Na vsebino
EN

018-265/04 SB "dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Številka: 018-265/04-24-1992
Datum sprejema: 22. 10. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob in na podlagi vloge, ki jo je vložil vlagatelj Komunala Nova Gorica d.d., Cesta 25. junija 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Ulica Padlih borcev 13a, 5290 šempeter pri Novi Gorici, dne 22.10.2004

odločila:

Vlogi vlagatelja, št. I.-14/04, z dne 16.09.2004, ki jo gre šteti kot pritožbo, se ugodi in se odločitev, vsebovana v naročnikovem sklepu, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, kot tudi vsa nadaljnja dejanja naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, razveljavijo. Naročnik mora ponovno odločiti o zahtevku za revizijo, v skladu z napotki iz tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob. Dne 25.08.2004 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. 271-13/04-8, s katero je javno naročilo dodelil ponudniku Biotera d.o.o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa je kot prepozno izločil.

Na zahtevo vlagatelja, št. VII-14/04, z dne 30.08.2004, je naročnik, dne 01.09.2004, podal obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, št. 271-13/04-11.

Dne 02.09.2004 je vlagatelj z vlogo, št. VI-8/04, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku je navedel, da zahteva "ponovitev razpisa za javno naročilo", saj je v postopku oddaje javnega naročila prišlo do kršitev. Vlagatelj tako opozarja, da odpadna olja niso organski odpadek, temveč so ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov. Zanje velja Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja z odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001; v nadaljevanju: Odredba). Za ravnanje s komunalnimi odpadki ima vlagatelj ustrezno pooblastilo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje prostor in energijo, za opravljanje te dejavnosti na področju več občin, ki jih vlagatelj tudi našteva. Glede na predmet javnega naročila je potrebno upoštevanje dveh ločenih predpisov, ki pa v postopku oddaje javnega naročila nista bila ustrezno ovrednotena oz. upoštevana; tako je potrebno upoštevati zgoraj opredeljeno Odredbo ter Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur.l. RS, št. 37/2004, 41/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki). Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja "ne ustreza zahtevam vseh uradnih predpisov", glede ravnanja z vrstami odpadkov, ki so predmet javnega naročila, poleg tega pa nima ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti zbiranja ločeno zbranih frakcij oz. komunalnih odpadkov na področju občin, za katere ima dovoljenje vlagatelj. Vlagatelj dalje navaja, da Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, izdaja potrdila za zbiranje določenih vrst odpadkov za določeno območje, prav zaradi tega potrdila, ki ga izbrani ponudnik nima, pa vlagatelj zahteva revizijo in ponovitev postopka oddaje javnega naročila, v skladu z veljavnimi predpisi. Izbrani ponudnik je, po podatkih z dne 19.07.2004, ki jih je objavila Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, namreč samo prevoznik in ne more opravljati zbiranja odpadkov, s tem pa tudi ne more potrjevati evidenčnih listov po Pravilniku o odpadkih (pravilno: Pravilnik o ravnanju z odpadki; Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ravnanju z odpadki).

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004. V izreku tega sklepa je zapisal: "Zahtevek za revizijo, vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti (št.: 271-13/04-8, z dne 25.08.2004), prejet dne 06.09.2004, se zavrže. Naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo poziva, da najkasneje v roku treh (3-eh) dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevo za revizijo umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.". V utemeljitev svoje odločitve je naročnik navedel, da skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj zahtevka za revizijo po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik dalje navaja, da je vlagateljev zahtevek neskladen s citiranim določilom ZRPJN, saj ta v njem dokazuje kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je imel tudi možnost zahtevati dodatna pojasnila ali pojasnila glede razpisne dokumentacije, ki pa jih ni zahteval. Vlagatelj bi moral svojo zahtevo po upoštevanju v zahtevku omenjenih pravilnikov podati najkasneje do prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik dalje navaja, da ga je vlagatelj dne 18.08.2004, kar je po poteku roka za oddajo ponudb in pred izdajo odločitve o dodelitvi naročila, z dopisom prosil, naj ponovi postopek oddaje javnega naročila oz. podaljša rok za oddajo ponudb, ker naj bi le-tega zaradi planiranih letnih dopustov zamudili; vlagatelj naj bi namreč dne 17.08.2004 in dne 18.08.2004 oddal prepozni ponudbi. Zaradi navedenega je naročnik sprejel odločitev, da se vloženi revizijski zahtevek kot prepozen zavrže. V nadaljevanju obrazložitve naročnik navaja: "V kolikor vlagatelj zahtevka za revizijo vztraja pri podanem zahtevku za revizijo, ga naročnik poziva, da svoj zahtevek dopolni s potrdilom o plačilu takse." Naročnik dalje navaja, da mora vlagatelj, skladno z določili 12. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vložiti pri naročniku, po pošti, priporočeno s povratnico, ali v elektronski obliki. Zahtevku mora priložiti potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse v predpisani višini, ga naročnik obenem poziva, da: "zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri (3) od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev". Kot slednje naročnik navaja, da v primeru, če bo vlagatelj postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zavrača tudi morebitno zahtevo vlagatelja po povračilu stroškov.

Dne 13.09.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo, št. VI-9/04, ki jo je poimenoval kot "zahteva po reviziji postopka javnega naročila male vrednosti 'odvoz organskih ter odpadnih olj ter maščob' pred Državno revizijsko komisijo." V vlogi je navedel, da zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo, saj je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedel, da mora imeti ponudnik veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti na področju občine šempeter Vrtojba, kar se ob izboru izvajalca pokaže za pomanjkljivost. Prav zaradi izpolnjevanja omenjenih pogojev s strani vlagatelja te zahteve zanj niso bile sporne oziroma ni zahteval dodatnih informacij. šele z izborom izvajalca javnega naročila je postalo jasno, da je bila razpisna dokumentacija, glede pogojev sodelovanja, pomanjkljiva, zato se vlagatelj sklicuje na prvi odstavek 12. člena ZRPJN in zavrača očitke, povezane s tretjim odstavkom istega člena ZRPJN. Vlagatelj ni vedel, kdo vse sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Imeti veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti in dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti je potreben, ne pa zadosten pogoj, saj mora imeti potencialni ponudnik veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti na področju občine šempeter Vrtojba ali širšem področju. Imeti takšno registracijo in dovoljenje pomeni tudi imeti možnost izdajanja in potrjevanja evidenčnih listov; če izbrani ponudnik tega nima, ne more ustrezati zahtevanim pogojem. Vlagatelj znova poudarja tudi, da odpadna olja niso organski odpadek, temveč ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, zato bi moral naročnik v postopku oddaje javnega naročila upoštevati, da mora imeti ponudnik tudi ustrezno dovoljenje za ravnanje z odpadnimi olji. Tega pri izboru izbranega ponudnika ni upošteval. Vlagatelj kot slednje navaja, da zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila in ponovitev le-tega, saj meni, da "izbrani ponudnik ne ustreza vsem predpisom glede ravnanja z vrstami odpadkov", ki so predmet javnega naročila. Ob tem znova navaja tudi, da je izbrani ponudnik samo prevoznik in ne more opravljati zbiranja odpadkov ter potrjevati evidenčnih listov po Pravilniku o odpadkih (pravilno: Pravilniku o ravnanju z odpadki). Vlagatelj je ob vlogi priložil tudi potrdilo o plačilu manjkajoče takse za revizijo.

Na vlagateljevo vlogo, št. VI-9/04, z dne 13.09.2004, je naročnik odgovoril z dopisom, št. 271-13/04-16, z dne 15.09.2004. Z njim je vlagatelja seznanil, da njegovo vlogo sprejema kot izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ob tem pa je vlagatelju podal pravni pouk, s katerim ga je seznanil z možnostjo podaje pritožbe na Državno revizijsko komisijo.

Dne 16.09.2004 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, št. I.-14/04, ki jo je znova poimenoval kot "zahteva po reviziji postopka javnega naročila male vrednosti 'odvoz organskih ter odpadnih olj ter maščob' pred Državno revizijsko komisijo." V vlogi je navedel, da na Državno revizijsko komisijo naslavlja zahtevo za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, saj se ne strinja z izborom izbranega ponudnika. Meni namreč, da naročnik ni prejel nobene ustrezne ponudbe in zato ne more izbrati ponudnika za oddajo javnega naročila. Svoje razloge je vlagatelj navedel v dopisih naročniku, ki jih prilaga. Vlagatelj je navedel še, da vlogo na Državno revizijsko komisijo pošilja skladno z določili ZRPJN, priložil pa je tudi potrdilo o plačilu takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. NVD-1070/04-1946, z dne 19.10.2004, naročnika pozvala, da ji odstopi celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je z dopisom, št. 271-13/04-23, z dne 20.10.2004, Državno revizijsko komisijo obvestil, da je vlagatelj po njegovem mnenju zamudil rok za vložitev pritožbe, zaradi česar se mu zahteva Državne revizijske komisije, za posredovanje razpisne dokumentacije, ne zdi smiselna. Ker naročnik dokumentacije ni posredoval, je Državna revizijska komisija k njeni predložitvi pozvala vlagatelja; ta jo je Državni revizijski komisiji posredoval dne 21.10.2004.


Po pregledu dostopne dokumentacije o naročilu male vrednosti ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj pred naročnika dne 02.09.2004 podal zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. Revizijski zahtevek je podal pravočasno, to je v roku, kot ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN. O revizijskem zahtevku je naročnik odločil s sklepom, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, vlagatelja pa pozval, da mu v roku treh dni sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija opozarja, da je opisano ravnanje naročnika napačno in neskladno z določili ZRPJN, kar utemeljuje, kakor sledi.

Iz obrazložitve izdanega sklepa naročnika izhaja, da je slednji o zahtevku za revizijo odločil navkljub temu, da je bil ta nepopoln, saj vlagatelj ob njegovi vložitvi ni predložil potrdila o plačilu celotne takse za revizijo. Iz določil tretjega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora biti zahtevku za revizijo predloženo tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, ki v konkretnem primeru znaša 100.000,00 SIT. Četrti odstavek istega člena ZRPJN pa ob tem določa: "Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh." V nasprotju z zapisanim, je naročnik o zahtevku za revizijo očitno meritorno odločil, šele v obrazložitvi svoje odločitve pa je vlagatelja pozval k dopolnitvi podanega zahtevka za revizijo, s čemer je ravnal neskladno z določili ZRPJN.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik zavrženje vlagateljevega zahtevka za revizijo utemeljil s sklicevanjem na določila petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da "vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Zavrženje vlagateljeve zahteve za revizijo, iz razloga prekludiranosti v navedbah, je nepravilno. V primeru, ko se za revizijske navedbe ugotovi (potrebna je torej vsebinska in ne samo formalna presoja), da so v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne, se zahtevek za revizijo namreč zavrne in ne zavrže. Naročnikovo zavrženje zahtevka za revizijo zaradi prepoznosti je tako neutemeljeno, saj navedbe, ki jih naročnik navaja v argument le- temu, za zavrženje niso pravno relevantne. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo sicer navedel tudi, da je vlagatelj svojo ponudbo podal prepozno, pri čemer pa ni navedel, kako je to dejstvo vplivalo na njegovo odločitev o zahtevku za revizijo.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navkljub zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, slednjega v svojem sklepu pozval, da mu v roku treh dni sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Iz določil drugega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da se v primeru: "če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, (se) zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.". Vlagatelj v tem primeru tako ne obvešča naročnika o nadaljevanju postopka, kot ga je slednji pozval v izreku svojega sklepa, temveč vloži pritožbo neposredno pred Državno revizijsko komisijo. Poziv naročnika k podaji obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga vlagatelj v primeru zavrženja zahtevka ni dolžan podati, tako nima pravne podlage v ZRPJN. Ob tem pa gre ugotoviti tudi, da je bil naročnik, ker je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, slednjega dolžan poučiti o možnosti podaje pritožbe. To naročniku nalaga prvi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN. Ker naročnik pravnega pouka o možnosti pritožbe ni podal, je s tem ravnal napačno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju postopka vpogledala v vlagateljevo vlogo, št. VI-9/04, z dne 13.09.2004, iz vsebine katere med drugim izhaja, da želi vlagatelj postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Čeprav v nasprotju z ZRPJN, je vlagatelj svojo vlogo podal skladno s pozivom, ki ga je v izrek svojega sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka zapisal naročnik. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava RS) je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede možnosti vložitve pravnega sredstva, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic. Ker je naročnik vlagatelju dal možnost podati obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, slednji zaradi vložitve takšnega obvestila, v postavljenem mu tridnevnem roku, ne sme trpeti škodljivih posledic. Naročnikova dolžnost v danem primeru bi bila, ker je vlagatelju podal napačen pravni pouk, da bi dopuščeno in prejeto obvestilo o nadaljevanju postopka, skupaj z vso dokumentacijo, v roku treh dni odstopil Državni revizijski komisiji, kot mu to nalaga drugi odstavek 17. člena ZRPJN. Tudi tega naročnik ni storil. Na vlagateljevo vlogo, št. VI-9/04, z dne 13.09.2004, je naročnik namreč odgovoril z dopisom, št. 271-13/04-16, z dne 15.09.2004. Z njim je vlagatelja seznanil, da njegovo vlogo sprejema kot izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ob tem pa je vlagatelju podal nov pravni pouk, s katerim ga je seznanil z možnostjo podaje pritožbe na Državno revizijsko komisijo.

Dne 16.09.2004 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, št. I.-14/04, s katero zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob. Ker je zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, skladno z določili četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, kot pravno sredstvo predvidena pritožba, gre vlagateljevo vlogo šteti kot pritožbo in ne kot zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je vlagatelj pritožbo podal v roku treh dni po tem, ko mu je naročnik vročil dopis, št. 271-13/04-16, z dne 15.09.2004, s katerim mu je podal ustrezen pravni pouk, zato je vlagateljeva pritožba pravočasna. Državna revizijska komisija je o pritožbi dolžna odločiti v roku osmih dni od prejema pritožbe. Ker naročnik po prejemu vloge, ki jo gre šteti kot zahtevo za nadaljevanje postopka, Državni revizijski komisiji ni predložil dokumentacije o postopku, kot mu to nalaga ZRPJN, dokumentacije pa Državni revizijski komisiji ni odstopil tudi po pozivu slednje, z dne 19.10.2004, je Državna revizijska komisija svojo odločitev lahko sprejela šele po tem, ko je s strani vlagatelja pridobila za sprejem odločitve potrebno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ob zgoraj ugotovljenih kršitvah ob izdaji sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena, saj obrazložitev naročnikovega sklepa, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, ne utemeljuje odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, zavrženje pa je bilo tako neutemeljeno. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev, vsebovano v naročnikovem sklepu, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, naročniku pa nalaga, da ponovno odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo. Naročnik naj ob ponovni presoji zahtevka za revizijo preveri njegovo popolnost, v primeru nepopolnosti je vlagatelja dolžan pozvati k njegovi dopolnitvi. Naročnik naj ravno tako preveri aktivno legitimiranost vlagatelja za vložitev zahtevka ter dopustnost zahtevka. V kolikor je zahtevek popoln in dopusten, vlagatelj pa aktivno legitimiran za njegovo vložitev, naj o njem meritorno odloči.

Naročnik je po zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, izvedel nadaljnja dejanja. S tem je prekršil določila 11. člena ZRPJN, iz prvega odstavka katerega med drugim izhaja, da: "vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije." Iz razlogov ugoditve vlagateljevi pritožbi, ki narekuje tudi razveljavitev odločitve o zavrženju revizijskega zahtevka slednjega, je Državna revizijska komisija razveljavila tudi vsa naročnikova dejanja, v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob, storjena po datumu odločitve o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, to je po 10.09.2004.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da naročnik ni upravičen presojati, ali je posredovanje zahtevane dokumentacije Državni revizijski komisiji potrebno ali ne, temveč je le-to, na podlagi določil drugega odstavka 17. člena ZRPJN ter drugega odstavka 21. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji dolžan posredovati takoj po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka oz. poziva Državne revizijske komisije k predložitvi dokumentacije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.10.2004

dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Komunala Nova Gorica d.d., Cesta 25. junija 1, 5000 Nova Gorica,
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Ulica Padlih borcev 13a, 5290 šempeter pri Novi Gorici,
- Biotera d.o.o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran