018-267/04 Občina Ormož

Številka: 018-267/04-23-2052

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila male vrednosti za zbiranje kosovnih odpadkov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje LETNIK Saubermacher d.o.o., Spodnji Porčič 4a, 2230 Lenart (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju: naročnik) dne 02.11.2004

ODLOČILA

- Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, št. 35200-288/2004 4 17, z dne 05.09.2004.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.08.2004 sprejel sklep, št. 352-288/04 4 17, o začetku postopka oddaje javnega naročila za naročila male vrednosti, s predmetom zbiranje kosovnih odpadkov.

Iz poročila o izvedbi naročila male vrednosti, št. 35200-00288/2004 4 17, z dne 05.09.2004, izhaja, da so bile na podlagi zbiranja ponudb pridobljene tri ponudbe in sicer ponudba vlagatelja, ponudba ponudnika Čisto mesto Ptuj d.o.o., Dornavska cesta 26, Ptuj (v nadaljevanju: neizbrani ponudnik) ter ponudba Komunalnega podjetja Ormož d.o.o., Hardek 21/c, Ormož (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz poročila izhaja, da je bila najugodnejša ponudba izbranega ponudnika, ki je ponudil najnižjo ceno, v višini 1.915,00 SIT m3.

Naročnik je dne 05.09.2004 izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 35200-288/2004 4 17, s katerim je o dodelitvi javnega naročila obvestil vse ponudnike, ki so oddali svoje ponudbe.

Dne 21.09.2004 je vlagatelj, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila podal dne 22.09.2004, z dokumentom, pod št. 35200-00288/2004 4 17. V njem je naročnik pojasnil katere ponudbe je prejel, navedel je tudi ponudbeno ceno vsake od prejetih ponudb. Naročnik je vlagatelja seznanil tudi, da so vsi trije ponudniki, v skladu s povabilom k oddaji ponudbe, priložili k ponudbi priloge: obrazec ponudbe (OBR-C), predračun (OBR-D), podpisano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1 (OBR-E) ter parafirani vzorec pogodbe. Glede na to, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, je naročnik, v skladu z merilom iz povabila k oddaji ponudbe, izbral izbranega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je dne 27.09.2004 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku je navedel, da le-tega vlaga zaradi oddaje javnega naročila ponudniku, za katerega smatra, da ne izpolnjuje razpisanih pogojev za opravljanje javnega naročila (priloga OBR-E- izjava o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a. člena ZJN-1). Pogoji za priznanje sposobnosti se nanašajo na to, da mora imeti izbrani ponudnik veljavno registracijo in potrebna dovoljenja pristojnih organov za opravljanje dejavnosti. Potrebna dovoljenja izdaja Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju Agencija RS za okolje), na podlagi vpisa gospodarske družbe v evidenco zbiralcev odpadkov. Iz uradne evidence tega organa izhaja, da izbrani ponudnik ni vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, zato ne sme začeti z zbiranjem odpadkov, dokler si omenjenega potrdila ne pridobi, kot to določa Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ravnanju z odpadki). Na podlagi navedenega je naročnik grobo kršil določila 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1, s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za opravljanje dejavnosti ter mu dodelil javno naročilo zbiranja kosovnih odpadkov na območju občine Ormož. Naročnik dalje navaja, da se njegova zahteva za revizijo nanaša na izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti, na podlagi določil 42. člena Zakona o javnih naročilih. Povabilu k oddaji ponudbe je bil priloženi obrazec OBR-E, "izjava o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN -1". V navedenem obrazcu se je bilo potrebno z obkrožitvijo DA ali NE izjaviti o izpolnjevanju pogojev, ki so bili navedeni v šestih točkah. Prva točka se nanaša na veljavno registracijo in potrebna dovoljenja pristojnih organov za opravljanje dejavnosti. Pravilnik o ravnanju z odpadki v 10. točki 4. člena določa, da je zbiralec odpadkov oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov. Navedeni pravilnik v 24. členu določa tudi, da zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec odpadkov, lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. V kolikor je zbiralec tudi predelovalec ali odstranjevalec odpadkov, veljajo glede začetka predelovanja ali odstranjevanja odpadkov določila 27. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki. Evidenco zbiralcev odpadkov vodi Agencija RS za okolje, le-ta je objavljena tudi na njihovi spletni strani. Pri podrobnejšem pregledu seznama je vlagatelj ugotovil, da izbrani ponudnik ni vpisan v evidenco zbiralcev oz. ga ni na omenjenem seznamu. Na podlagi zapisanega izhaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti, saj nima potrebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Se več, izbrani ponudnik se je v izjavi izkazal z neresničnimi podatki, s tem, ko je potrdil, da izpolnjuje zahtevane pogoje, čeprav to ni razvidno iz uradne evidence Agencije RS za okolje. V utemeljitev svojih navedb je vlagatelj predložil dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, predlagal pa je tudi vpogled v spletno stran Agencije RS za okolje, iz katere je razviden seznam zbiralcev, ki so vpisani v evidenco zbiralcev.

O zahtevku za revizijo je naročnik odločil s sklepom, št. 35200-288/04 4 17, z dne 12.10.2004, s katerim je le-tega zavrnil. V obrazložitev odločitve navaja, da ZJN-1 v prvem odstavku 42. člena določa, da mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje: da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu, da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno, ter da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Naročnik dalje navaja, da je moral vsak ponudnik, v skladu z razpisno dokumentacijo, izpolniti in podpisati izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42. a člena ZJN-1 in s tem izjaviti, da ima veljavno registracijo in potrebno dovoljenje pristojnih organov za opravljanje dejavnosti, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, da mu v zadnjih petih letih ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, povezano s poslovanjem, ali pravnomočna odločba, s katero bi mu bilo prepovedano opravljanje dejavnosti, ter ni bil obsojen ali v kazenskem postopku, zaradi suma kaznivega dejanja podkupovanja, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve, da je finančno in poslovno sposoben in v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa ter da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi. Vsi trije ponudniki so izpolnili in podpisali obrazec E- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42. a člena ZJN-1. Navedba vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti, saj nima potrebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, je neutemeljena. ZJN-1 v 2. točki prvega odstavka 42. člena določa, da mora imeti ponudnik potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti, na podlagi posebnega zakona, dovoljenje potrebno. Posebnega zakona, ki bi zahteval tako dovoljenje, ni. Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/1993, 1/1996, 56/1999 (31/2000 - popr, 22/2000, 67/2002, 41/2004; v nadaljevanju: ZVO) pa v 30. členu določa, da minister v soglasju z drugimi ministri predpiše pravila ravnanja, klasifikacije po stopnjah tveganja, tehnične predpise, obveznosti prijave, prepovedi in omejitve v proizvodnji, prometu, rabi, naravnih dobrin in porabi, ki se nanašajo na uničevanje, minimizacijo in kopičenje snovi, zlasti nevarnih, energije, embalaže in odpadkov, nadomeščanje energentov in snovi, emisij, energije in embalaže, na reciklažo, prevoz, skladiščenje, zmanjšanje tveganj, opozorila, oznake in varščine ter druge oblike obveznega ravnanja. Prav tako minister predpiše pogoje za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje odpadkov. Na podlagi navedenega 30. člena ZVO je minister izdal Pravilnik o ravnanju z odpadki. Iz navedenega sledi, da noben posebni zakon ne določa, da mora imeti zbiralec odpadkov posebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zbiranja odpadkov. Izbrani ponudnik se sklicuje na 24. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki pa ni posebni zakon, ampak le predpis ministra, v katerem je določeno, da lahko začne zbiralec odpadkov, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec odpadkov, zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Predpis ministra govori le o potrdilu ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, kar pa ne smemo enačiti z dovoljenjem, ki naj bi ga zahteval posebni zakon. Prav tako naročnik ugotavlja, da je navedba vlagatelja, ki trdi da Agencija RS za okolje izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, neresnična oziroma zavajajoča, saj navedena agencija izdaja le potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Iz navedenega sledi, da vlagatelj zahtevka enači potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov z dovoljenjem, ki naj bi ga, v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZJN-1, zahteval posebni zakon. Naročnik meni, da tega potrdila ministrstva ne smemo enačiti z dovoljenjem po 1. odstavku 42. člena ZJN-1. Naročnik je že navedel, da Agencija RS za okolje izdaja le potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, kar pomeni, da lahko vsak, ki pridobi to potrdilo, v skladu z 24. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki, začne zbirati odpadke. Izbrani ponudnik je bil izbran kot najugodnejši ponudnik zaradi tega, ker je ponudil najnižjo ceno, ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz povabila k oddaji ponudbe. Izbrani ponudnik bo na podlagi 24. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki lahko začel zbirati kosovne odpadke šele po pridobitvi potrdila ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Iz navedenih razlogov je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Z dopisom, z dne 15.10.2004, je vlagatelj naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 22.10.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem je navedel, da gre za resen ekološki problem, saj je naročnik na podlagi državne zakonodaje s področja ravnanja z odpadki in občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki zavezan k odvozu kosovnih odpadkov 1x letno. Za gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki je naročnik izvedel javni razpis za podelitev koncesije, zoper postopek o podelitvi katere je sprožen upravni spor, ki še ni končan. Ker je ta upravni spor povzročil, da je naročnik odvoz kosovnih odpadkov prelagal v jesenske mesece, je bil ta prisiljen izvesti postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz kosovnih odpadkov. Naročnik Državno revizijsko komisijo naproša za prednostno obravnavanje zadeve ali pa za izdajo sklepa o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot to omogoča drugi odstavek 11. člena ZRPJN. V kolikor bo vloženi zahtevek za revizijo zadržal nadaljnje aktivnosti naročnika, ne bo možno v letošnjem letu izvesti zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov, zaradi česar se utegnejo ti znajti na črnih odlagališčih (v gozdovih).

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-267/04-23-2011, z dne 27.10.2004, vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo, z navodilom, da opredeli svoj zahtevek. Z vlogo, z dne 29.10.2004, je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo z navedbo, da od naročnika zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika, ter ponovitev postopka zbiranja ponudb za oddajo javnega naročila za zbiranje kosovnih odpadkov na območju občine Ormož.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj prednostno obravnava zadevo oz. naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije dolžna spoštovati temeljna načela ZJN-1 in ZRPJN, tako pa tudi načeli hitrosti in učinkovitosti. Iz določil prvega in drugega odstavka 20. člena ZRPJN v zvezi s tem izhaja: "Zaradi zavarovanja interesov tako naročnika kot ponudnikov mora biti postopek pred Državno revizijsko komisijo učinkovit in zaključen v najkrajšem možnem času, upoštevaje določbe tega zakona. O zahtevku za revizijo mora Državna revizijska komisija odločiti in izdati sklep najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo in celotne dokumentacije. V utemeljenih primerih se rok lahko podaljša za največ 20 dni, o čemer se obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo in naročnika.". Državna revizijska komisija v okviru opredeljenih zakonskih rokov ni upravičena do določanja prednostne obravnave nekaterih zadev, saj ji tega ne omogočata niti ZRPJN niti Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000; v nadaljevanju: Poslovnik Državne revizijske komisije). Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija ni mogla slediti predlogu naročnika za prednostno obravnavanje predmetne zadeve, preverila pa je utemeljenost njegovega predloga za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da "vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisijeâ??". V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija /lahko/ na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročilaâ??".

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovim predlogom ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se kaže v cilju zagotovitve ustreznega ravnanja s kosovnimi odpadki. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da dejstva, da je naročnik, kot navaja sam, "prelagal odvoz kosovnih odpadkov v jesenske mesece", zaradi česar naj ob suspenzivnosti zahtevka za revizijo ne bi bilo mogoče izvesti zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov v letošnjem letu, v argument ugoditvi naročnikovemu predlogu ni mogoče šteti, saj je takšno stanje povzročil naročnik sam. Državna revizijska komisija poleg tega meni, da zaradi meritorne odločitve o zahtevku za revizijo, ki jo je dolžna izdati v zakonskem roku, javni interes ne bo bistveno oškodovan, v kolikor bi Državna revizijska komisija ugodila naročnikovemu predlogu, pa bi vlagatelj utegnil utrpeti težko nadomestljivo škodo, katere povračilo bi lahko uveljavljal le v dolgotrajnem in negotovem sodnem postopku.

Državna revizijska komisija v postopku presoje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila zaključuje, da je zadržanje postopka oddaje javnega naročila do meritorne odločitve upravičeno, saj javni interes zaradi zadržanja ne bo bistveno oškodovan oz. so potencialne škodljive posledice nezadržanja bistveno večje.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala o utemeljenosti revizijskega zahtevka vlagatelja, ob čemer je ugotovila, da je le-ta utemeljen in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da 42. člen ZJN-1 (Pogoji za priznanje sposobnosti) v prvem odstavku določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ter v 2. točki tudi zahteva: "da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno". Drugi odstavek 42. člena ZJN-1 dalje tudi določa, da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajajo na njegovo zahtevo pristojni organi, pri čemer se kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1 zahteva izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence.

Predmet javnega naročila male vrednosti, v postopku oddaje katerega je bil vložen zahtevek za revizijo, je zbiranje kosovnih odpadkov. Področje ravnanja z odpadki ureja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004; v nadaljevanju: ZVO-1), ki je nadomestil starejši ZVO, na katerega se v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje naročnik. Iz določil drugega odstavka 20. člena ZVO-1 izhaja: "Pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje, skladno s tem zakonom.". Iz določil tretjega odstavka istega člena ZVO-1 izhaja: "Minister določi pravila ravnanja in druge pogoje za ravnanje z odpadki, nanašajo pa se zlasti na:
- zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje,
- razvrščanje odpadkov v sezname,
- načine ravnanja z odpadki, vključno s posredovanjem na področju ravnanja z odpadki in obveznostjo pridobitve potrdila za vpis v evidenco za posredovanje odpadkov,
- obveznost pridobitve potrdila za vpis v evidenco za zbiranje odpadkov,
- pogoje za pridobitev predpisanih dovoljenj ali soglasij,
- načrtovanje, gradnjo in obratovanje naprav za ravnanje z odpadki,
- usposobljenost oseb za ravnanje z odpadki,
- ukrepe, povezane s prenehanjem delovanja naprav za ravnanje z odpadki, in
- vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi ter način poročanja ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)."

Iz določil 10. točke 1. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki, izdanega na temelju ZVO-1, izhaja, da je zbiralec odpadkov oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov. Iz določil 24. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki dalje izhaja: "Zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo na zahtevo osebe, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti, če izpolnjuje tehnične in druge predpisane pogoje za zbiranje odpadkov. Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se izda za eno vrsto ali več vrst odpadkov.".

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega gre ugotoviti, da je glede na predmet javnega naročila pridobitev potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, za opravljanje dejavnosti zbiranja odpadkov, obligatorna, ponudnik pa takšno potrdilo, da bi mu bilo lahko dodeljeno javno naročilo, vsekakor mora imeti. Naročnik je zahtevo po tem, da mora biti ponudnik vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, vnesel tudi v razpisno dokumentacijo, kjer je na obrazcu OBR-E, v polju pod zaporedno številko 1, predvidel vpis oznake DA ali NE, s katero naj ponudnik izrazi, ali ima veljavno registracijo in potrebna dovoljenja pristojnih organov za opravljanje dejavnosti. Naročnik v izkaz dejanskega izpolnjevanja teh pogojev ni zahteval predložitve nikakršnih dokazil, si je pa pridržal pravico takšna dokazila zahtevati naknadno. Stališču, da je vpis v evidenco zbiralcev odpadkov glede na predmet javnega naročila obligatoren, kot tudi, da je bil z razpisno dokumentacijo zahtevan, naročnik nenazadnje pritrjuje tudi v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo; v slednjem namreč navaja, da bo: "izbrani ponudnik /bo/ na podlagi 24. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki lahko začel zbirati kosovne odpadke šele po pridobitvi potrdila ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov". Ob tem pa je napačno stališče naročnika, ki meni, da zadostuje, da ima ponudnik potrdilo v času izvedbe posla, saj mora imeti le-tega, skladno z določili ZJN-1, že v času oddaje ponudbe. Obveznost pridobitve potrdila za vpis v evidenco za zbiranje odpadkov je namreč določena z zakonom (sprememba glede na sedaj neveljavni ZVO, na katerega se sklicuje naročnik), skladno z določili 42. člena ZJN-1 pa mora ponudnik dokazilo o tem predložiti že ob oddaji ponudbe, saj je njegova ponudba sicer nepravilna, naročnikova dolžnost pa je, da jo kot takšno izloči.

Ob pregledu razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila male vrednosti gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik na obrazcu OBR-E, v polju pod zap. št. 1, kjer je naročnik predvidel vpis oznake DA ali NE, s katero naj ponudnik izrazi, ali ima veljavno registracijo in potrebna dovoljenja pristojnih organov za opravljanje dejavnosti, zapisal: "DA- potrdilo o vpisu v evid. zbiralcev odpadkov je v reševanju." Iz navedenega zapisa gre ugotoviti, da izbranemu ponudniku, kot priznava tudi naročnik, v času predložitve ponudbe potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov še ni bilo izdano, ponudba izbranega ponudnika pa tako ni izpolnjevala pogojev iz 42. člena ZJN-1 in razpisne dokumentacije. Iz navedenih razlogov bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, kot mu to nalaga tretji odstavek 42. člena ZJN-1.

Ker je naročnik v nasprotju z zgoraj zapisanim ponudbo izbranega ponudnika presojal kot skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-1, ob tem pa jo tudi izbral kot najugodnejšo, je ravnal v nasprotju z določili ZJN-1. Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, št. 35200-288/2004 4 17, z dne 05.09.2004. Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu vlagatelja, da naročnik "ponovi postopek zbiranja ponudb za oddajo javnega naročila za zbiranje kosovnih odpadkov na območju občine Ormož", saj za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, kot je mogoče smiselno razumeti podani predlog, vlagatelj ni izkazal utemeljenih razlogov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


Ljubljana, 02.11.2004


Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- LETNIK Saubermacher d.o.o., Spodnji Porčič 4a, 2230 Lenart,
- Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož,
- Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21/c, Ormož,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.