Na vsebino
EN

018-257/04 športni center Piran

Številka: 018-257/04-25-2027
Datum sprejema: 28. 10. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo utekočinjenega naftnega plina, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Butan plin d.d., Verovškova 70, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Lea Trpin, Komenskega 16, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika športni center Piran, Tartinijev trg 10, Piran (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.10.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je izdal zahtevek za izvedbo javnega naročila male vrednosti za dobavo utekočinjenega naftnega plina ter povabil ponudnike k oddaji ponudbe. Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi.

Naročnik je dne 08.09.2004 izdal Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb skladno s 77. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), s katerim je zavrnil vse prejete ponudbe. Naročnik navaja, da je po opravljenem pregledu dveh pravočasno prejetih ponudb ugotovil, da sta oba ponudnika ponudila ceno, ki presega vrednost 10.000.000,00 SIT, ki jo kot najvišjo vrednost, do katere se lahko odda javno naročilo blaga in storitev kot naročilo male vrednosti, določa 124. člen ZJN-1. Naročnik nadalje navaja, da je ponudnik JP Ogrevanje Piran d.o.o. podal ponudbo v enoti mÂł, medtem ko je naročnik zahteval oddajo ponudbe v enoti liter. Spričo navedenega naročnik ugotavlja, da mu v takem primeru ostane le ena pravilna ponudba (t.j. vlagateljeva), zaradi česar mora skladno s 6. členom internega pravilnika za oddajo naročil male vrednosti postopek zbiranja ponudb ponoviti, tako da dobi vsaj dve pravilni ponudbi.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.09.2004, v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev naročnika o zavrnitvi vseh predloženih ponudb. Vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi ponudil ceno v višini 9.900.000,00 SIT (brez DDV, kot se skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna upoštevajo zneski v postopkih javnega naročanja), spričo česar je njegova ponudba v celoti pravilna. Nadalje vlagatelj ugotavlja, da tudi dejstvo, da je ponudnik
JP Ogrevanje Piran d.o.o. podal ponudbo v enoti mÂł in ne v litrih, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, ne povzroči nepravilnosti njegove ponudbe, saj gre zgolj za preračunano in tako zlahka določljivo vrednost. Vlagatelj meni, da sta bili obe predloženi ponudbi pravočasni, znotraj meje, ki je določena za oddajo naročil male vrednosti ter povsem zmožni primerjave, zato bi ju moral naročnik šteti kot pravilni in med njima izbrati ugodnejšo. Vlagatelj nadalje navaja, da bi moral naročnik ponudnike v povabilu k oddaji ponudb seznaniti s citiranim 6. členom internega pravilnika, ter da je ob dejanskem obstoju take določbe naročnikovo ravnanje nesmiselno, nesmotrno in negospodarno.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo zahtevka za revizijo, in sicer stroškov zastopanja po odvetniku: za sestavo zahteve 900 odvetniških točk + 20% DDV, za pregled listin in odločbe 50 odvetniških točk + 20% DDV, za ugotovitev pravnomočnosti 20 odvetniških točk + 20% DDV, za poročilo stranki 50 odvetniških točk + 20% DDV ter 2% materialnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila.

Naročnik je dne 08.10.2004 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi naročnik ugotavlja, da je ponudnik JP Ogrevanje Piran d.o.o. v svoji ponudbi ponudil ceno 12.286.719,17 SIT brez DDV, ki nedvomno presega v 124. členu ZJN-1 določeno najvišjo vrednost 10.000.000,00 SIT, do katere se lahko odda javno naročilo po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Naročnik opozarja, da bi, če tega določila ne bi upošteval in bi tako ponudbo ocenil kot sprejemljivo, ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, kot sta načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Naročnik navaja, da mora skladno z internim Pravilnikom za oddajo javnih naročil male vrednosti, kadar ne pridobi vsaj dveh pravilnih ponudb, postopek zbiranja ponoviti, v kolikor pa tudi v ponovljenem postopku ne pridobi vsaj dveh pravilnih ponudb, lahko izbere edinega ponudnika ali pa izvede pogajanja. Glede ostalih navedb naročnik navaja, da je njegovo stališče enako kot v obrazložitvi obvestila o zavrnitvi vseh ponudb.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.10.2004, skladno s 16. členom (pravilno: 17. členom) ZRPJN obvestil, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 441/2004, z dne 13.10.2004, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljeve navedbe, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja, ko je skladno s 77. členom ZJN-1 zavrnil vse ponudbe, ugotavljala pravilnost obeh ponudb, ki ju je naročnik pridobil v predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede vlagateljeve ponudbe med strankama ni sporno, da je le-ta pravilna. Pri pregledu ponudbe ponudnika JP Ogrevanje Piran d.o.o. je Državna revizijska sprva ugotavljala, ali določitev količine v merski enoti mÂł namesto v z razpisno dokumentacijo zahtevani merski enoti liter vpliva na pravilnost le-te. Uvodoma gre ugotoviti, da iz povabila k oddaji ponudb ni razvidno, da bi naročnik izrecno zahteval navedbo količine predmeta naročila male vrednosti v merski enoti liter. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudb kot orientacijsko vrednost naročila res določil "165000 l/leto", torej v merski enoti liter, ponudnik JP Ogrevanje Piran d.o.o. pa je svojo ponudbo podal v merski enoti mÂł, vendar gre v tem delu pritrditi vlagatelju, da gre le za vrednost, ki se jo da s pretvorbo merskih enot zlahka določiti in torej ne gre za pomanjkljivost ponudbe, ki bi povzročila nepravilnost le-te.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo, da bi naročnik moral opraviti izbiro med pridobljenima ponudbama, ker ponudbena cena vlagatelja ne presega zakonsko določene meje za naročilo male vrednosti v višini 10.000.000,00 SIT. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne zanika, da je ponudnik JP Ogrevanje Piran d.o.o. podal ponudbo z višjo ceno od navedene, temveč navaja le, da "sta bili ponudbi obeh ponudnikov pravočasni, znotraj meje, ki je določena za oddajo naročil male vrednosti in povsem zmožni primerjave, zato bi moral naročnik obe ponudbi šteti kot pravilni ter med njima izbrati ponudbo, ki je bila najugodnejša s stališča danih meril, torej najnižje cene.". Državna revizijska komisija je zato v tem delu presojala pravilnost naročnikove odločitve, da ponudbo ponudnika JP Ogrevanje Piran d.o.o. zavoljo previsoke ponudbene cene zavrne kot nepravilno. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja na prvi odstavek 124. člena ZJN-1, ki določa: "Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.", ter na določbo 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/2003, v nadaljevanju: ZIPRS0405), kjer je kot najvišja vrednost, do katere se javno naročilo lahko odda po pravilih za oddajo naročil male vrednosti, za oddajo naročila za blago in storitve določena vrednost 10.000.000,00 SIT. Iz ponudbe ponudnika JP Ogrevanje Piran d.o.o. je razvidno, da je vrednost ponujenega blaga 14.744.063,00 SIT, kar je nedvomno nad zakonsko določeno najvišjo vrednostjo za oddajo javnega naročila po postopku oddaje naročil male vrednosti. Spričo navedenega Državna revizijska komisija kot nepravilno zavrača vlagateljevo navedbo, da sta bili obe ponudbi znotraj meje, ki je določena za oddajo naročil male vrednosti, ter ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo ponudnika JP Ogrevanje Piran d.o.o. izločil iz postopka oddaje naročila male vrednosti kot nesprejemljivo, saj je cenovno presegala zakonski okvir in zato ni smela biti obravnavana kot ponudba za oddajo naročila male vrednosti.

Naročnik je v 6. členu svojega Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti med drugim določil: "Če naročnik ne dobi vsaj dveh pravilnih ponudb, postopek zbiranja ponudb ponovi tako, da dobi vsaj dve pravilni ponudbi. Če tudi po ponovljenem postopku ni mogoče pridobiti vsaj dveh pravilnih ponudb, naročnik sklene pogodbo s ponudnikom, ki je predložil ponudbo, ali pa izvede pogajanje s ponudniki, ki so bili pozvani k predložitvi ponudb.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku ravnal povsem v skladu z določili internega Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti, ko je - potem, ko je ponudbo ponudnika JP Ogrevanje Piran d.o.o. iz postopka izločil kot nesprejemljivo in torej nepravilno, in mu je ostala le še ena pravilna ponudba, - zavrnil vse ponudbe skladno s 77. členom ZJN-1 in določbami internega pravilnika ter se odločil postopek zbiranja ponudb ponoviti. Spričo navedenega gre vlagateljevo navedbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljeno tudi vlagateljevo navedbo, da bi moral naročnik v predmetnem postopku povabljena ponudnika opozoriti na določila svojega internega Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti, saj takšne obveznosti naročnika ne gre zaslediti v pravilih javnega naročanja, še posebej ne v postopku oddaje naročila male vrednosti. Postopek za oddajo naročil male vrednosti se namreč uporabi, kadar je vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga; takšno naročilo se ne odda po splošnih pravilih javnega naročanja, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela, ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen ZJN-1) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen ZJN-1). Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. Kot je razvidno iz obrazložitve v gornjem odstavku, je naročnik v predmetnem postopku ravnal pravilno in zakonito, zato gre tudi to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške: za sestavo zahteve 900 odvetniških točk + 20% DDV, za pregled listin in odločbe 50 odvetniških točk + 20% DDV, za ugotovitev pravnomočnosti 20 odvetniških točk + 20% DDV, za poročilo stranki 50 odvetniških točk + 20% DDV ter 2% materialnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.10.2004



Franci Kodela,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- športni center Piran, Tartinijev trg 10, Piran
- Odvetnica Lea Trpin, Komenskega 16, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran