveljavi se sklep naročnika o zavrženju z dne 03.01.2003, št. 5/22-1/1-03.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.06.2002 sprejel sklep št. 45/B, št. 5-3/7034/1-02 o začetku postopka oddaje javnega naročila v skladu s 84. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) za nabavo računalniške opreme za potrebe â??, zaradi povečanja obsega obstoječih kapacitet.

Naročnik je dne 05.08.2003, z dokumentom, št. 5/3-70347/3-02, v skladu s 23. členom ZJN-1 in v skladu s 84. členom ZJN-1 povabil podjetje â?? in podjetje â??, k oddaji ponudb za navedeni javni razpis.

Naročnik je dne 03.09.2002, izvedel odpiranje ponudb.
Naročnik je dne 24.09.2002, sprejel sklep št. 5/3-7034/9-02, o oddaji javnega naročila v skladu s 84. členom ZJN-1. Izbrana ponudnika sta â?? in â?? (v nadaljevanju: izbrana ponudnika).
Naročnik je dne 08.11.2002, objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. Ob- â??, obvestilo o oddaji naročila za nabavo računalniške opreme, ki je bilo oddano zgoraj omenjenima izbranima ponudnikoma.

Vlagatelj je dne 11.11.2002, naročniku podal zahtevo po informacijah o izvedenem javnem naročilu oziroma nameravanem javnem naročilu v povezavi z javnim naročilom "aplikacijski in web strežniki ter oprema za visoko razpoložljivost sistemov". V zahtevi je zapisal, da skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 prosi, da mu naročnik pojasni, ali je omenjeno javno naročilo, ki je bilo s strani Državne revizijske komisije v celoti razveljavljeno, ponovil, ali pa je morda nabavo izvedel po kakšnem drugem postopku, da je skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 ponudnik, ki je imel interes za dodelitev naročila, da je zatorej aktivno legitimiran in da ima zato pravico pridobiti podatke o izvedenem javnem naročilu.

Naročnik je, dne 04.12.2002, izdal informacijo o izvedenem javnem naročilu oz. nameravanem javnem naročilu, št. 5/22-14034/1-02, v kateri je zapisal, da ponudniki v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 lahko pridobijo o izvedenih javnih naročilih samo tiste podatke, ki so bili objavljeni dne 08.11.2002, v uradnem listu RS, št. 94, pod št. Ob- 80557. Drugih podatkov ponudniki, ki niso sodelovali v postopku izvedbe javnega naročila, po mnenju naročnika ne morejo pridobiti.

Vlagatelj je dne 11.12.2002, vložil zahtevek za revizijo zaradi kršitve 84., 4., 5., 6. in 7. člena ZJN-1.
V obrazložitvi navaja, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da je aktivno legitimiran. Nadalje je navedel, da je naročnik evidentno in naklepno izvedel postopek oddaje javnega naročila v skladu z 84. členom ZJN-1, čeprav je vedel, da zato niso izpolnjeni pogoji, sicer ne bi pridobil dveh ponudb, ki jih 84. člen ZJN-1 ne predvideva.
Vlagatelj je zahteval, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi očitane kršitve, ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, objavljenega pod št. Objave Ob-80557. Nadalje zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je sklenjena pogodba nična ter da morata stranki sanirati stanje, kot je bilo pred oddajo javnega naročila (130. člen ZJN-1). Vlagatelj iz razloga ničnosti zahteva tudi vrnitev vsega, kar je stranka že izpolnila. Obenem zahteva tudi vpogled v celotno dokumentacijo oddaje javnega naročila, da bo lahko uveljavljal odškodnino za neposredno škodo, ki jo je utrpel zaradi nezmožnosti posredovanja pri poslu. Poleg tega pa predlaga, da se poda predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške za naročnika in odgovorne osebe zaradi kršitve 1. točke prvega odstavka 131. člena, 3. točke prvega odstavka 131. člena, 4. točke prvega odstavka 131. člena.


Naročnik je, dne 03.01.2003, izdal sklep št. 5/22-1/1-03, s katerim je zahtevek vlagatelja na podlagi 12. in 13. člena ZRPJN kot prepoznega zavrgel.
V utemeljitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj vložil zahtevek prepozno, saj je po določitvi o dodelitvi naročila določen subjektivni rok, ki je osem dni. Objava podatkov o izidu v uradnem listu bi bila po mnenju naročnika lahko okoliščina za določitev objektivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo za tiste aktivno legitimirane, ki niso prejeli obvestila. Naročnik je zapisal, da ima na podlagi 9. člena ZRPJN upravičenje za vložitev zahtevka oziroma aktivno legitimacijo oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda. Kumulativno morata biti izpolnjena torej oba pogoja.
Naročnik je nadalje navedel, da je bilo javno naročilo za izbiro najugodnejšega ponudnika za javni razpis "računalniška oprema", izpeljano na podlagi 84. člena ZJN-1, saj je šlo za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali instalacij in bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročalo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Takšno javno naročilo pa sme naročnik oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Poleg tega je vlagatelj vložil v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN pomanjkljiv zahtevek, saj ni predložil potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 09.01.2003, zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevku je navedel, da je naročnik dolžan v primeru, da vloga ni popolna, sladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnika pozvati k dopolnitvi vloge, česar pa naročnik ni storil.
Vlagatelj je nadalje navedel, da naročnik pravilno ugotavlja, da je osemdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka subjektivni rok in da mora torej vlagatelj vložiti zahtevek v osmih dneh od dne, ko je bil seznanjen s predmetom javnega naročila. Vlagatelj trdi, da je to tudi storil, saj je v osemdnevnem roku od objave zahteval dodatne informacije (obrazložitev vsebine javnega naročila), ki mu jih naročnik ni hotel posredovati (je zavrnil prošnjo) - sicer bi zahtevek vložil takoj, zato je po prejemu zavrnitve dostopa do informacij to storil v osmih dneh, torej pravočasno. Vlagatelj je tudi navedel, da je aktivno legitimiran ter predložil dokazilo o vplačani taksi.
Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov za pripravo zahtevka (4 delovne ure po uradni objavljeni tarifi vlagatelja v skupnem znesku 100.000,00 SIT) ter zahtevo za povrnitev plačane takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, dne 16.01.2003, z dokumentom št. 5/22-487/1-03, odstopil omenjeni zahtevek in vso dokumentacijo ob omenjenem zahtevku Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila in ki je sodelovala v predhodnih razpisih naročnika ob primerljivih predmetih javnega naročanja, v skladu z 9. členom ZRPJN oseba, ki ima interes za dodelitev naročila in ki bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je morala najprej odgovoriti na vprašanje v kakšnem roku je mogoče vložiti zahtevek za revizijo v postopku s pogajanji brez predhodne objave in ali je zahtevek za revizijo v obravnavanem primeru vložen pravočasno.
ZRPJN določa v prvem odstavku 12. člena, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. ZRPJN sicer neposredno ne ureja roka za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave in v primeru, ko oseba, ki ima aktivno legitimacijo, ni prejela odločitve naročnika. Državna revizijska komisija zato opozarja na smiselno uporabo določila prvega odstavka 12. člena ZRPJN.
"Po odločitvi o dodelitvi naročila pa je določen subjektivni rok, osemdnevni rok se računa od trenutka, ko je upravičena oseba prejela obvestilo. Za posamezne ponudnike se lahko rok izteče različno, če so obvestila prejeli različno. Za tiste, ki ne prejmejo obvestila, roka ni mogoče določiti enako, saj ne prejmejo obvestila.
Če po preteku osemdnevnega roka od prejema obvestila ni vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik sklene pogodbo o dodelitvi naročila oziroma mora biti "znan" rok, ko lahko sklene pogodbo. Naročnik mora osnovne podatke o izidu objaviti v Uradnem listu v 14 dneh (42. člen), a ZJN-1 s to objavo ne povezuje pogojev za sklenitev pogodbe (vsaj izrecno ne). Objava podatkov o izidu v Uradnem listu bi lahko bila okoliščina za določitev objektivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo za tiste aktivno legitimirane, ki niso prejeli obvestila. Obenem pa bi taka ureditev podaljševala rok, ko je po izbiri mogoče skleniti pogodbo o dodelitvi naročila. Če naročnik ne bi objavil osnovnih podatkov o izidu v Uradnem listu, bi bil začetek roka še vedno nedoločljiv. Ker ZRPJN izrecno določa rok za vložitev zahtevka za revizijo in poudarja načelo hitrosti, se podaljševanje roka za vložitev zahtevka ne zdi ustrezno. Zato bi bila smiselna razlaga, da z iztekom zadnjega subjektivnega roka poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo tudi za tiste sicer aktivno legitimirane osebe, ki niso prejele obvestila o dodelitvi naročilaâ??." (glej komentar zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, dr.Vesne Kranjc, str.73)

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru naročnik â?? objavil v uradnem listu RS, št. â??, pod št. Ob-â??, obvestilo o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je vlagatelj lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila v trenutku, ko je bilo to dejstvo uradno objavljeno (v uradnem listu).To je bil dan, ko je vlagatelj prvič lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila.

Kot je bilo navedeno je vlagatelj zahtevka za revizijo dne 11.11.2002 zahteval od naročnika informacije o izvedenem javnem naročilu. Na vlagateljevo zahtevo je naročnik odgovoril dne 04.12.2002, v dopisu in zapisal, da lahko ponudnik o izvedenem javnem naročilu pridobi le tiste podatke, ki so bili objavljeni v uradnem listu. Obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila pa je bilo objavljeno v uradnem listu RS, št. â?? z dne â??.
Iz zapisanega izhaja, da je v obravnavanem postopku mogoče šteti, da je subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči dne 04.12.2002, ko je vlagatelj od naročnika prejel pravno relevantne informacije o predmetnem javnem naročilu. Takšna ugotovitev je po mnenju Državne revizijske komisije tudi v skladu z namenom prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Nenazadnje, pa takšna rešitev izhaja tudi iz obrazložitve predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A), ki je bil objavljen v poročevalcu Državnega zbora, št. 29, dne 19.03.2002, in kjer je predlagatelj zakona ob obravnavi 12. člena ZRPJN-A, zapisal naslednje:
"Zakonsko ne-reguliran ostaja rok za vložitev zahtevka za revizijo po dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave. To seveda ne pomeni, da zakon vložitve zahtevka v teh primerih ne omogoča. Nasprotno, naročnik mora dejstvo oddaje naročila tudi v takšnem postopku objaviti v Uradnem listu. Zaradi tega bo desetdnevni rok praviloma začel teči od dneva objave. Ker pa gre v primeru teh postopkov za veliko možnih variacij postopka, tukaj navedenega ni mogoče zapisati v kategorično normo, saj bi le-te zaradi možnih variacij nujno potrebovala vrsto (pa še to zgolj eksemplifikativno) navedenih izjem. Zato je predlagatelj očitno ocenil, da naj se vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo po dodelitvi javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ugotavlja v vsakem primeru posebej." (stran 26 in stran 27)."

Glede na dejstvo, da se ZRPJN v tem členu z novelo ni spremenil je po mnenju Državne revizijske komisije smiselno citirani člen razsojati v skladu z zapisanim.

Državna revizijska komisija opozarja, da bi drugačna rešitev pomenila, da se ponudniku ne zagotovi pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila in da bi bil s tem kršen 1. člen ZRPJN in tudi 3. člen ZRPJN, ki določa temeljna načela javnega naročanja.

Glede na navedeno je potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik naj v nadaljnjem postopku odloči o zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročnika tudi opozarja, da je dolžan v skladu z določili ZRPJN odločiti tudi o vlagateljevem zahtevku o povračilu stroškov in povrnitvi vplačane takse v nadaljevanju postopka.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??