018-254/04 Kemijski inštitut Ljubljana
Številka: 018-254/04-23-2031Datum sprejema: 8. 11. 2004
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za nakup 800 MHz NMR spektometra z posodobitvijo dosedanjega 600 MHz spektometra ter vzdrževanje dobavljene opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje BRUKER BIOSPIN GmbH, Rheinstetten, ZR Nemčija, ki ga zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KEMIJSKI INšTITUT LJUBLJANA, Hajdrihova 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.11.2004
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahtevi naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 264.000.00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 21.07.2004 sprejel sklep, št. JN-opr-2-04NMR800, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 77/04, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19034/04, objavil predhodni razpis ter v Uradnem listu RS, št. 81-84/04, z dne 30.07.2004, pod št. objave Ob-20756/04, in Uradnem glasilu Evropskih skupnosti 2004/S 145-124917, z dne 28.07.2004, objavil javni razpis za nakup 800 MHz NMR spektometra z posodobitvijo dosedanjega 600 MHz spektometra ter vzdrževanje dobavljene opreme.
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.09.2004, je razvidno, da sta pravočasno prispeli 2 ponudbi. Iz dokumenta naročnika, z dne 07.09.2004, je dalje razvidno, da je zavrnil vse prispele ponudbe.
Naročnik je dne 07.09.2004 izdal sklep, št. JN-opr-2-04 NMR800, o izvedbi postopka oddaje javnega naročila s pogajanji, iz katerega je razvidno, da je v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb ugotovil, da nobena od ponudb ni pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00.102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) začel postopek s pogajanji brez predhodne objave ter povabil oba ponudnika k pogajanjem.
Iz dokumenta naročnika "Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004, izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje VARIAN DEUTSCHLAND GmbH, Alsfelderstrasse 6, D-64289 Darmstadt, Nemčija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 30.09.2004, zoper postopek oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik protizakonito spremenil vsebino razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 1. točki tretjega odstavka 20. člena določa, da lahko naročnik odda predmet javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je naročnik z dopisom, naslovljenim "Negotiations/September 04' tender documentation for implementation of negotiation procedure without publication", v 11. točki izrecno spremenil način točkovanja merila "Price of cryo probe maintenance". Navedena sprememba načina točkovanja tega merila ni bila sprejemljiva za vlagatelja, saj je ocenil, da bi v tem primeru bil kot najugodnejši ponudnik avtomatično izbran izbrani ponudnik. Vlagatelj je naročnika izrecno opozoril, da je takšna sprememba razpisne dokumentacije v tej fazi postopka protizakonita. Iz tega razloga, kot navaja vlagatelj, tudi ni podpisal naknadno predloženih obrazcev 1P in 2P, saj bi v takem primeru, z obrazcem 1P podal izjavo, da se strinja s pogoji javnega razpisa, kot so bili naknadno spremenjeni, z obrazcem 2P pa podal izjavo, da se strinja s spremenjeno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj nadaljuje, da bi moral naročnik njegovo pismo, z dne 15.09.2004, obravnavati kot zahtevo za revizijo in prekiniti postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Po mnenju vlagatelja mora naročnik v postopku s pogajanji, postopek izvesti v skladu s prvotno določeno razpisno dokumentacijo, kar predvsem pomeni, da ne sme spreminjati pogojev in meril, kot so prvotno določeni v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj navaja, da je v obravnavanem primeru naročnik poleg tega, da je spremenil način ocenjevanja merila "Price of cryo probe maintenance", določil dodaten pogoj za pravilnost ponudbe, in sicer predložitev podpisanih obrazcev P1 in P2. Da gre dejansko za dodaten pogoj, je po mnenju vlagatelja razvidno iz tega, da nepredložitev podpisanih obrazcev P1 in P2 pomeni izključitev ponudbe kot nepravilne in tako ustreza definiciji pogoja iz 3. člena ZJN-1. Po mnenju vlagatelja je določanje dodatnih pogojev v postopku s pogajanji, v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 in predstavlja tako grobo kršitev, da se lahko takšna zahteva šteje kot nezapisana, in ponudnika ne smejo zadeti nikakršne posledice, v kolikor le-ta nezakonite zahteve naročnika ne izpolni.
Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita tudi kršitev 11. člena ZRPJN, in sicer, da bi moral naročnik pismo vlagatelja, z dne 15.09.2004, obravnavati kot zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj od naročnika zahteval odpravo nezakonite spremembe razpisne dokumentacije. Pismo vlagatelja, z dne 15.09.2004, namreč vsebuje vse elemente iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, razen potrdila o vplačilu takse. Vlagatelj je jasno navedel kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ni pa priložil potrdila o plačilu takse za zahtevo za revizijo. Pri tem vlagatelj opozarja, da je iz previdnosti v istem pismu ponudil tudi novo, nižjo ceno, ker se je rok za oddajo ponudb iztekal, kar pa ne spremeni dejstva, da pismo, z dne 15.09.2004, vsebuje tudi nedvoumen revizijski zahtevek, naslovljen na naročnika. Vlagatelj še opozarja, da je vsa komunikacija med vlagateljem in naročnikom potekala v angleškem jeziku, ki sicer ni matemi jezik niti vlagatelja, niti naročnika, vendar je nedvoumen revizijski zahtevek razviden iz navedbe vlagatelja v zadnji vrstici zadnjega odstavka pisma, z dne 15.09.2004, kjer je navedeno "...hereby request revision of this point of your "decision letter" dated September 9". Vlagatelj še navaja, da v postopku ni imel pooblaščenca pravne stroke iz Republike Slovenije, ki bi mu lahko svetoval za potrebe revizijskega postopka, niti ni bi seznanjen z obličnostnimi zahtevami oziroma običaji, ki veljajo v Republiki Sloveniji, zato je postopal na način, ki je običajen v Republiki Nemčiji, kjer se za zahtevek za revizijo pri naročniku ne zahteva nikakršna posebna oblika, niti ni potrebno v postopku pred naročnikom plačati posebne takse (ta se plača na naslednji stopnji). Ne glede na navedeno pa bi po mnenju vlagatelja moral naročnik v vsakem primeru postopati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN in vlagatelja pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo, v kolikor bi menil, da zahteva, z dne 15.09.2004, ne vsebuje vseh podatkov iz 12. člena ZRPJN.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi in na podlagi prispelih ponudb opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika, pri čemer mora naročnik v ponovljenem postopku kot pravilno upoštevati tudi ponudbo vlagatelja. Prav tako priglaša tudi stroške v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV, 2% materialnih stroškov ter povračilo takse v višini 100.000,00 SIT.
Naročnik je z dopisom, dne 01.10.2004, vlagatelja pozval, naj skladno s 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.10.2004, zahtevek za revizijo dopolnil in predložil dokazilo o vplačilu takse v znesku 100.000,00 SIT.
Naročnik je s sklepom, z dne 05.10.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb odprl ponudbo vlagatelja, za katero je pri odpiranju ugotovil, da je nepravilna, ker ne vsebuje zahtevanih obrazcev Pl (izjava, da ponudnik sodeluje tudi v postopku s pogajanji) in P2 (izjava, da ponudnikova ponudba iz odprtega postopka, v delu, ki ga v postopku s pogajanji izrecno ne spreminja, velja tudi v postopku s pogajanji).
Glede navedb vlagatelja o pismu, z dne 15.09.2004, naročnik navaja, da le-ta za naročnika ne predstavlja revizijskega zahtevka, saj je ponudnik s predložitvijo svoje ponudbe v postopku s pogajanji po predhodni objavi s konkludentnim ravnanjem (t.j. oddaja ponudbe), izkazal da želi, da se postopek oddaje javnega naročila nadaljuje. V ta namen je k ponudbi predložil tudi nov izvod pravilno izpolnjene pogodbe ter ponovno navedel ceno ponudbe. S takšnim ravnanjem je torej izkazal interes za sodelovanje v postopku in za pridobitev naročila. Vlagatelj je v dopisu sicer navedel, da se s pogoji iz razpisne dokumentacije "Pogajanja/september04 za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave" ne strinja, vendar izrecnega zahtevka za revizijo postopka s pogajanji ni vložil. Naročnik meni, da je dopis vlagatelja, z dne 15.9.2004, običajen dopis, ki je značilen za poslovno komuniciranje med gospodarskimi subjekti. Poleg tega naročnik še poudarja, da je vlagatelj gospodarski subjekt, ki svoje blago večinoma prodaja državnim ustanovam, iz česar je utemeljeno sklepati, da je vlagatelj na javnih razpisih vajen sodelovati in ima tovrstne izkušnje. Zaradi navedenega, še posebej pa zaradi dejstva, da je vlagatelj v času odpošiljanja ponudbe dne 15.9.2004, že imel tudi pooblaščenca pravne stroke (kar je razvidno iz zahteve po obrazloženem obvestilu, ki jo je dne 13.9.2004 po pooblastilu vlagatelja vložila odvetniška pisarna Baker&MacKenzie, odvetnik Hannes Schloemann), je vsakršno sklicevanje vlagatelja na to, da gre za tujega ponudnika, ki ne pozna predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, popolnoma nerelevantno. Po mnenju naročnika bi moralo biti vlagatelju, še posebej pa njegovemu pravnemu pooblaščencu, znano, da uveljavljanje pravnega sredstva v postopku oddaje javnega naročila, ki je pravno zelo natančno reguliran postopek, predpostavlja drugačna dejanja, kot jih je v konkretnem primeru opravil vlagatelj. Nadalje naročnik še poudarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji tako za odprti postopek kot za postopek s pogajanji vsem ponudnikom zelo natančno pojasnjeno, kako je potrebno vložiti revizijski zahtevek. Razpisna dokumentacija za odprti postopek pa celo navaja tudi zakone, na uporabo katerih se sklicuje, med katerimi je naveden tudi ZRPJN. Ob vseh navedenih dejstvih po mnenju naročnika, sklicevanje na nepoznavanje prava ni mogoče (Ignorantia iuris nocet), še posebej pa se na to dejstvo ne more sklicevati subjekt, ki je bil s svojimi pravicami jasno seznanjen, hkrati pa je v postopku imel tudi ustrezno strokovno usposobljenega svetovalca-odvetnika. Naročnik še dodaja, da v kolikor bi v konkretnem primeru dopis, za katerega vlagatelj zatrjuje, da je revizijski zahtevek, dejansko predstavljal revizijski zahtevek, bi bil ta torej vložen v nasprotju z določilom ZRPJN. Navedeno je po mnenju naročnika še dodatni razlog, da dopis ne predstavlja revizijskega zahtevka. V konkretnem primeru vlagatelj ni sprožil revizijskega postopka, pač pa je oddal ponudbo, s čimer je izkazal svoj interes za sodelovanje v postopku oddaje naročila. Naročnik navaja, da je vlagatelj svoji ponudbi priložil nekakšen dopis, za katerega zdaj trdi, da je revizijski zahtevek. V tem dopisu pa kot kršitve postopka navaja kršitve, ki jih je mogoče po določbi 12. člena ZRPJN, uveljavljati le pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila.
Glede navedb vlagatelja o nezakonitem spreminjanju razpisne dokumentacije naročnik navaja, da so taki razlogi dejstva, ki so bila vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. Naročnik zato ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe glede določitve meril in razpisne dokumentacije s formalnopravnega vidika prepozne, saj je odločitev o oddaji naročila prejel dne 20.9.2004, revizijski zahtevek pa je vlagatelj vložil 01.10.2004. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da tudi morebitno pravočasno uveljavljanje navedenih revizijskih razlogov ne bi bilo utemeljeno, in le-te opredeli v nadaljevanju obrazložitve svojega sklepa.
Naročnik pa poleg tega še pripominja, da zahtevku, kot ga je postavil vlagatelj, sploh ni mogoče ugoditi. Kljub temu, da bi naročnik razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, v ponovnem postopku vrednotenja ponudb ne bi mogel upoštevati in oceniti ponudbe vlagatelja, saj ta zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev iz razpisne dokumentacije za pogajanja sploh ni pravilna.
Zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila, prav tako je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov vlagatelju. Poleg tega je od vlagatelja zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v višini 484.704,00 SIT in ga pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, ki ga je le-ta prejel dne 01.07.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu se vlagatelj sklicuje na obrazložitev svojega zahtevka za revizijo. Poleg tega priglaša stroške za sestavo predmetne zahteve v višini 1000 odvetniških točk ter 2% materialnih stroškov.
Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 11.10.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-254/04-23-1954, z dne 26.10.2004, vlagatelja pozvala k doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v znesku 100.000,00 SIT. Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.11.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga je le-ta prejela 03.11.2004.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
V obravnavanem primeru je bilo potrebno najprej razjasniti spor med strankama o tem, ali dokument vlagatelja, z dne 15.09.2004, ki je priložen v ponudbi, v konkretnem primeru predstavlja revizijski zahtevek in bi ga bil moral naročnik kot takega tudi obravnavati.
Da naveden dopis predstavlja revizijski zahtevek, vlagatelj pojasnjuje s tem, da v tistem času ni imel pooblaščenca pravne stroke v Republiki Sloveniji, zato ni bil seznanjen z običaji, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Poleg tega pa bi ga bil moral naročnik v vsakem primeru pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo. Kot izhaja iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 05.10.2004, le-ta dopisa ni obravnaval kot takega iz iz večih razlogov, predvsem pa, ker je vlagatelj oddal ponudbo in s tem izkazal interes, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila nadaljuje. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je v ponudbeni dokumentaciji priložen dopis v angleškem jeziku, z dne 15.09.2004, v katerem je med drugim navedena nova (nižja) ponudbena cena vlagatelja. Nadalje je iz predložene dokumentacije tudi razvidno, da je bilo v razpisni dokumentaciji kot tudi v nadaljnjih dokumentih naročnika (npr. Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004) vsem ponudnikom pojasnjeno, v katerih primerih in na kakšen način lahko neizbrani ponudniki vložijo zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija tako ni mogla slediti stališču vlagatelja iz zahtevka za revizijo, z dne 30.09.2004. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumenta z dne 15.09.2004, ki ga je vlagatelj priložil v ponudbeno dokumentacijo, niti vlagatelj sam ni obravnaval oziroma štel za zahtevek za revizijo. Takšno ugotovitev Državna revizijska komisija opira na drugi odstavek 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V takšnem primeru mora o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika. Če bi torej vlagatelj štel dokument v ponudbi, datiran z dne 15.09.2004 za zahtevek za revizijo, bi moral ravnati skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN in po poteku 20 - dnevnega zakonskega roka zahtevati nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo in o tem obvestiti naročnika, česar pa vlagatelj ni storil. Nasprotno, vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (z dne 30.09.2004). Tako ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj štel dokument, z dne 15.09.2004, za zahtevek za revizijo, saj bi le-ta v takem primeru (ne glede na to, ali je imel pooblaščenca pravne stroke ali ne) moral ravnati na način, kot ga določa drugi odstavek 16. člena ZRPJN. Glede na navedeno velja tako še enkrat poudariti, da dokumenta vlagatelja, priloženega k ponudbi, z dne 15.09.2004, ni mogoče šteti za zahtevek za revizijo, zato Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju v tem delu zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi izbiro najugodnejšega ponudnika ter da na podlagi prispelih ponudb opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika, pri čemer pa v ponovljenem postopku upošteva in oceni ponudbo vlagatelja.
Glede vlagateljevih očitkov v zvezi z domnevno spremembo razpisne dokumentacije v postopku s pogajanji brez predhodne objave pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih je potrebno z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN obravnavati kot prepozne. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načela hitrosti in načela učinkovitosti (3. člen ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Če se torej vlagatelj ni strinjal z zgoraj navedenim, bi moral zoper domnevne kršitve vložiti zahtevek za revizijo pred ali pa takoj po koncu javnega odpiranja ponudb, najkasneje pa do naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Kot je bilo že navedeno zgoraj, je Državna revizijska komisija, skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-254/04-23-1954, z dne 26.10.2004, vlagatelja pozvala k doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000,00 SIT, saj je naročnik objavil predmetni javni razpis v Uradnem glasilu Evropske unije. Na tem mestu bi veljalo naročnika zgolj opozoriti, da se višina vplačane takse (v konkretnem primeru je taksa za vložitev zahtevka za revizijo 200.000,00 SIT) odmerja glede na ocenjeno vrednost oddaje predmetnega javnega naročila, kot jo naročnik oceni v sklepu začetku postopka oddaje javnega naročila in ne, glede na predmet ali postopek oddaje javnega naročila.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Ker vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora vlagatelj naročniku povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo odločitve o zahtevku za revizijo in 20% DDV v višini 44.000,00 SIT, skupaj torej 264.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 08.11.2004
Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- KEMIJSKI INšTITUT LJUBLJANA, Hajdrihova 19, Ljubljana
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- VARIAN DEUTSCHLAND GmbH, Alsfelderstrasse 6, D-64289 Darmstadt, Nemčija
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana
številka: 018-254/04-23-2031
s k l e n i l a:
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za nakup 800 MHz NMR spektometra z posodobitvijo dosedanjega 600 MHz spektometra ter vzdrževanje dobavljene opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje BRUKER BIOSPIN GmbH, Rheinstetten, ZR Nemčija, ki ga zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KEMIJSKI INšTITUT LJUBLJANA, Hajdrihova 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.11.2004
sklenila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahtevi naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 264.000.00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 21.07.2004 sprejel sklep, št. JN-opr-2-04NMR800, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 77/04, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19034/04, objavil predhodni razpis ter v Uradnem listu RS, št. 81-84/04, z dne 30.07.2004, pod št. objave Ob-20756/04, in Uradnem glasilu Evropskih skupnosti 2004/S 145-124917, z dne 28.07.2004, objavil javni razpis za nakup 800 MHz NMR spektometra z posodobitvijo dosedanjega 600 MHz spektometra ter vzdrževanje dobavljene opreme.
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.09.2004, je razvidno, da sta pravočasno prispeli 2 ponudbi. Iz dokumenta naročnika, z dne 07.09.2004, je dalje razvidno, da je zavrnil vse prispele ponudbe.
Naročnik je dne 07.09.2004 izdal sklep, št. JN-opr-2-04 NMR800, o izvedbi postopka oddaje javnega naročila s pogajanji, iz katerega je razvidno, da je v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb ugotovil, da nobena od ponudb ni pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00.102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) začel postopek s pogajanji brez predhodne objave ter povabil oba ponudnika k pogajanjem.
Iz dokumenta naročnika "Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004, izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje VARIAN DEUTSCHLAND GmbH, Alsfelderstrasse 6, D-64289 Darmstadt, Nemčija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 30.09.2004, zoper postopek oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik protizakonito spremenil vsebino razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 1. točki tretjega odstavka 20. člena določa, da lahko naročnik odda predmet javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je naročnik z dopisom, naslovljenim "Negotiations/September 04' tender documentation for implementation of negotiation procedure without publication", v 11. točki izrecno spremenil način točkovanja merila "Price of cryo probe maintenance". Navedena sprememba načina točkovanja tega merila ni bila sprejemljiva za vlagatelja, saj je ocenil, da bi v tem primeru bil kot najugodnejši ponudnik avtomatično izbran izbrani ponudnik. Vlagatelj je naročnika izrecno opozoril, da je takšna sprememba razpisne dokumentacije v tej fazi postopka protizakonita. Iz tega razloga, kot navaja vlagatelj, tudi ni podpisal naknadno predloženih obrazcev 1P in 2P, saj bi v takem primeru, z obrazcem 1P podal izjavo, da se strinja s pogoji javnega razpisa, kot so bili naknadno spremenjeni, z obrazcem 2P pa podal izjavo, da se strinja s spremenjeno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj nadaljuje, da bi moral naročnik njegovo pismo, z dne 15.09.2004, obravnavati kot zahtevo za revizijo in prekiniti postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Po mnenju vlagatelja mora naročnik v postopku s pogajanji, postopek izvesti v skladu s prvotno določeno razpisno dokumentacijo, kar predvsem pomeni, da ne sme spreminjati pogojev in meril, kot so prvotno določeni v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj navaja, da je v obravnavanem primeru naročnik poleg tega, da je spremenil način ocenjevanja merila "Price of cryo probe maintenance", določil dodaten pogoj za pravilnost ponudbe, in sicer predložitev podpisanih obrazcev P1 in P2. Da gre dejansko za dodaten pogoj, je po mnenju vlagatelja razvidno iz tega, da nepredložitev podpisanih obrazcev P1 in P2 pomeni izključitev ponudbe kot nepravilne in tako ustreza definiciji pogoja iz 3. člena ZJN-1. Po mnenju vlagatelja je določanje dodatnih pogojev v postopku s pogajanji, v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 in predstavlja tako grobo kršitev, da se lahko takšna zahteva šteje kot nezapisana, in ponudnika ne smejo zadeti nikakršne posledice, v kolikor le-ta nezakonite zahteve naročnika ne izpolni.
Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita tudi kršitev 11. člena ZRPJN, in sicer, da bi moral naročnik pismo vlagatelja, z dne 15.09.2004, obravnavati kot zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj od naročnika zahteval odpravo nezakonite spremembe razpisne dokumentacije. Pismo vlagatelja, z dne 15.09.2004, namreč vsebuje vse elemente iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, razen potrdila o vplačilu takse. Vlagatelj je jasno navedel kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ni pa priložil potrdila o plačilu takse za zahtevo za revizijo. Pri tem vlagatelj opozarja, da je iz previdnosti v istem pismu ponudil tudi novo, nižjo ceno, ker se je rok za oddajo ponudb iztekal, kar pa ne spremeni dejstva, da pismo, z dne 15.09.2004, vsebuje tudi nedvoumen revizijski zahtevek, naslovljen na naročnika. Vlagatelj še opozarja, da je vsa komunikacija med vlagateljem in naročnikom potekala v angleškem jeziku, ki sicer ni matemi jezik niti vlagatelja, niti naročnika, vendar je nedvoumen revizijski zahtevek razviden iz navedbe vlagatelja v zadnji vrstici zadnjega odstavka pisma, z dne 15.09.2004, kjer je navedeno "...hereby request revision of this point of your "decision letter" dated September 9". Vlagatelj še navaja, da v postopku ni imel pooblaščenca pravne stroke iz Republike Slovenije, ki bi mu lahko svetoval za potrebe revizijskega postopka, niti ni bi seznanjen z obličnostnimi zahtevami oziroma običaji, ki veljajo v Republiki Sloveniji, zato je postopal na način, ki je običajen v Republiki Nemčiji, kjer se za zahtevek za revizijo pri naročniku ne zahteva nikakršna posebna oblika, niti ni potrebno v postopku pred naročnikom plačati posebne takse (ta se plača na naslednji stopnji). Ne glede na navedeno pa bi po mnenju vlagatelja moral naročnik v vsakem primeru postopati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN in vlagatelja pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo, v kolikor bi menil, da zahteva, z dne 15.09.2004, ne vsebuje vseh podatkov iz 12. člena ZRPJN.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi in na podlagi prispelih ponudb opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika, pri čemer mora naročnik v ponovljenem postopku kot pravilno upoštevati tudi ponudbo vlagatelja. Prav tako priglaša tudi stroške v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV, 2% materialnih stroškov ter povračilo takse v višini 100.000,00 SIT.
Naročnik je z dopisom, dne 01.10.2004, vlagatelja pozval, naj skladno s 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.10.2004, zahtevek za revizijo dopolnil in predložil dokazilo o vplačilu takse v znesku 100.000,00 SIT.
Naročnik je s sklepom, z dne 05.10.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb odprl ponudbo vlagatelja, za katero je pri odpiranju ugotovil, da je nepravilna, ker ne vsebuje zahtevanih obrazcev Pl (izjava, da ponudnik sodeluje tudi v postopku s pogajanji) in P2 (izjava, da ponudnikova ponudba iz odprtega postopka, v delu, ki ga v postopku s pogajanji izrecno ne spreminja, velja tudi v postopku s pogajanji).
Glede navedb vlagatelja o pismu, z dne 15.09.2004, naročnik navaja, da le-ta za naročnika ne predstavlja revizijskega zahtevka, saj je ponudnik s predložitvijo svoje ponudbe v postopku s pogajanji po predhodni objavi s konkludentnim ravnanjem (t.j. oddaja ponudbe), izkazal da želi, da se postopek oddaje javnega naročila nadaljuje. V ta namen je k ponudbi predložil tudi nov izvod pravilno izpolnjene pogodbe ter ponovno navedel ceno ponudbe. S takšnim ravnanjem je torej izkazal interes za sodelovanje v postopku in za pridobitev naročila. Vlagatelj je v dopisu sicer navedel, da se s pogoji iz razpisne dokumentacije "Pogajanja/september04 za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave" ne strinja, vendar izrecnega zahtevka za revizijo postopka s pogajanji ni vložil. Naročnik meni, da je dopis vlagatelja, z dne 15.9.2004, običajen dopis, ki je značilen za poslovno komuniciranje med gospodarskimi subjekti. Poleg tega naročnik še poudarja, da je vlagatelj gospodarski subjekt, ki svoje blago večinoma prodaja državnim ustanovam, iz česar je utemeljeno sklepati, da je vlagatelj na javnih razpisih vajen sodelovati in ima tovrstne izkušnje. Zaradi navedenega, še posebej pa zaradi dejstva, da je vlagatelj v času odpošiljanja ponudbe dne 15.9.2004, že imel tudi pooblaščenca pravne stroke (kar je razvidno iz zahteve po obrazloženem obvestilu, ki jo je dne 13.9.2004 po pooblastilu vlagatelja vložila odvetniška pisarna Baker&MacKenzie, odvetnik Hannes Schloemann), je vsakršno sklicevanje vlagatelja na to, da gre za tujega ponudnika, ki ne pozna predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, popolnoma nerelevantno. Po mnenju naročnika bi moralo biti vlagatelju, še posebej pa njegovemu pravnemu pooblaščencu, znano, da uveljavljanje pravnega sredstva v postopku oddaje javnega naročila, ki je pravno zelo natančno reguliran postopek, predpostavlja drugačna dejanja, kot jih je v konkretnem primeru opravil vlagatelj. Nadalje naročnik še poudarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji tako za odprti postopek kot za postopek s pogajanji vsem ponudnikom zelo natančno pojasnjeno, kako je potrebno vložiti revizijski zahtevek. Razpisna dokumentacija za odprti postopek pa celo navaja tudi zakone, na uporabo katerih se sklicuje, med katerimi je naveden tudi ZRPJN. Ob vseh navedenih dejstvih po mnenju naročnika, sklicevanje na nepoznavanje prava ni mogoče (Ignorantia iuris nocet), še posebej pa se na to dejstvo ne more sklicevati subjekt, ki je bil s svojimi pravicami jasno seznanjen, hkrati pa je v postopku imel tudi ustrezno strokovno usposobljenega svetovalca-odvetnika. Naročnik še dodaja, da v kolikor bi v konkretnem primeru dopis, za katerega vlagatelj zatrjuje, da je revizijski zahtevek, dejansko predstavljal revizijski zahtevek, bi bil ta torej vložen v nasprotju z določilom ZRPJN. Navedeno je po mnenju naročnika še dodatni razlog, da dopis ne predstavlja revizijskega zahtevka. V konkretnem primeru vlagatelj ni sprožil revizijskega postopka, pač pa je oddal ponudbo, s čimer je izkazal svoj interes za sodelovanje v postopku oddaje naročila. Naročnik navaja, da je vlagatelj svoji ponudbi priložil nekakšen dopis, za katerega zdaj trdi, da je revizijski zahtevek. V tem dopisu pa kot kršitve postopka navaja kršitve, ki jih je mogoče po določbi 12. člena ZRPJN, uveljavljati le pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila.
Glede navedb vlagatelja o nezakonitem spreminjanju razpisne dokumentacije naročnik navaja, da so taki razlogi dejstva, ki so bila vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. Naročnik zato ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe glede določitve meril in razpisne dokumentacije s formalnopravnega vidika prepozne, saj je odločitev o oddaji naročila prejel dne 20.9.2004, revizijski zahtevek pa je vlagatelj vložil 01.10.2004. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da tudi morebitno pravočasno uveljavljanje navedenih revizijskih razlogov ne bi bilo utemeljeno, in le-te opredeli v nadaljevanju obrazložitve svojega sklepa.
Naročnik pa poleg tega še pripominja, da zahtevku, kot ga je postavil vlagatelj, sploh ni mogoče ugoditi. Kljub temu, da bi naročnik razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, v ponovnem postopku vrednotenja ponudb ne bi mogel upoštevati in oceniti ponudbe vlagatelja, saj ta zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev iz razpisne dokumentacije za pogajanja sploh ni pravilna.
Zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila, prav tako je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov vlagatelju. Poleg tega je od vlagatelja zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v višini 484.704,00 SIT in ga pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, ki ga je le-ta prejel dne 01.07.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu se vlagatelj sklicuje na obrazložitev svojega zahtevka za revizijo. Poleg tega priglaša stroške za sestavo predmetne zahteve v višini 1000 odvetniških točk ter 2% materialnih stroškov.
Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 11.10.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-254/04-23-1954, z dne 26.10.2004, vlagatelja pozvala k doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v znesku 100.000,00 SIT. Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.11.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga je le-ta prejela 03.11.2004.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
V obravnavanem primeru je bilo potrebno najprej razjasniti spor med strankama o tem, ali dokument vlagatelja, z dne 15.09.2004, ki je priložen v ponudbi, v konkretnem primeru predstavlja revizijski zahtevek in bi ga bil moral naročnik kot takega tudi obravnavati.
Da naveden dopis predstavlja revizijski zahtevek, vlagatelj pojasnjuje s tem, da v tistem času ni imel pooblaščenca pravne stroke v Republiki Sloveniji, zato ni bil seznanjen z običaji, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Poleg tega pa bi ga bil moral naročnik v vsakem primeru pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo. Kot izhaja iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 05.10.2004, le-ta dopisa ni obravnaval kot takega iz iz večih razlogov, predvsem pa, ker je vlagatelj oddal ponudbo in s tem izkazal interes, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila nadaljuje. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je v ponudbeni dokumentaciji priložen dopis v angleškem jeziku, z dne 15.09.2004, v katerem je med drugim navedena nova (nižja) ponudbena cena vlagatelja. Nadalje je iz predložene dokumentacije tudi razvidno, da je bilo v razpisni dokumentaciji kot tudi v nadaljnjih dokumentih naročnika (npr. Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004) vsem ponudnikom pojasnjeno, v katerih primerih in na kakšen način lahko neizbrani ponudniki vložijo zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija tako ni mogla slediti stališču vlagatelja iz zahtevka za revizijo, z dne 30.09.2004. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumenta z dne 15.09.2004, ki ga je vlagatelj priložil v ponudbeno dokumentacijo, niti vlagatelj sam ni obravnaval oziroma štel za zahtevek za revizijo. Takšno ugotovitev Državna revizijska komisija opira na drugi odstavek 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V takšnem primeru mora o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika. Če bi torej vlagatelj štel dokument v ponudbi, datiran z dne 15.09.2004 za zahtevek za revizijo, bi moral ravnati skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN in po poteku 20 - dnevnega zakonskega roka zahtevati nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo in o tem obvestiti naročnika, česar pa vlagatelj ni storil. Nasprotno, vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (z dne 30.09.2004). Tako ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj štel dokument, z dne 15.09.2004, za zahtevek za revizijo, saj bi le-ta v takem primeru (ne glede na to, ali je imel pooblaščenca pravne stroke ali ne) moral ravnati na način, kot ga določa drugi odstavek 16. člena ZRPJN. Glede na navedeno velja tako še enkrat poudariti, da dokumenta vlagatelja, priloženega k ponudbi, z dne 15.09.2004, ni mogoče šteti za zahtevek za revizijo, zato Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju v tem delu zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi izbiro najugodnejšega ponudnika ter da na podlagi prispelih ponudb opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika, pri čemer pa v ponovljenem postopku upošteva in oceni ponudbo vlagatelja.
Glede vlagateljevih očitkov v zvezi z domnevno spremembo razpisne dokumentacije v postopku s pogajanji brez predhodne objave pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih je potrebno z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN obravnavati kot prepozne. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načela hitrosti in načela učinkovitosti (3. člen ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Če se torej vlagatelj ni strinjal z zgoraj navedenim, bi moral zoper domnevne kršitve vložiti zahtevek za revizijo pred ali pa takoj po koncu javnega odpiranja ponudb, najkasneje pa do naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, št. JN-opr-2-04NMR800, z dne 16.09.2004, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Kot je bilo že navedeno zgoraj, je Državna revizijska komisija, skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-254/04-23-1954, z dne 26.10.2004, vlagatelja pozvala k doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000,00 SIT, saj je naročnik objavil predmetni javni razpis v Uradnem glasilu Evropske unije. Na tem mestu bi veljalo naročnika zgolj opozoriti, da se višina vplačane takse (v konkretnem primeru je taksa za vložitev zahtevka za revizijo 200.000,00 SIT) odmerja glede na ocenjeno vrednost oddaje predmetnega javnega naročila, kot jo naročnik oceni v sklepu začetku postopka oddaje javnega naročila in ne, glede na predmet ali postopek oddaje javnega naročila.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Ker vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora vlagatelj naročniku povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo odločitve o zahtevku za revizijo in 20% DDV v višini 44.000,00 SIT, skupaj torej 264.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 08.11.2004
Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- KEMIJSKI INšTITUT LJUBLJANA, Hajdrihova 19, Ljubljana
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- VARIAN DEUTSCHLAND GmbH, Alsfelderstrasse 6, D-64289 Darmstadt, Nemčija
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana