018-263/04 Alpski smučarski klub Kranjska Gora

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo 3 kom. avtomatskih snežnih topov ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Multigeo d.o.o., Bratovševa ploščad 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Alpski smučarski klub Kranjska Gora, Borovška cesta 99a, Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09.11.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo 3 kom. avtomatskih snežnih topov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 71-72/2004, z dne 02.07.2004, pod številko objave Ob-17798/04.
2. Naročnik mora v roku 60-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.06.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo 3 kom. avtomatskih snežnih topov. Dne 02.07.2004 je v Uradnem listu RS, št. 71-72/2004, pod številko objave Ob-17798/04, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 24.08.2004, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal "Zapisnik o izbiri najboljšega ponudnika", z dne 08.09.2004 (vlagatelju je bil vročen dne 13.09.2004, izhajajoč iz poštne pozvednice, ki jo je Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredoval naročnik), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Rikom d.o.o., Kraigherjeva 19 a, Lenart v Slovenskih Goricah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik v zapisniku o izbiri najboljšega ponudnika, v zvezi z vlagateljevim avtomatskim snežnim topom W4 TOWER, navaja, da procesorska oprema ni kompatibilna z obstoječim sistemom zasneževanja (krmiljenje črpališč in snežnih topov), ponudnik pa ni podal tehnične rešitve predelave na sistem Snownet ali ATASS in ni zagotovil povezave v LAN omrežje. Naročnik tudi ugotavlja, da ima snežni top iz vlagateljeve ponudbe preveliko težo za dvigovanje s snežnim plugom teptalnega stroja (možnost dvigovanja do 750 kg). Hkrati iz vlagateljevih referenc ni razvidno, da je že dobavljal snežne topove, glede na ustrezne tehnične karakteristike pa cena ni najugodnejša.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.09.2004, izpodbijal izbor komisije o najugodnejšem ponudniku ter zahteval formalizacijo prisoditve predmetnega javnega razpisa njemu v prid. Naročnik je z dopisom, z dne 21.09.2004, navedel, da ponujena oprema vlagatelja ni kompatibilna s sistemom Snownet/ATTAS brez dodatnih predelav računalniških programov in ne odgovarja tehničnim zahtevam razpisa, zato naročnik ne more ugoditi želji vlagatelja po formalizaciji odločitve in ostane sklep komisije v veljavi.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 21.09.2004, v katerem navaja, da iz zapisnika, ki ga je vlagatelj prejel dne 09.09.2004, izhaja, da je ponudba št. 1, 2, 3 popolna in pravočasno oddana. Iz zapisnika o odpiranju ponudb tudi izhaja, da je vlagatelj cenovno najugodnejši. Vlagatelj navaja, da tehnične karakteristike njegove opreme ustrezajo standardom te opreme in je v celoti usklajena z razpisno dokumentacijo. Ugotovitev komisije, da oprema vlagatelja ni kompatibilna z obstoječim sistemom zasneževanja ni resnična, saj ponujena oprema ustreza razpisnim pogojem.
Vlagatelj poudarja, da oprema WACHT, ki jo sam ponuja, izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije (tč. 1.19) Tehnični opis in je enaka oziroma podobna opremi, ki jo ponuja izbrani ponudnik.
Vlagatelj navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisana teža. Teža snežnega topa vlagatelja je 810 kg, pri montaži pa je teža s kabli in ostalo opremo 850 kg.
Glede na ugotovitev iz zapisnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, da iz referenc vlagatelja ni razvidno, da je že dobavil kakršnekoli snežne topove ali podobno opremo, vlagatelj pojasnjuje, da njegovo podjetje posluje slabo leto, zato ne more imeti referenc za zadnja tri leta.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.10.2004, Državno revizijsko komisijo obvestil, da na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. NVD-1199/04-1949, z dne 19.10.2004, v skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN, pozvala, naj ji posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, v prilogi dopisa, z dne 20.10.2004, posredoval zahtevek za revizijo skupaj z delom dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je kot prilogo dopisa: "Dodatno za revizijski postopek javnega naročila", z dne 22.10.2004, Državni revizijski komisiji posredoval prevode prospekta in strokovne revije, ki prezentira novosti za naslednjo zimsko sezono. V dopisu vlagatelj navaja, da se Snownet preprosto namesti in je lahko integriran s katerimkoli softwarjem konkurenčnih znamk; dodaeljuje sistemu maksimalno flaksibilnost in prilagodljivost v primeru razširitve in/ali menjave. Vlagatelj dodaja, da je direktorica podjetja izbranega ponudnika žena direktorja Smučarskega kluba Branik Maribor, Maribor, ki je v povezavi z naročnikom.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-263/04-22-1990, z dne 25.10.2004, v skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN, ponovno pozvala, naj ji posreduje vso dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, v prilogi dopisa, z dne 28.10.2004, posredoval preostalo dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-268/04-22-2015, z dne 27.10.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 29.10.2004.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-263/04-22-2044, z dne 29.10.2004 ter z dopisom, št. 018-263/04-22-2051, z dne 02.11.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval kot prilogo dopisa, z dne 03.11.2004 ter z dopisom, z dne 09.11.2004.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) določa, da "mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo" (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Obvezna vsebina razpisne dokumentacije mora, upoštevaje predmet javnega naročila, med drugim vsebovati tudi vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd. (6. točka tretjega odstavka 23. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija mora torej ponudnikom omogočiti pripravo ponudbe, ki bo ustrezala vsem pričakovanim zahtevam in pogojem naročnika ter bo vsebovala realno ponudbeno ceno. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. Vsebina ponudbe je zato odvisna od čim bolj natančnega opisa predmeta javnega naročila, ki v celoti odraža vsa naročnikova pričakovanja. Bolj ali manj natančen opis predmeta javnega naročila se odrazi v postopku primerjave in ocenjevanja ponudb, kjer se posledično zaradi nepopolnega opisa in zahtev naročnika lahko ugotavlja neprimerljivost ter nepopolnost posameznih ponudb. V izogib neustreznih, neprimerljivih ali nepopolnih ponudb mora zato naročnik izdelati jasno, natančno in nedvoumno razpisno dokumentacijo, ki ne dopušča različnih razlag.

Državna revizijska komisija je v luči zgornjih dejstev, v zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na neutemeljenost izločitve njegove ponudbe iz postopka zaradi prevelike teže snežnega topa za dvigovanje s snežnim plugom teptalnega stroja, vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, upoštevaje tudi različno interpretacijo vlagatelja in naročnika v zvezi s sporno zahtevo razpisne dokumentacije, predmeta javnega naročila ni ustrezno opisal. Naročnik je v 10. alinei točke 1.19. Sklop nabave (specifikacija opreme) - Tehnični opis v razpisni dokumentaciji določil: "nosilci za transport na snežnem plugu teptalca", konkretne teže, ki še dopušča transport na snežnem plugu teptalca, pa ni določil. Naročnik v dodatnih pojasnilih, ki jih je na zahtevo Državne revizijske komisije posredoval dne 04.11.2004, priznava, da v samem razpisu sicer ni navedeno, da teža ne sme presegati 750 kg (možnost dvigovanja do 750 kg je naročnik izpostavil v zapisniku o izbiri najboljšega ponudnika), da pa mora oprema vsebovati tudi nosilce za prevoz s snežnim teptalcem. Ob tem naročnik navaja, da RTC Žičnice Kranjska Gora razpolaga s snežnimi teptalci proizvajalca Kassbohrer Pisten Bully 300 (najmočnejši teptalec), katerih zgornja meja obremenitve sprednjega pluga za take prevoze je 800 kg na ročici 0 m. Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik, z namenom pridobitve predmeta javnega naročila, ki bo ustrezal njegovim potrebam, v razpisni dokumentaciji navesti vse pričakovane zahteve ter opredeliti vse potrebno, da bo omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa naročnik ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo, hkrati pa iz razloga, ki ni na strani vlagatelja, blago, pridobljeno na podlagi javnega razpisa, naročniku (očitno) ne bo ustrezalo.

Državna revizijska komisija se tako ni vsebinsko opredeljevala do ne/dopustnosti izločitve vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker naj bi bil snežni top, ki ga ponuja, pretežak za dvigovanje s snežnim plugom teptalnega stroja. Ob tem pa velja poudariti, da je naročnik dolžan v skladu z določili ZJN-1 pogoje (in merila) v razpisni dokumentaciji opredeliti na način, ki onemogoča, da bi prejete ponudbe namesto na podlagi vnaprej določenih, objektivnih parametrov ocenil po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah. Posamezen pogoj torej ne sme biti v tolikšni meri nedoločen oziroma nedefiniran, da bi kot tak dopustil možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi pogojev in meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji, je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo. Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik neustrezno opredelil zahtevo razpisne dokumentacije, ki se nanaša na nosilce za transport na snežnem plugu teptalca, in sicer tako, da ni bila zagotovljena možnost priprave pravilne ponudbe, hkrati pa je naročnik zaradi nedefiniranosti tega pogoja ponudbe ocenjeval na način, s katerim posamezni ponudniki niso bili seznanjeni.

V zvezi z očitkom vlagatelja, ki se nanaša na neustrezne reference v njegovi ponudbi, Državna revizijska komisija, brez da bi se spuščala v presojo ne/utemeljenosti navedenega očitka, ugotavlja, da naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji sploh ni določil enakih pogojev. ZJN-1 v 41. členu (Objava pogojev za priznanje sposobnosti) določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku.". Naročnik je tako zgolj v objavi razpisa v Uradnem listu RS določil: "III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila: obvezna dokazila: seznam najpomembnejših nabav blaga - reference v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe s pisnimi izjavami kupcev, natančnejši opis in prospektni material ponujenega blaga.", v razpisni dokumentaciji pa zahteve po predložitvi referenc (naročnik v dodatnih pojasnilih, v točki 5. celo navaja, da čeprav ni bilo v objavi razpisa izrecno navedeno, se reference nanašajo na snežne topove) ni zaslediti. S tem je naročnik kršil citirano določilo 41. člena ZJN-1, ponudnike pa je, v odsotnosti te zahteve v razpisni dokumentaciji, ocenjeval tudi na podlagi zahteve po predložitvi referenc. Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v tem delu, pa velja dodati, da bi ob meritorni presoji spornega vprašanja (reference), vlagatelj, skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral izpodbijati morebitno nezakonitost same zahteve po predložitvi referenc že pred prejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila. ZRPJN skuša namreč preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila le-te, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno.

Prav tako v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ni bilo jasno, kako bo naročnik pridobljene ponudbe vrednotil na podlagi meril. Prvi odstavek 50. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji.". Izhajajoč iz objave predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS, v katerem je naročnik v točki IV.2) določil: "Merila za oddajo:
(B) Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na :
1. ugodna cena,
2. dobre tehnične karakteristike opreme
3. usklajenost z razpisno dokumentacijo.
(B2) merila, navedena v razpisni dokumentaciji.".
V sami razpisni dokumentaciji pa naročnik meril, v nasprotju s citiranim določilom prvega odstavka 50. člena ZJN-1, sploh ni določil ter jim ni pripisal uteži, na podlagi katerih bo ponudbe ocenjeval. Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik sicer ima pravico v skladu s 25. členom ZJN-1 razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril (tretji odstavek 50. člena ZJN-1). Upoštevati je potrebno posebno naravo meril in potrebo po usklajenosti meril tako v objavi kot tudi v razpisni dokumentaciji. Ob nedorečenosti meril je naročniku po objavi na voljo zgolj razveljavitev postopka in povrnitev utemeljenih stroškov, kar priča o posebni občutljivosti izbire meril v predrazpisni fazi. Odločitev je na strani naročnika; v vsakem konkretnem primeru mora naročnik presoditi, ali bo uspel prispele ponudbe oceniti po postavljenih in objavljenih merilih, ali pa bo začel nov postopek, kjer bo določil druga merila oziroma drugačno uporabo meril. Določitev meril in njihovo vrednotenje je tako ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Ponudniki tako vedo, kaj morajo najmanj ponuditi, da se njihova ponudba sploh ocenjuje. Merila in njihovo vrednotenje pa ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Poleg tega mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, kar v predmetnem javnem naročilu, glede na določitev meril v objavi razpisa, tudi ni bilo dosledno spoštovano. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je sicer avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Merila tudi ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku pa naročnik meril ne sme več spreminjati.

K vsemu navedenemu v tem delu gre dodati, da Državna revizijska komisija, v odsotnosti določljivosti merila iz objave razpisa: "2. dobre tehnične karakteristike opreme", tega merila tudi ni mogla objektivno preveriti glede na argument naročnika iz zapisnika o izbiri najboljšega ponudnika, da vlagateljeva ponudba "glede na ustrezne tehnične karakteristike cena ni najugodnejša", naročnik pa tudi ni sprejel odločitve o zahtevku za revizijo v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik določil pogoje in merila (izhajajoč iz objave predmetnega javnega razpisa in razpisne dokumentacije), v nasprotju s kogentnimi določbami 41. ter 50. člena ZJN-1, hkrati pa je onemogočil medsebojno objektivno primerljivost posameznih ponudb, ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Takšna določitev pogojev in meril naročniku zopet omogoča, da zaradi nedoločljivosti posameznih pogojev in meril razvršča ponudbe na podlagi subjektivnih preferenc in arbitrarnih kriterijev, katerih naknadna preverljivost in objektivna primerljivost ni mogoča. Na to kaže tudi dejstvo, da bi si lahko naročnik zaradi nedefinirane metodologije ocenjevanja ponudb v postopku vrednotenja izbral katerekoli elemente ugotavljanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov in jih na ta način prilagajal posameznim ponudnikom, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi podatki različnih ponudnikov. Naročnik tako sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Dodati velja, da je diferenciacija po ZJN-1 dopuščena in celo zaželena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe, kar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bilo zagotovljeno.

Državna revizijska komisija naročnika opozarja tudi na dvoumno in kontradiktorno vsebino "zapisnika o izbiri najboljšega ponudnika", ki je kot taka sama s sabo v nasprotju, na kar opozarja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo. Naročnik namreč v 5. točki zapiše: "Vsi ponudniki so izpolnjevali razpisne pogoje, vse ponudbe so bile popolne, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju prispelih ponudb na javni razpis.", hkrati pa v 6. točki ugotovi nepravilnost vlagateljeve ponudbe ter navaja razloge zanjo. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika, ZJN-1 pa v prvem odstavku 78. člena zgolj določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, le-to pa mora obrazložiti in navesti razloge zanjo. Vendarle pa mora biti vsebina obvestila o oddaji naročila, kot podlaga za vložitev zahtevka za revizijo, jasna, določna in nedvoumna, saj lahko v nasprotnem primeru povzroči kršitev pravice do pravnega varstva, ko npr. ponudniki, ob ugotovitvi, da je njihova ponudba pravilna (t.j. da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije), ne vložijo zahtevka za revizijo, čeprav je njihova ponudba sicer najugodnejša.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, ni odločala o navedbi vlagatelja, da njegova oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije ter na drugi strani o naročnikovem očitku glede (ne)kompatibilnosti vlagateljeve opreme z obstoječim sistemom zasneževanja, saj odločitev o tem ne more vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku. Zaradi navedenega te navedbe Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo, tudi ni vsebinsko presojala. Naročnik mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN ustrezno upoštevati zakonsko definicijo meril ter napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede določitve meril in pogojev, pri pripravi razpisne dokumentacije pa naj bo pozoren tudi na tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija, zaradi zgoraj navedenih razlogov, ni vsebinsko presojala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da predstavlja nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v roku 60-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 09.11.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Alpski smučarski klub Kranjska Gora, Borovška cesta 99a, Kranjska Gora,
- Multigeo d.o.o., Bratovševa ploščad 19, Ljubljana,
- Rikom d.o.o., Kraigherjeva 19 a, Lenart v Slovenskih Goricah,
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran