018-007/03

Številka: 018-7/03-23-372

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo zaščitnih čevljev in zaščitnih rokavic in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nabavo zaščitnih čevljev in zaščitnih rokavic, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, in sicer v delu: sklop 4. čevlji - povišani zimski delovni brez zaščitne kapice.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.09.2002 sprejel sklep, št. 1.-1180/02, o ponovitvi postopka oddaje javnega naročila na podlagi 21. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) za nabavo zaščitnih čevljev in zaščitnih rokavic.

Naročnik je v Uradnem listu RS, â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za dobavo zaščitnih rokavic in zaščitnih čevljev; in sicer po sklopih:
- sklop 1. čevlji - nizki brez zaščitne kapice z grobim podplatom,
- sklop 2. čevlji - nizki brez zaščitne kapice z lažjim podplatom,
- sklop 3. čevlji - visoki delovni z zaščitno kapico,
- sklop 4. čevlji - povišani zimski delovni brez zaščitne kapice,
- sklop 5. čevlji - povišani letni delovni brez zaščitne kapice,
- sklop 6. rokavice kratke usnjene,
- sklop 7. rokavice zimske kratke usnjene.

Naročnik je izvedel javno odpiranje ponudb, dne 14.10.2002. Ugotovil je, da je pravočasno prispelo 8 ponudb, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 14.10.2002.

Naročnik je na podlagi 78. člena ZJN-1, dne 25.11.2002, izdal obvestila o oddaji javnega naročila. Naročilo je oddal:
- sklop 1 - čevlji nizki brez zaščitne kapice: â?? ( dokument, št. 1-1615/02);
- sklop 2 - čevlji nizki brez zaščitne kapice z lažjim podplatom: â?? (dokument, št. 1.-1616/02);
- sklop 3 - čevlji visoki delovni z zaščitno kapico: â?? (dokument, št. 1-1617/02);
- sklop 4 - čevlji - povišani zimski delovni brez zaščitne kapice: â?? (dokument, št. 1-1618/02);
- sklop 5 - čevlji - povišani letni delovni brez zaščitne kapice: â?? (dokument, št. 1-1619/02);
- sklop 6 - Rokavice kratke usnjene - â?? (dokument, št. 1-1620/02);
- sklop 7 - Rokavice zimske kratke usnjene - â?? (dokument, št. 1-1621/02);

Vlagatelj je dne 03.12.2002 zahteval obrazloženo obvestilo o izbiri ponudnika za sklop 3. - čevlji visoki delovni z zaščitno kapico in sklop 4. - čevlji povišani zimski delovni brez zaščitne kapice.

Naročnik je podal dne 10.12.2002, z dokumentom št. 1.1722/2002, na podlagi 79. člena ZJN-1, obrazloženo obvestilo.

Vlagatelj je dne 19.12.2002, vložil zahtevek za revizijo. V njem je navedel, da vlaga zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in sicer zoper sklop 3. (čevlji visoki delovni z zaščitno kapico) in zoper sklop 4. (čevlji povišani zimski brez zaščitne kapice).
Vlagatelj je zapisal, da na podlagi točkovanja po merilih za izbor na javnem razpisu meni, da so podane kršitve v sledečih točkah.
Za sklop 3. je vlagatelj zapisal, da ob vprašanju primernosti in ustreznosti certifikata za ocenitev izdelave meni, da je komisija naredila napako pri pregledu certifikata. Ponujeni čevlji â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 3.) imajo ustrezno ojačano kapico, kot to zahteva razpisna dokumentacija, vlagatelj pa dvomi, da ima to usklajeno s certifikatom, ki ga je predložili. Zaradi navedenega meni, da ponujeni artikel ne ustreza certifikatu in da s tem zavaja naročnika. Vlagatelj predlaga, da komisija še enkrat preveri podatke, ki morajo biti vpisani v certifikat in razvidni iz same slike (ustrezno ojačanje v predelu kapice).
Za sklop 4. je vlagatelj navedel, sklicujoč se na Poročilo, št. 96/02 o presoji ustreznosti obutve, da se nikakor ne more strinjati s strokovnim pregledom poznavalca čevljarskih materialov, načina izdelave, stroke in obutve na sploh, z rezultati, ki jih je podal.
Za izdelavo je zapisal, da v kolikor se je ocenjevala kvaliteta, da se čevelj izbranega ponudnika ne more primerjati ne z vlagateljevim čevljem, kakor tudi ne s čevljem podjetja â??. Sam način izdelave, debeline vgrajenih materialov, način vgrajevanja membrane se po vlagateljevem mnenju ne more primerjati. Vlagatelj je zapisal, da se med seboj lahko primerjajo samo čevlji enakega načina izdelave, zato meni, da ni razloga, da se naročnik vrača za deset let nazaj, ko pa je bil zadnji dve leti dober čevelj Planike in njim podobni artikli.
Vlagatelja zanima tudi po kakšnih metodah so testirali usnje, membrane, podplate in če je vse te teste oziroma rezultate možno dobiti na vpogled.

Ob vprašanju udobnosti vlagatelja zanima po kateri metodi preizkušanja so preverjali udobnost čevljev. Pri ocenjevanju trajnosti vlagatelj opozarja na velike razlike pri točkovanju. Vlagatelj zapiše, da je iz tabele razvidno, da je kljub temu, da ima nekdo vstavljeno membrano, Vibram podplat, treking izdelavo (najdražji način izdelave) pri sami izdelavi in udobnosti, da se posamezni ponudniki razlikujejo v 1, 2 ali 3 točkah, medtem ko pri trajnosti prihaja do ogromnih razlik, vse tja do 7 točk.Vlagatelju se postavlja vprašanje na kakšen način in po kakšni metodi se je ocenjevalo in prosi za rezultate tega ocenjevanja.
Zanima ga tudi zakaj se pri vzorcu 2 omenja atestirana membrana pri vzorcu 3 pa ne - oba pa imata certifikat EN 347. Vlagatelj tudi zapiše, da zelo težko razume podatek, da ima šivan čevelj pri nošnji boljšo pregibnost kot treking čevelj in zato zahteva test o pregibnosti.

Ob koncu vlagatelj navaja, da so â?? kljub nedokončanemu razpisu in nepodpisanim pogodbam že začele naročati čevlje. Vlagatelj trdi, da v skladišča prihajajo čevlji, ki sploh ne odgovarjajo razpisanim zahtevam naročnika. Vlagatelj naproša Državno revizijsko komisijo, da vzame en par čevljev, ki so naključno izbrani iz naključnega skladišča naročnika. Ta čevelj naj se nato testira in primerja z zahtevano ustreznostjo.
Vlagatelj tudi zapiše, da dvomi o ustrezni usposobljenosti osebe, ki je podala poročilo podjetja â?? in naprošajo Državno revizijsko komisijo , da preveri podatke o ustrezni usposobljenosti navedenega laboratorija in gospoda .... Vlagatelj še zapiše, da če neko podjetje ne more izdajati certifikatov, da take certifikate tudi precej težko zavrne, saj ni mednarodno priznana institucija za pregled čevljev.

Naročnik je dne 16.01.2003, izdal sklep, št. 1.92/2003, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil.
Zapisal je, da je na zahtevo ponudnika že pri odpiranju ponudb preverjal certifikate za sklop 3 in pri tem ugotovil da so certifikati ustrezni (zabeležka v zapisniku), da pa je kljub temu še enkrat preveril certifikat izbranega ponudnika in da potrjuje, da certifikat izbranega ponudnika vsebuje vse potrebne podatke o jeklenem ojačanju v predelu kapice. Zato naročnik ocenjuje, da je dvom ponudnika v tem delu neutemeljen.

Glede pripomb glede strokovnega pregleda ponujenih vzorcev za sklop 4, je naročnik zapisal, da je pripombe ponudnika na poročilo o presoji ustreznosti obutve posredoval podjetju â?? in ga prosil za natančnejšo obrazložitev poročila št. 96/02 o presoji ustreznosti obutve. V obrazložitvi, ki jo je prejel naročnik, navedeno podjetje navaja, da je pregled in oceno vzorcev opravil zunanji sodelavec, poznavalec obutve in obutvene industrije, glede na namen uporabe in zahteve v razpisni dokumentaciji. V razpisni dokumentaciji ni navedeno, da se kakovost izdelka podkrepi s certifikatom, isto velja za dodatno membrano za izboljšanje vodo-neprepustnosti, ki je le zaželena. V tem smislu naročnik navaja, da je na podlagi organoleptičnega pregleda sledi ugotovil, da razpisanim zahtevam za kakovost ustrezajo vsi vzorci in sicer vsak na svoj način. Glede na zahteve, vgrajen material in izdelava, je vzorec ponudnika 1 brezhiben in ustreza razpisnim pogojem. Vzorcem ponudnikov 2 in 3 pa se očita preozka peta, pri vzorcu ponudnika 3 pa celo celi podplat. Vzorec ponudnika 1 ima širok podplat, kar je dobro za nogo uporabnika glede na namembnost. Strinjajo se, da je obutev s treking izdelavo čedalje bolj pogosto videti v hribih, zlasti ob vikendih, malo manj pa na tirih, pragovih, nasipih ob progi in v delavnicah.
Kar se tiče trajnosti kot elementa ustreznosti artikla so mnenja, da je lepljen in prešit čevelj bolj trajen kot samo lepljen čevelj. Čevelj z ozkim podplatom je tudi bolj izpostavljen deformaciji, kar vpliva na trajnost. Ponudnik 3 je ponudil vzorec z nagrbančenim usnjem, torej z lepotno napako. Navadno se tak vzorec takoj izloči zaradi zmanjšanja rizika pri kasnejših dobavah.
Naročnik je zapisal, da meni, da je obrazložitev ocene pregledanih vzorcev ponudnikov za sklop 4, ki ga je opravilo mednarodno podjetje za kakovost â?? dovolj utemeljena, da očitke ponudnika zavrne.
Naročnik je tudi potrdil, da je v mesecu decembru naročil, pri cenovno najugodnejšemu ponudniku, del razpisane količine čevljev - povišanih zimskih delovnih brez zaščitne kapice, zaradi nujne oskrbe.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika z dopisom, z dne 20.01.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, dne 24.01.2003, z dokumentom 1.7.-355/R, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo in dokumentacijo za predmetno oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-7/03-23-161, z dne 03.02.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 05.02.2003, poslal z dokumentom št. 1.7.529/vm, dodatna pojasnila in zahtevano dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-7/03-23-171, z dne 06.02.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala dodatno dokumentacijo v povezavi z 11. členom ZRPJN, ki jo je naročnik posredoval z dopisom, št. 1.7. 584/vm.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop 3. in sklop 4., v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija glede navedbe vlagatelja ob sklopu 3., ko je zapisal, da ob vprašanju primernosti in ustreznosti certifikata za ocenitev izdelave meni, da je komisija naredila napako pri pregledu certifikata in da ponujeni čevlji izbranega ponudnika za sklop 3. imajo ustrezno ojačano kapico, kot to zahteva razpisna dokumentacija, dvomi pa vlagatelj, da ima to usklajeno s certifikatom, ki so ga predložili. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da ponujeni artikel ne ustreza certifikatu in da s tem zavaja naročnika. Vlagatelj predlaga, da komisija še enkrat preveri podatke, ki morajo biti vpisani v certifikat in ki so razvidni iz same slike (ustrezno ojačanje v predelu kapice).
Ob vsem zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj vlagateljev dvom, da izdelek ne ustreza zapisu na certifikatu ne zadošča. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil svojega dvoma, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Zato je zaključiti, da zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na sklop 3. čevlji - visoki delovni z zaščitno kapico, ni utemeljen.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila nadalje preverila navedbe vlagatelja za sklop 4. čevlji - povišani zimski delovni brez zaščitne kapice, ki se nanašajo na nestrinjanje z ocenjevanjem in strokovnim pregledom čevljev.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, kjer je naročnik (stran 10) kot eno izmed meril določil:
" A. USTREZNOST ARTIKLA 45. točk
Komisija ocenjuje vzorec: izdelavo, udobnost ter trajnost izdelka glede na pogoje uporabe.
- Izdelava do 15. točk
(estetski videz, material, šivi, fleksibilnost, ter pri čevljih podplati in izdelava jezika).
- Udobnost do 15. točk
- Trajnost izdelka glede na pogoje uporabe do 15. točk".

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-7/03-23-161, z dne 03.02.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN med drugim od naročnika zahtevala tudi dodatno pojasnilo za merilo A. "ustreznost artikla", in sicer, da ji natančno pojasni sistem dodeljevanja točk za navedeno merilo oziroma vsa tri podmerila (izdelava, udobnost in trajnost) in da natančno pojasni za vsakega od ponudnikov, kako in zakaj mu je dodelil število točk, kot je razvidno iz ocenjevalnega lista. Glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji naročnik ni postavil načina ocenjevanja za navedeno merilo, je Državna revizijska komisija od njega zahtevala pojasnilo, na kakšen način se je ocenjevalo in po kakšni metodi (kar je bila tudi ena izmed navedb v zahtevku za revizijo).
Naročnik je v dokumentu, št. 1.7. 529/vm pojasnil:
"Kriterij oziroma merilo A "ustreznost artikla" se je uporabljal za tiste artikle, ki niso bili izločeni bodisi zaradi pomanjkljive oz. neustrezne dokumentacije (izjava o skladnosti in ustrezni certifikat) ali zaradi neizpolnjevanja osnovnih obveznih zahtev standarda in dodatnih zahtev.
Ocenjevanje je potekalo tako, da je na sestanku komisije, kot strokovna pomoč bil prisoten tudi varnostni inženir iz â??, ki je opravljal čevljarsko obrt. Na tem sestanku so si posamezne vzorce ogledali in podali svoje pripombe.
Na osnovi vseh navedenih informacij, je vsak član komisije (ocenjevalo je šest članov komisije) samostojno ocenil vse tri podkriterije:
- "Izdelava" se je ocenjevalo tako, da se je v primeru ko ni bilo nobene pripombe (estetski videz, material, šivi, fleksibilnost, podplati in izdelava jezika), vzorec ocenil s 15 točkami. V kolikor je posamezni član komisije pripombe imel, je subjektivno ocenil njihovo pomembnost in temu ustrezno znižal oceno.
- "Udobnost" se je ocenjevalo enako kot prejšnji s tem, da se je poseben poudarek, dalo tudi dodatno želenim zahtevam, za posamezen artikel (vodoneprepustnost, energijska absorpcija v petnem delu, termo izolativnost). Vzorec, ki je izpolnjeval vse zahteve je bil ocenjen s 15 točkami, v kolikor posameznih zahtev ni izpolnjeval, je ocenjevalec postopal kot zgoraj navedeno.
- "Trajnost": Za posamezen artikel so v internem pravilniku določeni predvideni povprečni roki trajanja. Vzorec je bil ocenjen s 15 točkami v kolikor je glede na svoje lastnosti po mnenju posameznika zagotavljal predvideni rok uporabe, v koliko ne je bil sorazmerno nižje ocenjen.

Vsi ti podkriteriji oziroma kriteriji so se za posamezen artikel določili tako, da se je upoštevalo aritmetično povprečje vseh ocen posameznikov.".

Za sklop 4. je naročnik še zapisal, da so se vsi vzorci v tem sklopu še dodatno preverjali pri ...

Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da merilo "ustreznost artikla" oziroma podmerila (izdelava, udobnost in trajnost) kot je bilo v naprej določeno v razpisni dokumentaciji, ne samo dopušča, temveč dejansko pomeni izrazito subjektiven pristop k ocenjevanju ponudb.

Kategorije na podlagi katerih je naročnik ocenjeval ponudbe ob danem merilu so bile popolnoma nedefinirane, sporno ocenjevanje merila pa je naročniku omogočalo, da je namesto vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ocenjeval ponudbe po naknadno postavljenih subjektivnih preferencah. Dejstvo, da je naročnik ocenjeval po subjektivnih kriterijih priznava tudi sam naročnik, ko zapiše v prej omenjenem dodatnem pojasnilu: "V kolikor je posamezni član komisije pripombe imel, je subjektivno ocenil njihovo pomembnost in temu ustrezno znižal oceno.".

Drugi odstavek 50. člena ZJN-1 določa, da morajo biti merila po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

Merila torej ne smejo dopuščati subjektivnega ocenjevanja, saj tako ocenjevanje ne omogoča natančnega ovrednotenja meril, na podlagi katerih bi ponudnik vnaprej lahko objektivno ocenil in umestil svojo ponudbo v celoten sistem izpolnjevanja pogojev in meril v obravnavanem primeru.

Poleg tega Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-1 v drugem in tretjem odstavku 50. člena določa, da morajo biti merila v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena in da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabilâ??Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.

Opisana zahteva (tj. zahteva po jasnem opisu meril za izbiro, njihovega pomena in načina njihove uporabe) je v prvi vrsti namenjena zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila (zlasti v tisti njegovi fazi, v kateri je javnost sicer izključena). Po drugi strani pa ponujajo navedena določila posredno zagotovilo, da bodo vsi potencialni ponudniki obravnavani enakopravno (7. člen ZJN-1) in da bo izbira med njimi opravljena na kar je le mogoče objektivnih podlagah. Zato zakon od naročnika ne zahteva le, da javno objavi kriterije (merila in njihovo "težo"), na podlagi katerih bo izbiral najugodnejšo ponudbo, temveč mu nalaga tudi, da opiše osnovne principe, ki ga bodo vodili pri uporabi izbranih meril - tj. način njihove uporabe. Slednjega naročnik v obravnavanem primeru ni storil, zato je treba ugotoviti, da je opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe v tem smislu pomanjkljiv.

Državna revizijska komisija je pri odločanju ali je treba zaradi ugotovljene kršitve uporabiti sankcijo iz 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN morala ugotoviti ali je kršitev v konkretnem primeru takšne narave, da bi utegnila vplivati na rezultate ocenjevanja, katerim vlagatelj nasprotuje. Ob tem je Državna revizijska komisija pri presoji izhajala iz stališča, da bi bil celo takšen (delno pomanjkljiv) opis merila za izbiro, kot ga je uporabil naročnik, mogoče sprejeti - vendar le v primeru, če bi bilo iz spisovne dokumentacije mogoče nedvoumno ugotoviti objektivne podlage, na osnovi katerih je naročnik ponudbe ocenjeval (dodeljeval točke), in če bi bili rezultati ocenjevanja dokumentirani tako, da bi jih bilo mogoče objektivno preveriti. Opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe, iz katerega ni mogoče razbrati predvidenega načina uporabe meril, namreč sam po sebi ne terja (in s tem tudi ponudnikom vnaprej ne zagotavlja) objektivnega pristopa k ocenjevanju prejetih ponudb, temveč v skrajni fazi omogoča tudi njihovo subjektivno vrednotenje (tj. prilagoditev načina uporabe meril okoliščinam posameznega primera tako, da rezultati ocenjevanja prej kot na objektivnih podlagah slonijo na osebnih preferencah naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil dodeljevanja točk za merilo "ustreznost artikla" in sicer za podmerila izdelava, udobnost in trajnost izdelka glede na pogoje uporabe. Iz navedenega in iz naročnikovega opisa ocenjevanja posameznih elementov znotraj merila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje opravljeno na podlagi subjektivnega pristopa, na podlagi podmeril, ki niso bila natančno opredeljena v razpisni dokumentaciji in je zaradi tega naročnik kršil prej navedena določila ZJN-1.

Ker zgoraj opisanih kršitev ni mogoče odpraviti v tem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila za sklop 4. čevlji - povišani zimski delovni brez zaščitne kapice.

Državna revizijska komisija pa se glede na dejstvo, da samo ocenjevanje ponudb po merilu "ustreznost artikla" narekuje razveljavitev postopka oddaje javnega naročila za sklop 4. (oziroma ugoditev zahtevku za revizijo v tem delu), v nadaljevanju ni opredeljevala do ostalih vlagateljevih navedb za predmetni sklop.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-7/03-23-171, z dne 06.02.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zahtevala od naročnika še dodatno dokumentacijo v zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik kljub nedokončanemu razpisu in nepodpisanim pogodbam že začel naročati čevlje. Naročnik je glede te vlagateljeve navedbe že v sklepu, z dne 16.01.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zapisal, da je v mesecu decembru naročil pri cenovno najugodnejšem ponudniku del razpisane količine čevljev - povišanih zimskih delovnih brez zaščitne kapice.
Ob navedenem gre naročniku očitati, da je ravnal v nasprotju z določili ZRPJN, ko je nabavil določeno količino čevljev iz sklopov 3. in 4. (kar je dodatno razvidno iz prilog naročnikovega dopisa Državni revizijski komisiji, št. 1.7. 584/vm, z dne 07.02.2003), kljub temu, da je bil vložen v zakonitem roku zahtevek za revizijo, ki ima, kot določa ZRPJN suspenzivni učinek. Prvi odstavek 11. člena ZRPJN določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Suspenzivni učinek vloženega zahtevka je smiseln zaradi zagotovitve varstva vlagatelja zahtevka, saj bi v nasprotnem primeru lahko naročnik sklenil pogodbo in oddal javno naročilo kljub dejstvu, da o morebitnih kršitvah naročnika v postopku oddaje javnega naročila še ni bilo dokončno odločeno. V takem primeru bi tako vlagatelj dokončno izgubil možnost dodelitve javnega naročila, kasnejše možne sankcije zoper ravnanje naročnika pa ne bi dosegle svojega namena.

Glede na ugotovitve Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na kršitev 11. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja na možnost ravnanja v skladu s poukom o pravnem sredstvu.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne